Tole sem našel v biltenu Združenja delodajalcev slovenije
13. plača, božičnica

Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2003 - 2004 in kolektivne pogodbe opredeljujejo izplačevanje plač na podlagi uspešnosti poslovanja gospodarske družbe. Delodajalec in reprezentativni sindikat podjetja ob sprejemu poslovnega načrta določita kriterije, na osnovi katerih se ugotavlja, ali se bo ta vrsta izplačila v podjetju tudi izvedla. Podjetja se poslužujejo različnih kriterijev, odvisno od njihove poslovne politike. Za nekatere je bistvenega pomena delež doseženega dobička, za druge na primer delež stroška dela v celotnem prihodku.

Predmet medsebojnega dogovora je tudi višina, oblika in način izplačila. Ponekod vsi delavci prejmejo enak znesek, drugje se dogovorijo, da je višina tega izplačila v premem, redkokdaj pa celo v obratnem sorazmerju z višino plače posameznega delavca. Nekateri delodajalci upoštevajo tudi prisotnost delavcev na delovnem mestu in njegov prispevek k doseženim rezultatom.
Izplačila se lahko izvedejo v različnih časovnih obdobjih. Nekatere gospodarske družbe na osnovi preverjenih pozitivnih poslovnih rezultatov izplačujejo ta del plače med poslovnim letom v večih “obrokih”. Drugje se, po zgledu zahodnoevropskih držav, odločajo za enkratno izplačilo, običajno ob koncu koledarskega leta. Za to vrsto izplačila se pogovorno uporabljajo različni izrazi: božičnica, 13. plača, novoletnica, poračun in podobno. Dejstvo je, da sedaj veljavni slovenski zakonski predpisi teh pogovornih izrazov ne opredeljujejo.

Tudi tisti pravni akti, ki določajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki temeljijo na prejemkih iz delovnega razmerja (Zakon o dohodnini, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o zdravstvenem zavarovanju), to vrsto izplačila enačijo s plačo. To pa pomeni, da se od tega zneska, ne glede na to kako ga poimenujemo (13. plača, božičnica…), obračunajo in plačajo prispevki delodajalca in delavca za socialno varnost, dohodnina in davek na izplačane plače. Po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa se ta znesek vključi tudi v pokojninsko osnovo.

Edina kolektivna pogodba dejavnosti, ki navaja božičnico je kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilstvo. Opredeljena je kot nagrada, ki se izplačuje pod pogojem, da podjetje posluje brez motenj. O višini, obliki in načinu izplačila se tako kot v vseh drugih dejavnostih dogovarjata delodajalec in reprezentativni sindikat. Ker zakonski predpisi take vrste nagrade ne opredeljujejo in ker je to prejemek iz delovnega razmerja je obremenjen z enakimi stopnjami prispevkov in davkov kot vsaka druga plača in zato se tudi ta znesek vključuje v pokojninsko osnovo.