Naslov teme: dodatna malica
8646 09.12.2003 - 20:55h / Ostalo / Avtor: zorro / 92 / 4
V službi se že dalj časa prepiramo glede obračuna regresa za malico. Naj vam opišem problem na primeru za mesec september 2003.
Delavec je delal 19 dni, 3dni pa je bil na dopustu.
V teh 19. dneh dela je delavec petkrat delal več kot 11 ur (nadure), za kar mu po kolektivni pogodbi kovinske dejavnosti pripada še 5 dodatnih malic.
Primer za mesec SEPTEMBER
PODATKI:
Delovnih dni = 22
Znesek za malico za mesec september(neobdavčen) = 24.948 SIT
Znesek na dan = 24.948 SIT / 22 = 1.134 SIT
IZRAČUN PODJETJA:
19 x 1.134 sit = 21.546 sit + 5 dodatnih malic, ki pa jih podjetje obračuna kot znesek nad odredbo vlade (čeprav delavec z redno malico (plačanih 19 dni prisotnosti na delu ni dosegel še limita, ki ga je določila vlada) in od katerih je treba plačati vse davke in prispevke. Teh 5 dodatnih malic pa delavcu poveča bruto znesek plače, kar ima za posledico tudi večjo osnovo za dohodnino.
MOJE VIDENJE TEGA PROBLEMA:
19 x 1.134 sit = 21.546 sit + 3 dodatne malice, da doseže delavec zgornjo mejo po zakonu, ki še ni obdavčena
= znesek, ki ga je določila vlada, kot neobdavčen.
2 malici pa je potrebno obračunati kot znesek nad odredbo vlade, od katerih je potrebno plačati vse davke in prispevke. Znesek teh dveh malic pa gre v osnovo za dohodnino.
Kdo ima prav: jaz ali podjetje?
Prosim za čimprejšen odgovor ali pa za naslov kake uradne institucuje, ki bi mi pomagala rešiti ta problem.
Delavec je delal 19 dni, 3dni pa je bil na dopustu.
V teh 19. dneh dela je delavec petkrat delal več kot 11 ur (nadure), za kar mu po kolektivni pogodbi kovinske dejavnosti pripada še 5 dodatnih malic.
Primer za mesec SEPTEMBER
PODATKI:
Delovnih dni = 22
Znesek za malico za mesec september(neobdavčen) = 24.948 SIT
Znesek na dan = 24.948 SIT / 22 = 1.134 SIT
IZRAČUN PODJETJA:
19 x 1.134 sit = 21.546 sit + 5 dodatnih malic, ki pa jih podjetje obračuna kot znesek nad odredbo vlade (čeprav delavec z redno malico (plačanih 19 dni prisotnosti na delu ni dosegel še limita, ki ga je določila vlada) in od katerih je treba plačati vse davke in prispevke. Teh 5 dodatnih malic pa delavcu poveča bruto znesek plače, kar ima za posledico tudi večjo osnovo za dohodnino.
MOJE VIDENJE TEGA PROBLEMA:
19 x 1.134 sit = 21.546 sit + 3 dodatne malice, da doseže delavec zgornjo mejo po zakonu, ki še ni obdavčena
= znesek, ki ga je določila vlada, kot neobdavčen.
2 malici pa je potrebno obračunati kot znesek nad odredbo vlade, od katerih je potrebno plačati vse davke in prispevke. Znesek teh dveh malic pa gre v osnovo za dohodnino.
Kdo ima prav: jaz ali podjetje?
Prosim za čimprejšen odgovor ali pa za naslov kake uradne institucuje, ki bi mi pomagala rešiti ta problem.
sonja - 09.12.2003 - 23:06
limit, ki ga je določila vlada, razumem da je za 22 delovnih dni, kar pomeni, da je znesek lahko tudi višji (npr delavec dela 26 dni, tedaj
je izračun limit/22 dni x dejansko število delovnih dni.
lalika - 10.12.2003 - 07:39
Tako je (bilo?) tudi stališče združenja delodajalcev in se z njim strinjam. Kajti ko je manj kot 22 delovnih dni, ne smeš neobdavčeno izplačati celotnega zneska, ampak ga izračunaš po formuli, ki jo je navedla Sonja. In še to: dodatna malica mora biti dogovorjena v KP (pri KEI je)!
LIli - 10.12.2003 - 06:14
Vsekakor se izplača malica do odredbe. Ne vem zakaj bi potjetje po nepotrebnem plačevalo prispevke in davke?
TeVe - 10.12.2003 - 07:51
Povsem se strinjam s teboj, Zorro, znesek po uredbi je maximum, ki ga delodajalec lahko izplača.
Kar pa se tiče prve variante je pa tako: nekateri delodajalci so bolj človeški, kot si lahko mislimo, tako da je dejansko možn, kar je opisano pod izračun podjetja, torej, da želijo dati delavcu več, kot je davčno priznano. Čeprav bi bila ta razlika v obračuno plače obravnavana kot boniteta in davčno nepriznan strošek v podjetju.
Potem bi bilo pa že bolje najti način, ki bi bil davčno priznan in bi delavcu omogočil prejem enake višine nadomestila, pod drugim nazivom.