cilka - 24.01.2001 - 13:03

Imeli smo podoben primer. Na sto koncih nismo dobili konkretnega odgovora. Glede na to, da kasnejša revalorizacija kapitala pomeni nižje odhodke od financiranja in višjo davčno osnovo, mislim, da se davkarija nagiba k revalorizaciji od dneva vpisa v register-vsaj tako se je dalo slutiti iz tistih bornih odgovorov, ki smo jih dobili po vezah in poznanstvih.
Srečno !
Cilka

MARTIN KRPAN - 24.01.2001 - 14:22

Glede na izkušnje bi podal naslednja dejstva. Kot datum pridobitve in odtujitve deleža v kapitalu (saj veste, ZDOH) se šteje datum notarsko overjenega sklepa. Zato bi jaz upošteval datum notarskega sklepa o dokapitalizaciji. Pri tem bi seveda moralo biti upoštevano vplačilo na ŽR firme, če gre za dokapitalizacijo v denarju, prav tako pa pri vložku stvarnih sredstev (oprema itd.) datum poročila (isto notarski zapis) o prevzemu osnovnih sredstev.
Zakaj ne upoštevam datum vpisa v sodni register podkrepim še z dejstvom dokapitalizacije z opremo, saj opremo običajno uporabljam in obračunavam amortizacijo že v naslednjem mesecu od meseca vložka v podjetje.
Takšno je moje mnenje. Ne morejo brdavsi enkrat jemati rok, ki njim paže po ZDOH, enkrat pa rok, ki jim paše po ZDDPO.
P.S. S tem argumentom bi verjetno brdavsi prepričali, od kdaj se prične revalorizirati kapital v primeru dokapitalizacije. Raje pa ne pomislim na primer, da bi opravil dokapitalizacijo v tekočem davčnem letu, pripisal povečanje kapitala v podjetju, opravil revalorizacijo, meseca aprila pa sodni register zaradi X vzroka zavrne dokapitalizacijo in ne pride do vpisa v register.

STARI POŠTAR - 24.01.2001 - 22:10

Prav zaradi primerov, kot je podan v Krpanovem P.S.-su, je za spremembe osnovnega kapitala merodajen vpis v register. Register je javna listina in podjetje mora izkazovati osnovni vložek v višini, kot je v registru. Enako je pri firmi, skrajšani firmi, sedežu in dejavnosti. Od imenovanja na skupščini ali od notarskega zapisa dalje pa velja imenovanje direktorja.
Če bi bila sprememba osnovnega kapitala odvisna le od obstoja notarskega zapisa o spremembi, bi nihče, razen družbenikov, ki so sodelovali pri sprejemanju sklepa, ne mogel vedeti, kakšen je osnovni kapital podjetja. tega nebi vedeli niti tisti družbeniki, ki niso bili navzoči pri sprejemanju sklepa o spremembi osnovnega kapitala. Njim bi se torej sprememba njihovega lastniškega deleža v podjetju dogajala brez njihove vednosti. Obenem to pomeni, da bi družbeniki osnovni kapital lahko menjali vsakič, ko bi imeli pet minut časa in denar za notarja. To pa ni sprejemljivo.
Posledice sprememb osnovnega kapitala torej nastopijo po vpisu v sodni register.
Če se bo diskusija nadaljevala v obe smeri, pa bom preiskal STARO POŠTO in poiskal zakonske določbe.

Tihi - 25.01.2001 - 07:22

STARI POŠTAR prosim pobrskaj po pošti, ker tudi mene zelo žuli ta čevelj. V dilemi sem, kdaj nastane poslovni dogodek, če se skupščina delničarjev odloči za razporejanje dobička (da, tudi na OK so ga razporedili a to v tej debati nebi smelo biti bistveno). Menim, da poslovni dogodek nastane s sprejemom sklepa, ki je tudi notarsko overjen, ne pa tedaj, ko je gospa na sodišču imela 5 minut časa za to da stvar žigosa (če je bilo kaj v kuverti).

