Naslov teme: ODŠKODNINA
182 23.01.2001 - 07:37h / DDPO / Avtor: PIKICA / 205 / 7
Ali je odškodnina, ki je bila dogovorjena med delavcem in bivšim delodajalcem v sodni poravnavi davčno priznan strošek ali ne.
Na strani 241 IKS 1-2/2001 ki govori o ugotavljanju odhodkov v okviru 12.člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb. Ta odhodek res ni neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, je pa vsekakor posledica opravljanja dejavnosti. Enak problem se pojavi pri izplačilu plač zaposlenim za pretekla leta po sodnih skepih.
Na strani 241 IKS 1-2/2001 ki govori o ugotavljanju odhodkov v okviru 12.člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb. Ta odhodek res ni neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, je pa vsekakor posledica opravljanja dejavnosti. Enak problem se pojavi pri izplačilu plač zaposlenim za pretekla leta po sodnih skepih.
HM - 23.01.2001 - 07:59
V zvezi s tem je bil sprozen Upravni spor, ker je DURS npr. taksno odskodnino stel v dohodninsko osnovo fizicne osebe - delavca. Bomo videli kaj bo...v zvezi z dohodnino.
HM
Miklavž - 23.01.2001 - 11:08
Moje mnenje je, da je DURS ob tem ravnal pravilno. Predvstavljaj si, da bi se s firmo dogovoril (seveda ne pisno), da ti plače (ali dela plače) ne izplačuje čeprav ti pripada po pogodbi. Ker bi to pravico pridobil na sodišču se takšno izplačilo ne bi štelo za prejemek iz delovnega razmerja (nesmisel).
Nina - 23.01.2001 - 11:29
Ja, to je res. Ampak, če npr. gre ta delavec nato kam drugam delat in dobi od prejšnjega delodajalca samo odškodnino, menim, da ta odškodnina ne sme biti obdavčena v dohodninski napovedi.
Glede tega, ali je taka odškodnina davčno priznan odhodek za delodajalca, pa menim da ni, kot tudi niso zamudne obresti, denarne kazni in ne moremo rečti, da je to posledica opravljanja dejavnosti, celo je to posledica neopravljanja dejavnosti ali nepravilnega opravljanja dejavnosti.
LP, Nina
HM - 23.01.2001 - 12:57
Jest govorim, in tudi vprasanje sem razumel tako, o odskodnini, ki je tudi dolocena nekje v Zakonu o delovnih razmerjih, izhaja pa iz odskodninske odgovornosti, ki je drugace urejeno v ZOR.
Tudi o odskodnini se lahko sklene poravnava.
Tisto o cemer Vi govorite (vsaj predvidevam) je tozba na izplacilo place, ki seveda NI odskodnina. Tudi razne zahteve za izplacilo obveznosti, za katere se zaveze neka stranka, niso odskodninske zahteve. Odskodnina izhaja iz SKODE.
Povedati pa je tudi potrebno, da bi se taki (neformalni - nedovoljeni) dogovori, kot jih navajate Vi med delojemalci in delodajalci, lahko slabo koncalo za enega ali drugega. Npr. zamudne obresti...itd.
Drugace pa prepuscam debato o delovnih razmerjih Nini. Mene kej prevec delovno pravo ne potegne.
HM
MARTIN KRPAN - 23.01.2001 - 13:30
Odškodnine so lahko takšne ali drugačne. Moje mnenje: če gre za odškodnino npr. zaradi poškodbe pri delu, kjer zaradi delodajalčeve napake mora izplačati odškodnino delavcu, je to zame davčno priznan odhodek. Seveda je vse potrebno dokazovati z ustreznimi dokumenti, poročilom o delovni nezgodi, po potrebi sodno zaprisežen "dohtar" glede poškodb itd. Dvomim pa, da gre v tem primeru za kakršenkoli prejemek iz delovnega razmerja (v mojem opisanem primeru), saj ne gre npr. za odškodnino, ker je delavec bil odpuščen brez krivdnega razloga itd. Za dohodnino nisme 100 %, pri ZDDPO pa bi vztrajal na davčno priznanih odhodkih (na mojem opisanem primeru, poudarjam).
PIKICA - 23.01.2001 - 14:30
Delavec je bil zaposlen za določen čas, v pogodbi pa je bilo določeno, če ena ali druga stran ne odpove delovnega razmerja 30 dni pred koncem določenega časa se pogodba avtomatično podaljša še za eno leto. Delodajalec pa je odpovedal delovno razmerje 20 dni pred iztekom pogodbe za določen čas in delavca odjavil. delavec je tožil, da ga sprejmemo v delovno razmerje od prekinitve dalje in sicer za nedeločen čas. V sodni poravnavi pa sta se delavec in delodajalec dogovorila, da se delavec odpoveduje delovnemu razmerju, odstopa od tožbe vendar zato dobi odškodnino.
O tej odškodnini sprašujem ali je lahko to davčno priznan strošek ali ne.
Nina - 23.01.2001 - 15:33
Tole zadevo pa je potrebno gledati absolutno iz delovnopravnega vidika. Bom šla vse po vrsti. Jasno je, kaj pomeni delovno razmerje za določen čas. Trajanje mora biti določeno ali določljivo. Bistvo tega je, da delodajalec ne more kar tako (torej, če ne obstajajo posebni razlogi) prekiniti del. razmerja za določen čas. Ta klavzula o 30.dneh sicer olajša spet ponovni postopek sklenitve d.r. za dol. čas, vendar ne spremeni dejstva, da je čas v pogodbi določen. In po preteku, pomeni, ne glede na klavzulo, lahko delodajalec prekine d.r. Zato menim, da je prišlo do spora zato, ker je delodajalec prekinil d.r. pred potekom, 20 dni torej. In delodajalec ni ravnal pravilno. V izvensodni poravnavi sta se, domnevam, dogovorila za odškodnino za teh 20 dni, pa še morebitne obresti.Zato, ker pa mu ni delodajalec podaljšal, ne more zahtevati odškodnine iz razlogov zgoraj naštetih. Ergo, to pomeni, da je to odškodnina za neizplačano plačo za teh 20 dni. Plača pa je davčno priznan odhodek.
To je moja interpretacija.
LP, Nina