Matjaž K - 24.02.2004 - 18:33

Morate ne.

Če vas prav razumem vas skrbi, ker so zadnje nabavne cene nižje od povprečne cene, po kateri imate izkazano knjigovodsko vrednost zaloge.
(drugače povedano: knjižbna vrednost je višja od nadomestitvene vrednosti).

Če so te razlike bistvene, potem bi bilo treba opraviti oslabitev na tržno vrednost. V skladu s SRS 4.21 je ta tržna vrednost enaka nadomestitveni vrednosti(torej trenutne nabavne vrednosti za enak artikel na nabavnem trgu).

Če pa je nadomestitvena vrednost nižja od iztržljive vrednosti, potem pa se opravi oslabitev na to iztržljivo vrednost.

Skratka, pomembno je naslednje:
- ali so razlike med knjigovodsko in tržno vrednostjo bistvene
- če da, potem se oprvai oslabitev na višjo od naslednjih dveh vrednosti: nadomestitveno ali iztržljivo

Za oslabitev pa rabite cenilca (sami ne tega delati; vas lahko stane pri davčnem priznavanju odhodkov v zvezi s tako oslabitvijo).

andrejka - 24.02.2004 - 18:43

stanje zalog blaga po nabavni vrednosti per 31.12. je sedaj višje, kot so zadnje nabavne cene (in to bistveno);

torej, če pravilno razumem, ni nič narobe oz. je celo pravilno, da preračunamo vso zalogo blaga na zadnjo nabavno ceno, ker je nemogoče za 50.000 artiklov iskati tržno vrednost; nimamo pa namena vrednotiti zalogo še po nižjih cenah kot so zadnje nabavne cene; upam, da je to sprejemljivo glede davčnega vidika?-in nam ni potrebno za to iskati cenilca?

je pa to zelo pomembno, ker so knjigovodske vrednosti sedaj vseh teh artiklov previsoke, kajti več kot polovico leta so bile zelo visoke cene, sedaj pa so padle zaradi raznoraznih dogodkov...

Monika - 24.02.2004 - 19:27

Hja, res se moram malo popraviti.

To s cenilci velja za oslabitve OOS, ne pa za zaloge. Velja pa na splošno, da morate tako za knjižbo kot za davkarje imeti "papir".

Torej, važno je, da dokažete, da so knjigovodske vrednosti nad nadomestitveno vrednostjo npr. z predračuni različnih dobaviteljev.

Pazite, da boste lahko dokazali, da je ta oslabitev res trajne narave in ne morda nekdo začasno tržno nihanje.

Veste, iz bilanc se tako prevrednotovanje takoj vidi - prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev in davkarje (baje) prevrednotovanja v smislu oslabitev zelo zanima (sploh če so visoke cifre), zato tako poudarjam pomen dokazil glede padca nabavnih cen (nadomestitvene vrednosti).

LP

andreja - 24.02.2004 - 20:15

samo v SRS piše, da pri (oslabitvi)vrednotenju na tržne cene povečujemo odhodke nabavne vrednosti prodanega blaga torej kto 70 in ne kto 72; tako, da iz samih bilanc to ni takoj razvidno; zelo bi bila vesela, ce bi to stvar lahko dokončno dorekla, ker ne bi želela na ta račun kakšno firmo spraviti v izgubo zaradi tega; sama pa menim, da morajo bilance izkazovati dejansko pošteno vrednost zalog in terjatev, kajti le to je prava slika podjetja s katero potem lahko upravičeno dobiva kredite in bonitete pri dobaviteljih itd ....

Matjaž K - 24.02.2004 - 20:20

Madonca, tu se pa "nicki" kar sami menjavajo (mi je namesto Matjaž K napisalo Mika).

Skratka:
4.24. Zmanjšanje vrednosti zalog surovin, materiala in drobnega inventarja obremenjuje stroške materiala, zmanjšanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, prozvodov in blaga pa ustrezne poslovne odhodke.

In kateri so ustrezni poslovni odhodki ? -> prevrednotovalni poslovni odhodki.

andreja - 24.02.2004 - 20:46

Monika, čeprav logika v računovodstvu včasih ne obvelja, me zanima ali tudi tukaj ni logike in sicer:
ni mi logično to, da pri zmanjšanju vrednosti materiala povečujemo stroške tj. kto 400/310, pri preračunu zalog blaga pa bi knjižili 72/66?