P.S. Kaj pa datum objave v uradnem listu?

urska - 25.01.2001 - 08:20

Zal se s starim postarjem ne morem strinjati, kaj pa če
daš v povečanje os.kapitala osnovno sredstvo, pri notarju overjetno
maja, vpis v sodni register oktobra, osnovno sredstvo pa uporabljamo
ze od junija . Računati moramo osnovnemu sredstvu amortizacijo in
pa revalorizacijo, kaj pravite, če bi bilo tako kot je poštar dejal,
bi jo začeli šele novembra, čeprav je v uporabi že od junija.

MARTIN KRPAN - 25.01.2001 - 16:39

Stari poštar, Urška je zapisala nekaj podobnega, kot jaz sam. Se ne strinjam, da se dokapitalizacija v poslovne knjige izvede z dnevom vpisa v sodni register. Dober primer je stvarnega vložka, zatem tudi razporejanje nerazporejenega dobička na osnovni kapital itd. Prav tako se pri ZDOH - 58. člen šteje po brdavsovskem (in tudi mojem prepričanju) kot datum pridobitve ali odtujitve deleža v kapitalu notarsko overjen sklep skupščine oz. družbenika (družbenikov). V štajerski prestolnici včasih traja tudi leto dni, da usekajo žig gor - birokrati pač. Zato ne more biti podjetje davčno oškodovano (nastajanje odhodkov, revalorizacijske zadeve itd.) zaradi počasnosti dela sodišč. Ali da vzameva drug primer. Kdaj postane podjetje lastnik kupljene nepremičnine: z dnevom notarsko overjene pogodbe ali z dnevom vpisa v zemljiško knjigo (o rokih raje ne bi govoril).
Kaj je npr. s stvarnim vložkov v podjetje, ko nekdo vloži material v podjetje kot dokapitalizacijo - kaj bo material tako dolgo na zalogi, dokler ne bo opravljen vpis v sodni register in ga ne bomo zaznali v glavni knjigi v računovodstvu.
Primerov bi lahko navedel še nekaj. Misli, da je bilo dovolj, da sem v pozitivni smeri razorožil tvoje razmišljanje.
LP. Martin Krpan

STARI POŠTAR - 25.01.2001 - 22:58

Ker obljuba dela dolg, naj nadaljujem z argumenti. Še prej pa naj povem, da sem upal, da mi bo kdo pomagal, pa kaže da sem sam na tej strani - torej na strani datuma vpisa v register kot ključnega datuma za spremembo osnovnega kapitala. Seveda pa pričakujem, da bomo debato nadaljevali tako dolgo, da bomo enotnega mnenja. Zato pozivam tiste, ki razpolagate tudi s konkretnim primerom iz davčne prakse, da se javite.

Začenjam z zakonom o sodnem registru, ki v 3. členu našteva subjekte vpisa, v 4. členu podatke, ki se vpišejo in v 8. členu, 1. odstavek pravi:"Vpis v sodni register ima nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa, razen, če zakon ne določa drugače." Ne vem kaj bodo rekli pravniki, toda za mene so brdavsi takoimenovane tretje osebe. Ker je vpis osnovnega kapitala v sodni register obvezen, menim, da bi pravni učinek nastal pred vpisom v sodni register le v primeru, če bi tako določal zakon. Tega pa v zakonih nisem zasledil.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v 3. členu določa, da družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register. ZGD v poglavju o d.o.o. v 410. členu, 6. odstavek določa, da se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Prav tako pred prijavo morajo družbeniki vplačati najmanj četrtino osnovnega vložka (isti člen , 5. odstavek). ZGD v poglavju o d.o.o. ne določa, da bi pravne posledice spremembe osnovnega kapitala nastale na kak poseben datum.
Bolj je pa določen v poglavju o d.d. Nobenega dvoma ni, da v primeru stvarnih vložkov povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register (315. člen ZGD). Ko ZGD obravnava povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe v 333. členu določa:"Skupščina lahko sklene, da se osnovni kapital poveča s preoblikovanjem rezerv in nerazporejenega dobička." V 337. členu pa nato določi:"Z vpisom sklepa o povečanju osnovnega kapitala v register je osnovni kapital povečan." Podobno je pri zmanjšanju kapitala, saj 349. člen pravi:"Z vpisom sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v register je osnovni kapital zmanjšan."

