Naslov teme: preostala vrednost
1977 08.03.2004 - 14:43h / Ostalo / Avtor: A. / 56 / 5
V novembru 2003 smo aktivirali objekt (knjižba 021/027). Določili bomo amortizacijsko stopnjo in preostalo vrednost. Muči me to zadnje. Kje kaj več prebrati o določanju preostaale vrednosti. V SRS piše bolj malo. (našla sem samo v 1.199
Hvala za pomoč in Lp
Hvala za pomoč in Lp
Jana 2 - 08.03.2004 - 15:08
Standard 1.47
Standard 13.28
Zelo malo uporabnega.
Kaj je preostala vrednost? Zemljišče na katerem objekt leži?
Vrednosti so lahko zelo visoke!
Matjaž K - 08.03.2004 - 16:03
Za zgradbe, ki so vpisane kot etažna lastnina je treba določiti preostanek najmanj v višini vrednosti funkcionalnega zemljišča - ta vrednost je lahko v praksi "smešna" - več nadtropij kot ima zgradba manjši sorazmenri delež funkcionalnega zemljišča pripada m2 površine.
Druga zgodba pa je prostala vrednost same zgradbe. Tu pa so cifre lahko visoke (počasi se sprašujem, ali bomo konec koncev še sploh kaj amortizirali, glede na to da nepremičnine celo pridobivajo na vrednosti - in ravno ta bodoča vrednost vpliva na višino preostanka vrednosti).
mravljica - 09.03.2004 - 08:50
Ne strinjam se popolnoma s tabo. Preostanek vrednosti ni le funkcionalno zemljišče (okoli stavbe) ampak tudi stavbišče (pod stavbo). Mi si priskrbimo vrednosti zemljišč in preračunamo za parcelno številko, kjer stoji stavba. Potem pa po deležih, ki ti v stavbi pripadajo.
Za samo zgradbo nismo dajali nič (kaj pa če se zruši ali pogori?) - zemljišče pa je ziher.
Matjaž K - 09.03.2004 - 15:22
Res je, precizno izražanje je mati modrosti.
Da pojasnim: ko sem napisal funkcionalno zemljišče sem mislil na zemljišče, ki se nahajo točno pod tlorisom prostora.
To da pa stavba lahko pogori/se zruši pa je nepredvidljiv doogdek. Preostalo vrednost same zgradbe je treba določiti glede na "povprečne izglede v bodočnosti".
LILI - 10.03.2004 - 16:57
pri enem s.p.-ju smo lani aktivirali poslovno zgradbo in se srečali s tem problemom. SRS 39.29 za sp je zelo ohlapno definiran in pušča dovolj maneverskega prostora zavezancem, ampak - bojim se - da tudi davčnemu organu. Zavarovalni zastopniki in gradbeni cenilci imajo posebne tablice, iz katerih lahko odčitaš okvirno vrednost objekta po določeni dobi amortiziranja v odvisnosti od predvidene življenjske dobe objekta.
V našem primeru je glede na namen zgradbe (delavnica) podjetnik ocenil, da življenjska doba zaradi tehnološkega zastaranja ne bo daljša od 20 let, enako dobo je določil za dobo koristnosti in po tablicah nam je prišla ven vrednost 30 % nabavne vrednosti in to smo določili kot ocenjeno preostalo vrednost (od katere seveda ne računamo am).Če ima kdo boljšo metodologijo, se priporočam. lp