Zlatko Rošić - 18.01.2001 - 17:10

V skladu z zakonom o DDV gre ta zadeva takole:

6. člen
(uporaba blaga lastne izdelave, sprememba namembnosti
ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti)
Za promet blaga, opravljen za plačilo, se šteje tudi:
1. jemanje blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, predela, nabavi oziroma uvozi v okviru opravljanja dejavnosti, za lastno rabo;
2. uporaba blaga, za katerega je bil v celoti ali deloma odbit vstopni DDV, ki ga davčni zavezanec uporabi za namene opravljanja oproščene dejavnosti;
3. zadržanje blaga, za katerega je bil v celoti ali deloma odbit vstopni DDV, po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma po prenehanju registracije, razen v primeru iz 7. člena tega zakona.

7. člen
(prenos podjetja)
DDV se ne obračunava in plačuje pri prenosu podjetja ali dela podjetja, ki predstavlja gospodarsko celoto, na drugega davčnega zavezanca.


RAZLAGA: Torej se DDV ne obračuna in ne plača, ker ni bila izkoriščena možnost odbitka vstopnega DDV - glejte 3. točko 6. člena.
Zadovoljen ?

Zlatko.Rosic@Fisto.com
www.fisto.com ali www.fisto.si

Pionirček - 19.01.2001 - 08:13

Hvala za odgovora, vendar menim, da se oprema veže na 42.člen ZDDV in 85,86,87 in 88 člen Pravilnika.Nič pa na žalost ne govori o opremi, ki je bila nabavljena pred uvedbo DDV.Ali lahko še kdo kaj pomaga ?

Tiče - 18.01.2001 - 21:04

Zakon o P.D. je prenehal veljati 30.6.1999 in s tem tudi vse obveznosti, ki so iz njega izhajale. To pa ne velja za DDV.

Zlatko Rošić - 19.01.2001 - 13:21

Žal niste pozorno prebrali. Vaše vprašanje je bilo sestvljeno iz dveh delov:
1. ČE se obračuna DDV po prenehanju s.p.
2. KAKO se obračuna DDV po prenehanju s.p.

V konkretnem primeru je 3. točka 6. člena zakona povsem jasna in DDV se ne obračuna, Vi pa potem kljub vsemu sprašujete, KAKO se obračuna. To vprašanje je irelevantno (nevmesno), saj se s slovenskim ne z nobenim drugim jezikom ne da opisati, KAKO se nekaj NE ZGODI, lahko samo opiševa, KAKO SE ZGODI. A je zdaj jasno ?

Če pa Vas zanima za primere, ko je DDV potrebno obračunati, je to povsem nekaj drugega in tudi to Vam lahko pojasnim, če želite:

V Pravilniku o izvajanju ZDDV (Uradni list 110/99) je opredeljena obdavčitev opreme, pri kateri ob nabavi ni bil mogoč odbitek vstopnega davka. Gre torej za:
· opremo, ki je bila kupljena do 1. 7. 1999 in je bil ob nakupu obračunan prometni davek (129. a člena pravilnika) in
· opremo, ki je bila kupljena z obračunanim DDV, torej po 1. 7. 1999, vendar ob nakupu te opreme ni bil mogoč odbitek vstopnega davka - npr.osebna vozila (13. člen pravilnika).
Opisana primera se razlikujeta glede na način obračuna DDV pri nadaljnem prometu.
Najprej je potrebno opredeliti, kaj se šteje za promet:
- prodaja, darilo in drugi načini prenosa lastninske pravice,
- zadržanje opreme ob prenehanju opravljanja dejavnosti. V tem primeru se šteje, kot da je bil opravljen promet za plačilo (6. člen ZDDV).

1. Obračun DDV od opreme, pri kateri je bil ob nabavi obračunan prometni davek
Pravilnik določa, da v tem primeru prodajalec obračuna DDV od prodajne cene osnovnega sredstva. Pri tem pa je z novim pravilnikom prodajalcu omogočeno, da sme kot vstopni DDV odbiti znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov (129. a člen pravilnika).
Osnovo, iz katere obračuna prometni davek, pa predstavlja knjigovodska vrednost osnovnega sredstva v času opravljenega prometa. Obračunani prometni davek, ki se šteje kot vstopni davek, pa ne sme presegati zneska izstopnega davka. Vstopni davek sme biti upoštevan največ v višini zneska izstopnega davka. Če bi bil znesek vstopnega davka (prometnega davka) višji od izstopnega, se vstopni davek upošteva samo do zneska izstopnega davka, ki je obračunan na izstavljenem račnu. Prodajo opreme je zato potrebno ločiti na dva prometa, ki ju je najbolje ponazoriti s primerom:
Predpostavimo, da se prodaja osebno vozilo, ki je bilo nabavljeno 1. 4. 1999 po nabavni vrednosti 3.500.000,00 SIT z vključenim 20% davkom od prometa proizvodov. Prodajna cena tega vozila na dan 1. 3. 2000 je znašala 2.800.000,00 SIT. Ob upoštevanju, da se je za vozilo obračunavala amortizacija po najvišji dovoljeni stopnji 33 %, je bila na dan 29. 2. 2000 neodpisana knjigovodska vrednost vozila 2.720.900,00 SIT (3.765.951,00 – 1.045.051,00)

Izračun vstopnega davka

Neodpisana knjigovodska vrednost prerač. stopnja pd vstopni DDV
2.720.900,00 SIT X 16.6666 % = 453.332,00 SIT