Naj povdarim še javnost podatkov. ZGD v 71. členu določa, da so podatki iz letnih poročil (sem sodijo tudi računovodska poročila)na razpolago pri organizaciji, ki je zadolžena za obdelovanje in objavljanje, in to vsakomur, ki to zahteva. Zakon o sodnem registru pa v 7. členu določa, da je sodni register javna knjiga, vanj vpisani podatki pa so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da se mu izda overjeni izpisek iz sodnega registra. Pomembnost javnosti podatkov v sodnem registru je razvidna iz 2. in 3. odstavka 8 člena tega zakona, ki pravita, da kdor se zanese na podatke iz sodnega registra, ga ne zadenejo škodljive pravne posledice, ter, da se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov, ki so vpisanev sodni register, razen, če zakon določa drugače. Moje mnenje je, da je tudi z vidika javnosti podatkov potrebno, da so podatki o osnovnem kapitalu (o tem razpravljamo)v zaključnnem računu in v sodnem registru na isti datum enaki.

Pred zaključkom pa še misli o hitrosti vpisov in o notarjih. Vpis v sodni register ni samo odtis štampiljke. Zakon določa kaj in kako je potrebno ravnati, med drugim tudi, da je postopek za vpis v sodni register hiter (13. člen) in kako ravna sodišče v primeru, da dokumentacija ni ustrezna. Iz prakse je poznano, da "čisti" predlogi za vpis doživijo vpis v približno treh do petih tednih (Ljubljana, Kranj). Kar pa se notarjev tiče, mislim, da se jih po nepotrebnem obravnava kot neko končno inštanco v smislu, da mora biti že v redu, če je pa notar podpisal ali zapisal. V zakonu o notariatu namreč piše, da notar lahko podpiše tudi zadeve za katere meni, da niso OK - le stranko (stranke) mora na to opozoriti.

In končno zaključek. Sem z vsakim, ki želi plačati kar najmanj davkov. Od takih, ki to želijo, tudi živim. Toda imeti pred očmi samo izogibanje davkom, lahko zamegli celotno sliko pravilne rešitve situacije. Ne trdim, da revalorizacija kapitala, ki je vplačan z namenom dokapitalizacije, ni upravičena ali mogoča, trdim le, da je dobro biti pazljiv, ko se govori o osnovnem kapitalu oziroma revalorizaciji le tega. Bom pa zelo hvaležen tistemu, ki bo objavil konkretno prakso, ki jo za seboj puščajo brdavsi.

MARTIN KRPAN - 26.01.2001 - 08:02

Mogoče del prakse, iz katere izhajam. Brdavsi pri upoštevanju "3 letnih rokov" glede pridobitve ali odtujitve prodaje kapitalskih deležev v družbah upoštevajo datum notarsko overjenega sklepa skupščine (družbenika itd.) tako pri prodaji kot nakupu deleža v družbi. Izjema je pri ustanovitvenem vložku, kjer se upošteva datum vpisa v sodni register, ker v bistvu družba še prej ni obstajala.
Tudi sam sem želel navedene zadeve razčistiti, pa mi nekako ni uspelo. Stvarni vložki so mi uničili doberšen del živcev, prav tako vložki repromateriala itd.
Se pa tudi sam strinjam, da ZGD piše nekaj, kar se v praksi dostikrat ne upošteva. Še izkušnja iz štajerskega konca: MB sodni register je do nedavnega rabil za vpis kakšne zadeve v sodni register od 1 do 6 mesecev. Bile so tudi daljše izjeme.