Janez - 17.01.2001 - 09:48

Kakor jaz razumem davčni zakon je pravica davčnega organa, da dolg izterja že zastarala, ker je v času nastanka tega davčnega dolga veljal krajši, to je šest-letni zastaralni rok. Zamudne obresti so akcesorne obveznosti in delijo usodo glavnice, torej zastarajo skupaj z njo.

Za druge glavnice, ki so nastale po tem datumu (verjetno mesečno) velja enako. Kolikor so nastale po uveljavitvi ZDavP pa velja desetletni absolutni zastaralni rok.

Če predpostavimo, da bi zataralni rok po ZDavP veljal tudi za dolg iz leta 1991, zadeva še ne bi bila zastarana in še vedno bi lahko na vrata potrkal davčni izterjevalec in terjal plačilo. Zastaranje bi za to obveznost namreč pričelo teči šele 1.1.1992, torej s potekom leta, v katerem bi bilo potrebno dolg izterjati. Tako bi davčni dolg, ki je postal izterljiv 15.1.1991 absolutno zastaral oziroma bi zastarala pravica do izterjave šele 1.1.2002 - seveda ob predpostavki, da je prišlo medtem do ustavitve teka zastaranja, po katerem je zastaranje spet pričelo teči.

HM - 17.01.2001 - 09:52

Predvidevam, da sprasujete o zastaranju pravice do IZTERJAVE (ne odmere) davka.

V sedanjem ZdavP pravica do izterjave zastara v 5 letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba davek izterjati. Ta tek zastaranja pa prekine vsako uradno dejanje organa katerega namen je izterjava dolga. V takem primeru zacne zastranje (5-letno znova teci), zopet pa ga lahko prekine novo uradno dejanje. Taksna uradna dejanja so izdaja sklepa o prisilni izterjavi, pozivi davcnega organa, poizvedbe v zvezi z izterjavo...itd. Ce taksnih uradnih dejanj 5 let ni, pravica do izterjave dolga zastara.
V vsakem primeru pa zastara pravica do izterjave v 10 letih od poteka leta bla, bla, bla...kar pomeni, da se pogleda v katerem renutku bi lahko davcni organ prvic zacel z izterjavo dolga, torej kdaj je postala neka odmera davka izvrsljiva (mislim, da je pri dohodnini to 30 dni po vrocitvi odlocbe...)
Primer: davcni dolg iz januarja leta 91, bi se lahko zacela izterjavati npr. najpozneje v februarju 91, kar pomeni, da zacne zastaralni rok teci 1.1.1992 (...po poteku leta (1991), v katerem bi se izterjava...bla, bla...). Ce ze prej ni zastaral (DURS naj dokazuje to z svojimi uradnimi dejanji), zastara dolg iz 1991 najpozneje 31.12.2001.

Vendar pa obstaja HAKLC, ker so pred veljavnostjo ZdavP, veljali glede zastaranja drugi predpisi (Zakon o dohodnini (ta star), Zakon o davkih obcanov, Zakon o prometnem davku...ne vem vec kateri se). Nekateri od teh zakonov so dolocali, da je pravica do izterjave zastarala v 3 letih, absolutno pa v 6 letih. To pomeni, da greste pogledat pod kateri zakon je vas davcni dolg padel. Ce je pod tistega, ki je dolocal 3 (in 6 let), potem je mogoce da je vas dolg iz leta 1991, zastaral ze 31.12.1994, ce pa so vmes bila uradna dejanja organa, potem naj bi najpozneje (absolutno) zastaral 31.12 1997.

TODA, ker meni DURS, da se za vsak dolg, ki do 1.1.1997 (od takrat se namrec uporablja ZdavP) ni zastaral, uporabljajo od 1.1.1997 dolocbe ZdavP, se povecajo roki zastaranja iz 3 na 5 let (iz 6 na 10 let), In spet velja tisto napisano zgoraj (najpozneje 31.12.2001). Vem, da obstajajo dvomi nekaterih sodnikov, da DURS napacno ravna, ker bi moral upostevati tiste roke in predpise glede zastaranja, ki so obstajali, ko je dolg nastal - DOBRA STVAR ZA UPRAVNI SPOR.

Zamudne obresti zastarajo skupaj z glavnim dolgom.
Ce ste placevali obresti in dolg, ki je ze zastaran, bi jest poskusil zahtevati nazaj tisto kar sem placal.

Sklep: Ce vam od nastanka dolga niso izdali noben sklep, poziv... potem je dolg ze leta na koncu leta 1994 zastaral. Ce so vas pozivali vsako leto (v kar dvomim), je po nekaterih staliscih (sodisce???) zastaral najpozneje 31.12.1997. Naj, naj, naj kasneje pa dolg iz leta 1991 zastara 31.12.2001.

