Pravica do odbitka DDV pri zakasnelem prejemu
računa ter obravnava nebistvene napake preteklih obdobij z vidika
računovodstva in DDPO
Praktični prikaz delovanja SuperDavčne AI
VPRAŠANJE
Vprašanje je
dobesedno povzeto iz davčne klepetalnice na
Davkoplacevalci.com
Pozdravljeni,
Kako bi po vašem mnenju pravilno obravnavali račun za storitev,
opravljeno v letu 2022, ki ga družba ni prejela oziroma ga nima
knjiženega v poslovnih knjigah?
Ali se lahko tak račun obravnava kot nebistvena napaka preteklih
obdobij in se pripozna med stroške tekočega leta (ob upoštevanju,
da pravica do odbitka DDV ni več možna), ali pa bi bilo primerneje
evidentirati ga kot davčno nepriznan odhodek?
Ob tem se zavedam, da je terjatev lahko že zastarana, zato me
zanima, kakšna bi bila z računovodskega in davčnega vidika
najprimernejša obravnava takšnega računa. Hvala
Izvirno
vprašanje na povezavi
https://davkoplacevalci.com/davcni-klepet/prikaz/616196/nebistvena-napaka
ODGOVOR SuperDavčne AI
Odgovor
podaja SuperDavčna umetna inteligenca – SD AI -
https://aidavki.si/ .
Razmejitev računovodske in DDV-obravnave
Iz okoliščine, da je bila storitev opravljena leta 2022, še ni
mogoče samodejno sklepati, da je pravica do odbitka DDV že
ugasnila. Za uveljavitev odbitka je potreben ustrezen račun. V
posebnih primerih, ko prejemnik računa ob opravljeni storitvi
dejansko ni prejel, začne rok za uveljavljanje odbitka teči z
njegovim prejemom; primer iz prakse za storitev iz leta 2020 in v
letu 2022 prejeti dvojnik računa določa možnost odbitka do obračuna
za december 2023.
Zato je treba najprej razjasniti, ali družba:
·
računa leta 2022 dejansko ni prejela, ali
·
ga je prejela, vendar ga je zgolj opustila evidentirati.
Če računa tedaj ni prejela in ga prejme šele pozneje, je treba
posebej presoditi, ali gre za primer poznega prejema računa oziroma
popravljenega računa, na podlagi katerega se lahko rok za odbitek
veže na prejem tega dokumenta. Če je družba račun že imela in ga le
ni evidentirala, navedena pojasnila ne dajejo podlage za drugačno
obravnavo roka.
Računovodska in davčna obravnava odhodka
Iz razpoložljivih pravil ni mogoče odločiti:
·
ali gre za nebistveno napako preteklih obdobij, ki se lahko
pripozna med stroške tekočega leta;
·
kako se za računovodske namene presoja bistvenost
napake;
·
ali terjatev zaradi zastaranja še obstaja oziroma kakšne so
računovodske posledice zastaranja.
Za takšno odločitev so potrebni zlasti podatki o datumu prejetja
računa, razlogu za neevidentiranje, znesku, računovodskih
usmeritvah družbe in dejanskem stanju obveznosti do
dobavitelja.
Samo dejstvo, da račun ni bil evidentiran, ne pomeni samo po
sebi, da je celotni strošek oziroma odhodek davčno nepriznan.
Posebno pravilo pa velja za DDV: DDV, ki ga zavezanec ni uveljavil
kot vstopni DDV, čeprav je imel do odbitka pravico, je davčno
nepriznan odhodek. To velja tudi, če je tak DDV sestavni del
nabavne vrednosti sredstva in se prenaša v amortizacijo.
Če je pravica do odbitka DDV dejansko že potekla, razpoložljiva
pravila ne omogočajo zanesljivega zaključka, ali se tak DDV
obravnava enako kot DDV, ki ga družba ni uveljavila kljub obstoječi
pravici. Zato ni utemeljeno celotnega računa avtomatično
evidentirati kot davčno nepriznan odhodek zgolj zaradi poteka roka
za odbitek DDV.

To je
bil odgovor na njihovo vprašanje. Kaj pa
vaše?
SuperDavčna
AI povezuje umetno inteligenco z več kot 23 leti našega davčnega
znanja, strokovnih vsebin in praktičnih rešitev ter z interno bazo
več kot 30.000 dokumentov, zbranih na spletnih straneh:
www.SuperDavki.com,
www.DDVpoznavalec.si in
www.Doberracunovodja.si.
Namesto
dolgotrajnega iskanja preprosto zastavite vprašanje in pridobite
konkreten, preverljiv ter z viri podprt davčni odgovor.
Vprašajte.
Preverite vire. Pridobite odgovor.
Naj na
vaše naslednje davčno vprašanje odgovori SuperDavčna AI.