Matjaž K - 20.02.2004 - 18:51

Na eno pijačko v bife pa malo natakarice pogledati.

Potem pa dalje na delo in guraj, dokler ne prebiješ predora pod Trojanami.

Pa preklinjanje tudi pomaga.

Nočno delo pa odsvetujem. Raje žrtvujem vikend kot pa spanje.

- 20.02.2004 - 20:01

Počasi se daleč pride, ne se podcenjevati, znate več kot si pa mislite, samo moč koncetracije rabite. Nasvet: kot je napisal Matjaž K. sam pa dodajam, da si živce obnoviš oz. pomiriš pomaga dober vic in smeh, sprostitev vsaj 60 minut in si kot prerojen, oren za delo.
Druga možnost, obisk fitnessa, za eno uro, hladna in nato topla ali obratno prha, to je pa Kneippova metoda.
Vse se bo uredilo, brez panike.

LP-Ir1

Zajc - 20.02.2004 - 21:06

Hvala za dobre nasvete obema,jih bo res treba kaj upoštevat, ampak men se zdi, da ne pridem nikamor, ure pa neusmiljeno tečejo.

upokojenka - 21.02.2004 - 08:29

Že v poznih letih sem padala v takšna stanja. Vzela sem se v roke tako, da sem začela teči, saj za dolge sprehode ni bilo časa.
Pol ure ali dvajset minut teka (ali hitre hoje) - redno vsak dan po službi in še dodatno takrat ko si na tleh, in uspeš v teku razrešiti tudi največje probleme, vsaj meni se je tako dogajalo.
Sedaj si polnim baterije z hitro hojo - vse zmorem -kolikor si naložim!
Narava ti najhitreje (in najuspešnejše) povrne moči in elan.
LP

Ina - 21.02.2004 - 09:10

Jaz zadeve, ko ne vem kje naj začnem, odložim za soboto. Takrat naredim več kot v celem tednu. Nikjer ni nikogar (razen v spodnjih prostorih v proizvvodnji-drugače pa bolje da ne pridem, ker bi me bilo strah), ni telefonov. ni direktorja, ki bi vsake toliko časa prišel kaj vprašati ali povedati ... ni sodelavcev... v glavnem mir in pri delu te nihče ne prekine. Tako lahko zadevo dokončaš brez prekinjanja. Ko pa je dokončana ena stvar pa greš malo na to stran in kaj prebereš in mogoče še kaj napišeš. Potem pa veselo naprej na delo. Ne morem verjeti, koliko sem že naredila v teh dveh urah ko sem tukaj. Pa lep vikend.

LILI - 21.02.2004 - 14:39

PAUZA-OBVEZNA, IN KO PRIDEŠ NAZAJ JE VSE LAŽJE, VSAJ MENI.
VČASIH SE TRUDIM TRI URE, PA NE REŠIM, KO PRIDEM NAZAJ PA MI JE TAKOJ VSE JASNO.

LP IN VELIKO USPEHA

fedja - 21.02.2004 - 09:12

Draga V.

NEHAJ !

Upoštevaj Matjaževe nasvete in tudi od upokojenke niso od muh !

POčasi se daleč pride. Vsako leto smo obupovali in se živcirali, pa vedno vse naredili.

Mirno - in ti povem : vse boš naredila !!!!!

Jana 2 - 21.02.2004 - 12:02

Mirne živce. Vsako leto padem dol in si rečem - nikoli več.Leto je tako hitro naokoli. Želim ti lep dan, vsekakor si danes boljše.Toliko lepih misli ti je sigurno povrnilo zaupanje vase.
Pridno delaj, jaz visim na forumu.( nisem še vsega naredila-bom jutri)
LP

Mateja - 21.02.2004 - 17:41

Jaz pa nerešljive probleme prespim. Delaj danes kaj drugega, lažjega, če moreš. Ponoči so možgani aktivni in zjutraj ali pa ko se boš spet spravila k delu, bo šlo neverjetno hitro.
Jaz sem se pa računovodstva po tolikih letih naveličala. In se čedalje teže spravim k delu. V službi še gre, ker me vsi priganjajo in ekran sem si nalašč obrnila proti ostalim, da ne padem v skušnjavo, da bi šla na internet pogledat, kaj je novega...Doma čez vikend, ko me čaka pa ogromno dela, pa kar odlašam in odlašam in mečkam ... in se sekiram, ko vidim, koliko je že ura.Ali ima kdo nasvet za preganjanje take lenobe? Niti šefa nimam doma, ki bi me sekiral in priganjal. Ali obstajajo kakšna poživila, ki ti vzbudijo željo po knjiženju in izdelovanju bilanc?

Anna - 21.02.2004 - 18:05

Pa kaj ti je dohtar predpisal, da med vikendi doma delaš bilance?

splavarka - 25.02.2004 - 01:00

Jaz si pa najbolj odpočijem in se koncentriram na vodni postelji.