HM

MARTIN KRPAN - 17.01.2001 - 10:38

Ob prebiranju teksta sem se še sam spotil.

HM - 17.01.2001 - 11:42

Verjamem. Vendar sem preprican, da v tem trenutku kar nekaj odstotkov ljudi placuje svoje dolgove, pa ceprav jim ne bi bilo vec treba.

Predvsem mislim na stare dolgove, kjer se stari dolgovi in obresti kar pristevajo novo nastalim, tako da clovek niti vec ne ve zakaj vse je dolzan. Moj nasvet: Pritozbe in upravni spor - ker DURS nima izvrsilnih naslovov (so izgubili, vcasih se sploh ne izdajo...itd.) s katerim bi za nazaj dokazoval nastanek dolga (ponovna odmera pa je ze zastarana), vam garantiram da uspete na drugi stopnji, se bolj pa na sodiscu.

Neke kao "uradne" evidence dolgov brez izvrsilnega naslova NIMAJO VREDNOSTI.

HM

Nina - 17.01.2001 - 10:42

Jaz bi samo še nekaj dodala na tale sklep. Ni nujno, da davčni organ izvede vedno isto aktivnost, ampak se za pretrganje šteje kakršnakoli aktivnost davčnega organa za poplačilo dolga, če se npr. dolžnik kasneje zaposli, dobi kako premoženje in to d.o. ugotovi.

Drugače pa menim (pravzaprav sem prepričana), da se HM moti, ko praviš, da bi zahteval nazaj obresti, ki so že plačane. Prvič, verjetno si plačal takrat obresti, ko še dolg ni bil zastaran in drugič, pravni učinek zastaranja je neiztožljivost in nič drugega. Če si plačal zastarani dolg, si ga plačal in pika. Ne moreš zahtevati nazaj.

Pa še nekaj, zelo pomembnega. Z vsakim poplačilom davčnega dolga se najprej pokrije najstarejši dolg, če ste seveda dolgoletni dolžniki. Tako, da bo sedaj manj možnosti za zastaranje.

LP.

HM - 17.01.2001 - 11:54

Carobna beseda je "aktivnost davcnega organa", ki je bila za casa RUJPa (drugace pri APP) bolj NEAKTIVNOST.

Drug problem pa je ali se zastranje v davcnem postopku gleda po uradni dolznosti ali le na zahtevo stranke. Obstajajo razlicna stalisca. Sem pa skoraj preprican, da je (bo) sodisce mnenja, da je treba gledati po uradni dolznosti (ker gre za obvezno in javno terjatev - drugace kot pri ZOR). Posledica tega je, da DURS dela veliko NAPAKO, ko pri izterjevanju ali pri placevanju dolga s strani zavezancev POKRIVA najprej stari dolg (KI JE ZE ZASTARAN IN BI TO MORAL UPOSTEVATI PO URADNI DOLZNOSTI - mene popolnoma nic ne briga, ce na DURSu niso sposobni narediti racunalniski program, ki bi to uposteval).
Ce zavezanec placa prostovoljno dolg, katerag izterjava je zastarala, je najbrz res to njegov problem. Problem je prisilna izterjava. Ce si ga placal PRISILNO (pa je ze zastaral) to ni prostovoljno - posledica zahtevek za refundacijo, ker so te prisilili.

Pri ZOR je malo drugace, ker se zahteva ugovor samih strank, ker sta stranki enakovredni. Pri upravnem pravu (odnos drzava-posameznik) pa je zastaranje ze bolj problematicno, predvsem PRISILA. Tudi v kazenskem pravu
se gleda zastaranje po uradni dolznosti.


HM

Nina - 17.01.2001 - 12:17

Kdo sploh govori o tem, da davčni organ pokriva in izterjuje zastarani dolg? Še enkrat preberi moje navedbe in se pol pritožuj.

N.

HM - 17.01.2001 - 14:25

Treba je globalno celo Slovenijo gledat.

HM

Nina - 17.01.2001 - 15:24

Pa dej nehi, no.

Nina

Jasna - 17.01.2001 - 18:52

Škoda, da nisi na moji izpostavi, tako ali tako veliko ne narediš veliko in imajo zavezanci mir pred tabo.

grof Dracula - 17.01.2001 - 20:38

Spoštovani krvosesi, ne si pit kri med sabo. Vaš podalpski proračun teži po zapolnitvi luknje, podalpski Slovenci iz vaše vasice pa težijo k pravičnosti po pobiranju davkov. Za začetek bo srednja pot velik napredek.