A.T. - 03.03.2004 - 15:21

Kolikor mi je znano, morate paziti še na eno stvar-če res pade tako nizko, potem mu mora ostati VSAJ cca 42000 sit, kolikor je trenutni cenzus oz."socialna podpora".Pod to ne morete iti, ne glede na tiste 2/3.To je netto znesek. Paziti je treba pri tem.

Mirjam - 03.03.2004 - 15:31

Tale članek ni ravno zelo nov, je pa iz Obrtnika in vse razloži,upam, da bo v pomoč.Lp.
Kako naj ravnam pri odtegnitvah izplačila plač mojim delavcem?
Zaposlujem več delavcev. Večkrat se pojavi problem, kako naj ravnam v primerih, ko dobim od sodišča sklep o izvršbi na delavčevo plačo. Zanima me, kakšen je vrstni red odtegnitev plače v primerih, ko delavca terja tudi davčna uprava, v primerih, ko ima delavec kredit in sem sam odobril izplačila mesečnih odtegljajev, oziroma tedaj, ko ima delavec še dolgove iz naslova zakonite preživnine. Do kakšnega zneska je možno poseči na delavčevo plačo v vseh navedenih situacijah?
V zadnjem času, predvsem po uveljavitvi sprememb Zakona o izvršbi in zavarovanju (dne 21. 9. 2002), je na pravno službo OZS takšna vprašanja naslovilo zelo veliko delodajalcev, ki jih zanima, kako naj izvršujejo sklepe o izvršbi in pri tem ustrezno upoštevajo vrstni red posameznih terjatev ter zakonske omejitve, preko katerih ni mogoče poseči na delavčeve prejemke. V nadaljevanju opisujemo več situacij, ko je treba izvršiti različne sklepe o izvršbi na delavčevo plačo.
1. Ko se izvršuje sklep davčne uprave in dolg iz naslova zakonite preživnine
Postopek izterjave davčnega dolga ureja Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDP). Glede izterjave iz dolžnikovih osebnih prejemkov ta v 52. členu določa, da se s sklepom dolžniku zarubi dolgovani znesek, delodajalec pa odteguje del sredstev vse dotlej, dokler dolg ni v celoti poplačan. Na plačo, nadomestilo plače ter druge prejemke iz delovnega razmerja, kolikor niso izvzeti iz prisilne izterjave, je s prisilno izterjavo mogoče seči do ene tretjine čistega zneska teh prejemkov (50. člen ZDP). Zakon določa omejitev, in sicer tako, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu. Za izterjavo davčnega dolga bo moral delodajalec delavcu odtegovati eno tretjino plače ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V primeru, da ima delavec nizko plačo je potrebno paziti tudi na omejitev, saj ni mogoče poseči na znesek v višini denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, določen po Zakonu o socialnem varstvu. Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov je določena v višini minimalnega dohodka, ki znaša 40.599 SIT, usklajuje pa se enkrat letno in sicer v mesecu januarju. Znesek je vsako leto objavljen v Uradnem listu RS.
V primeru, da ima delavec več različnih dolgov ima davčni dolg in stroški prisilne izterjave prednost pred ostalimi dolgovi dolžnika, ne glede glede na to, kdaj delodajalec prejme nalog za njegovo izterjavo. Izjema so dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca (85. člen ZDP). Glede na zastavljeno vprašanje povdarjam, da ima dolg iz naslova zakonite preživnine prednost pred davčnim dolgom.
2. Ko se izvršuje več sklepov o izvršbi sodišča ter upravna izplačilna prepoved
Gre za primere, ko je sklep o izvršbi izdalo izvršilno sodišče in veljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oz. plačevati upniku določen denarni znesek. Rubež je opravljen z dnem vročitve sklepa delodajalcu. Če delodajalec prejme več sklepov o izvršbi različnih upnikov, potem se vrstni red poplačila več upnikov določi po dnevu, ko je delodajalcu vročen sklep o rubežu (110 člen).
Upravno izplačilna prepoved imenujemo po 135. členu ZIZ prepoved izplačila plače, ki jo je odobril sam dolžnik in gre za primere, ko se del plače mesečno izplačuje nekemu njegovemu upniku (npr. kredit). Upravno izplačilna prepoved ima po ZIZ pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, kar pomeni, da ima enak vrstni red, kot ga imajo ostali sklepi o izvršbi, ki jih je izdalo sodišče. V primeru torej, da je delavčeva plača že obremenjena z upravno izplačilno prepovedjo, ima ta prednost pred ostalimi sklepi o izvršbi, razen pred davčnim dolgom, stroški prisilne izterjave v davčnem postopku ter dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca.
