krpan in druščina postani član

Naslov teme: s.p. in poslovni prostor

1193  13.02.2004 - 17:21h / Ostalo / Avtor: xx / 45 / 2

Samo v razmišljanje:
S.p. ima v osnovnih sredstvih delavnico, za katero je zemljiško knjižni izpisek napisan nanj in na ženo. V delavnici opravlja dejavnost in z njo pridobiva prihodek. Torej so stroški, ki se nanašajo na delavnico (vključno z amortizacijo) odhodki davčnega zavezanca, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti oz. neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov (12. člen ZDDPO). Kje je tukaj podlaga durs-a, da meče amortizacijo ven? Poleg tega da vemo, koliko d.o.o.-jev nima "pošlihtanega" lastništva zemljišč, pa jim ne oporekajo stroškov amortizacije prostorov.
Druga stran ironije pa je v tem, da s tem, ko s.p. odgovarja z vsem svojim premoženjem, pri rubežu nič ne vprašajo, čigavo je - njegovo ali ženino, takrat je pa "vse naše".
In še malo dlje : Vse kar je ustvarjeno v zakonski skupnosti, se deli na polovico. Torej, ko s.p. kupi npr. tovorno vozilo, je avtomatsko pol ženinega. Torej je pol stroškov davčno nepriznanih.
Kje v tej logiki imam luknjo?!

Matjaž K - 13.02.2004 - 18:36

Da je pol tega v čem vi v celoti "ftretat" ženinega.

Niste lastnik celote, zato od tega kar ni vaše ne moret uveljavljati stroškov amortizacije.

Ker je lastnik vaša žena, pač nimate najemnine oz. ste zastonj noter.

Zdaj pa si mislite, d abi 1/2 pripadala "zlobni tašči" in bi vam ona zaračunavala najemnino? Bi še računali amortizacijo od nečesa, kar ni vaše.

To, da pa v ZK d.o.o. ji nimajo vpisanih lastninske pravice, to pa (zarafi počasnosti sodstva) pri amortizaciji (še) ne igra vloge. Ti d.o.o.-ji namreč lahko s kupoprodajno pogodbo dokažejo, da so nepremičnino kupili (in lahko mogoče tudi predložijo predlog za vpis v zemljiško knjigo; ostalo pa je odvisno od hitrosti sodišča).


Kako in kaj pa mora rubežnik vpri davčnem rubežu ravnati v primeru da zarubljene stvari niso (v celoti) last dolžnika pa si preberite v naslednjih dveh členih iz ZDavP:

68. člen
Če dolžnik izjavi, da so zarubljene stvari last druge osebe, a za to nima dokazov, zarubi izterjevalec tudi te predmete, mora pa opozoriti to drugo osebo, da lahko v osmih dneh po opozorilu vloži pri sodišču izločitveno tožbo, da bi dokazala lastništvo. Postopek z izločitveno tožbo je hiter. Če ta oseba v tem roku ne predloži dokaza, da je vložila tožbo pred sodiščem, se postopek prisilne izterjave nadaljuje, kakor da ni bilo pripomb. Izjavo dolžnika in opozorilo iz prvega stavka je treba vpisati v zapisnik o rubežu.

Z vložitvijo tožbe pri sodišču v roku, ki je določen v prejšnjem odstavku, se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, dokler se ne konča spor.


69. člen
Če se ugotovi, da je dolžnik solastnik zarubljenih stvari, teh ni dovoljeno prodati, če je njegov solastniški delež manjši od ene nerazdelne polovice.

V primeru prodaje zarubljenih stvari ima solastnik pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo stvari pred poravnavo davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave.

Solastnik ima pravico zahtevati, da se mu odstopi stvar, ki je predmet prisilne izterjave, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tej stvari.



Tisto na 1/2 pa velja v primeru ločitve (prekinitve zakonske zveze) in s trenutnim poslovanjem nima nič.

Ula - 14.02.2004 - 06:06

Zakaj pa ženine polovice raje ne bi vzeli v najem (ob pogoju seveda, da žena nima visokih dohodkov in zaradi tega ne bi padla v višji dohodninski razred)?