Obračun izstopnega DDV

davčna osnova stopnja znesek DDV
2.800.000,00 SIT X 19 % = 532.000,00 SIT

Razlika:

532.000,00 SIT obveznost za DDV
453.332,00 SIT terjatev iz vstopnega davka
78.668,00 SIT za plačilo po davčnem obračunu


2. Prodaja opreme, ki je bila nabavljena po 1. 7. 1999 z obračunanim DDV

Na drug način pa se obračunava davek od opreme, ki je bila nabavljena po 1. 7. 1999, toda pri nakupu te opreme zavezancu ni bilo dovoljeno upoštevati vstopnega davka (13. člen pravilnika). Naj spomnimo, da zakon ne dovoljuje odbitka vstopnega davka pri nakupu osebnih vozil, motornih koles, jaht, čolnov idr. (5. odstavek 40. člena zakona).
V teh primerih se DDV obračuna od razlike med prodajno ceno in neodpisano knjigovodsko vrednostjo. Davčna osnova v tem primeru ni prodajna cena temveč le razlika.
V nadaljevanju bomo uporabili gornji primer (prodajna cena in neodpisana knjigovodska vrednost) z upoštevanjem, da je bil nakup opravljen po 1. 7. ter da je nabavna vrednost opreme (osebnega vozila) znašala 3.500.000,00 SIT in vključuje tudi 19 % DDV, ker ga kupec ni smel upoštevati kot vstopni davek

Prodajna cena (brez DDV) 2.800.000,00 SIT
Neodpisana knjigov. vrednost 2.720.000,00 SIT
Davčna osnova 80.000,00 SIT
Stopnja DDV 19 %
Znesek DDV 15.200,00 SIT
Za plačilo 2.815.200,00 SIT

Če bi bila knjigovodska vrednost opreme (vozila) višja od njene prodajne cene, se šteje, da je davčna osnova 0. Torej se v takšnih primerih DDV ne obračuna.

Vsebina izstavljenega računa

Z zgoraj citirano določbo pravilnika pa ni opredeljena vsebina izstavljenega računa kupcu. Takšen račun bo imel specifično vsebino in zato bi bilo pravilno, da bi sestavljalec pravilnika točno opredelil njegovo vsebino, kot jo recimo predpisuje 5. odstavek 44. člena zakona, kadar rabljeno vozilo prodaja preprodajalec. Ker torej vsebina računa ni posebej opredeljena, je potrebno upoštevati določbo 34. člena zakona in 35. člena zakona, odvisno od tega, kdo nastopa kot kupec (davčni zavezanec ali končni porabnik).
Če se torej pojavi kupec, ki je davčni zavezanec, je davčna osnova obvezen element računa (34. člen zakona). Prodajalec je zato dolžan ta podatek izkazati na izstavljenem računu. Nedvomno pa mora kupcu navesti tudi prodajno ceno, ki jo je dolžan plačati; predstavlja bistven del pogodbe. V teh primerih gre za izjemo od splošnega pravila ZDDV, ki sicer določa, da je davčna osnova vse, kar mora kupec plačati (prodajna cena).
V primeru, ko pa je kupec končni porabnik, pa mora prodajalec na računu izkazati prodajno vrednost z vračunanim DDV ter znesek DDV (35. člen zakona v povezavi z 63. členom pravilnika). Iz tega izhaja, da prodajalec v tem primeru na izstavljenem računu ne izkaže davčne osnove (razlike).

Zaključek

Sistem DDV zahteva obdavčevanja vsakega prometa blaga in storitev (3. člen zakona). Glede na takšno zahtevo je prav gotovo rešitev v spremenjenem in dopolnjenem pravilniku v duhu zakona. Pričakovati pa je, da bo potrebno opisane rešitve dopolniti v delu, ki se nanaša na vsebino računa. Prav tako pa je lahko pozoren bralec ugotovil, da novi 129. a člen pravilnika omogoča upoštevanje vstopnega davka samo pri prodaji osnovnih sredstev. Pri tem ni bil sprejet predlog Obrtne zbornice Slovenije, da bi se vstopni davek priznaval tudi pri prodaji drugega blaga, ki je bilo do 1. 7. 1999 nabavljeno s plačanim prometnim davkom. Gre za primere nekaterih davčnih zavezancev, ki opravljajo storitveno dejavnost in jim Obrtni zakon dopušča tudi prodajo blaga zaradi zaokrožitve dejavnosti. Torej te osebe so lahko prodajale tudi blago, ne da bi se posebej registrirale za trgovsko dejavnost. Tipičen primer so vulkanizerji, ki so nabavljali gume (običajno s plačanim prometnim davkom), ki so jih prodajali v povezavi z opravljeno storitvijo, ob prehodu v sistem DDV, pa jim plačan prometni davek ni bil upoštevan kot vstopni davek.
Za konec naj opozorimo, da mora davčni zavezanec, ki prodaja osnovno sredstvo na zgoraj opisan način, v vsakem primeru in vsakomur obračunati DDV. Torej, če prodaja osebno vozilo (kot svoje osnovno sredstvo) preprodajalcu, le-ta ni upravičen do ugotavljanja davčnega preostanka, temveč upošteva vstopni davek, ki mu ga je zaračunal prodajalec.

UPAM, DA JE SEDAJ KAJ BOLJ JASNO, MORDA PA TUDI NE. JE ŽE TAKO Z ZAKONI, MAR NE ?

Lep pozdrav.

Zlatko.Rosic@Fisto.com
www.fisto.com