Tudi v primeru, kadar se izvršujejo sklepi o izvršbi po določbah ZIZ, zakon določa omejitve izvršbe na denarno terjatev dolžnika (plača, pokojnina…). S spremembo ZIZ je opravljena uskladitev z odločbo ustavnega sodišča glede prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe oz. glede omejitev socialne narave (102. člen). Tako zakon določa, da je možno seči do dveh tretjin prejemkov (plača, pokojnina, nadomestilo plače..), vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Navedeno pomeni, da se delavcu lahko odtegne 2/3 plače, vendar tako, da mu ostane najmanj znesek minimalne neto plače. V primeru, da se izterjuje preživninska terjatev, pa mora delavcu ostati le znesek v višini 2/3 minimalne plače.
V obeh navedenih primerih lahko dolžnik preživlja še druge osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. V takšni situaciji, mu mora ostati najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo za dodelitev socialne pomoči. Samo v teh primerih je torej potrebno preveriti kakšen je znesek omenjenega dohodka po Zakonu o socialnem varstvu ( ZSV, Ur list RS št 54/92, 6/02) v primerjavi z zneskom minimalne plače oz. (2/3 minimalne plače, če gre za preživninske terjatve), ki ga zakon postavlja kot spodnji limit.
ZSV določa, da je višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov določena v višini minimalnega dohodka, ki znaša 40.599 SIT (osnovni znesek) in se usklajuje enkrat letno, v mesecu januarju (22. 25. člen). Višina minimalne denarne pomoči za posameznega družinskega člana, ki nima lastnih dohodkov, se določi v razmerju do osnovnega zneska tako, da je vsaka naslednja odrasla oseba v družini upravičena do 0,7 osnovnega zneska, otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja pa je upravičen do 0,3 osnovnega zneska. Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30% osnovnega zneska. V primeru, da posamezen upravičenec prejema lastne dohodke, je višina denarne socialne pomoči določena kot razlika med njegovim minimalnim dohodkom in njegovim lastnim dohodkom.
Če vzamemo za primer (primer 1) družino, ki nima drugih lastnih dohodkov in jo sestavljajo delavec - dolžnik, njegova žena, ki jo mora preživljati in en otrok, znaša denarna socialna pomoč 40.599 SIT (za dolžnika) + 0,7 x 40.599 SIT (za ženo) + 0,3 x 40.599 SIT (za otroka), skupaj torej 81.198 SIT, kar znese več kot je trenutno znesek minimalne plače (101.611 SIT bruto oz. 70.038 neto v mesecu oktobru), zato bi bil v navedenem primeru minimum do katerega se lahko poseže z izvršbo znesek 81.198 SIT. V primeru (primer 2), da bi moral delavec preživljati le dva otroka, pa znesek denarne socialne pomoči določen za dolžnika in dva otroka (40.599 SIT + 0,3 x 40.599 SIT + 0,3 x 40.599 SIT, skupaj 64.958,40 SIT) ne bi dosegel minimalne plače, zato se bo kot omejitev izvršbe (če ne gre za preživninske terjatve) upoštevala kar minimalna plača. Če bi v primeru 2, delavca sodišče terjalo na plačilo preživnine, bi bilo potrebno dobljeni znesek 64.958,40 SIT, primerjati s spodnjim limitom, ki mora delavcu ostati, ko gre za preživninske terjatve, torej z zneskom 46.692 SIT v mes. oktobru (2/3 minimalne plače). Pri tem bi ugotovili, da je znesek 64.958,40 SIT višji in se bo kot omejitev izvršbe v tem primeru upošteval ta znesek.
V primeru, da pri izvršbi ne bi bile upoštevane zakonske omejitve (znesek min. plače oz. znesek po ZSV, v primeru preživljanja drugih oseb) ima dolžnik možnost sprožiti nasprotno izvršbo (67. člen ZIZ) in od upnika zahtevati nazaj tisto kar je z izvršbo ta dobil preveč.
3. Ko se izvršuje sklep davčne uprave, dolg iz naslova zakonite preživnine ter sklep o izvršbi sodišča
Najprej se poplačajo dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca, nato se poplača davčni dolg in stroški prisilne izterjave, nato pa ostali dolgovi dolžnika.
Delodajalci so dolžni pri izvrševanju sklepov ravnati z vso potrebno skrbnostjo saj, Zakon o izvršbi določa tudi odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov. Upnik namreč lahko zahteva, da naj mu delodajalec poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, poleg tega lahko zahteva tudi nastalo škodo (134. člen). Če dolžniku preneha delovno razmerje, mora delodajalec nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Sodišče pa mora obvestiti tudi, če za novega delodajalca ne ve.
Martina A. Hočevar, univ. dipl. prav.

marička - 03.03.2004 - 19:47

mogoče nisem dobro prebrala...ampak, a ni samo do višine minimalne plače? včasih je bilo do višine zajamčene plače, sedaj pa je do višine minimalne plače.