Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Dohodnina/ …
FIZIČNE OSEBE, KI IMAJO
REGISTRIRANO DEJAVNOST, DELO PA OPRAVLJAJO V ODVISNEM RAZMERJU –
Problematika prikazovanja pravno formalnega pravnega razmerja, ki
ni skladno s pravno in ekonomsko vsebino razmerja
Pojasnilo FURS, št. brez številke, 26.03.2015 (datum
objave)
Pravno
formalna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca
opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika (v nadaljevanju:
s.p.), če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno
razmerje, ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o
zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki
ima elemente delovnega razmerja.
V praksi so
vedno bolj pogosti primeri, ko fizične osebe registrirajo status
s.p., čeprav bodo kontinuirano opravljale dela po pogodbi le za eno
podjetje oziroma drug poslovni subjekt. Delo se v tej primerih
opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja
za ostale zaposlene, 8 ur dnevno, pri tem s.p. uporablja delovno
opremo in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne
pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto itd.), ob
tem pa za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine. Poleg tega
delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe
podjetja, ki mu omogoča delo pri svojih strankah. S.p. v teh
primerih praviloma tudi ne sme opravljati iste dejavnosti, s katero
se ukvarja podjetje za svoj račun, niti za račun katere druge
pravne ali fizične osebe, ampak le za račun in v imenu podjetja
(konkurenčna prepoved). Storitve mora opravljati sam in ponujati
strankam po ceniku podjetja, odsotnost z dela pa mora usklajevati z
vodstvom podjetja. Plačilo je dogovorjeno po učinku na podlagi
izstavljenega računa enkrat mesečno. Podjetje s.p.-ju izplačuje
dohodek, ki mu predstavlja glavni in v večini primerov tudi edini
vir dohodka.
V opisanem
primeru iz narave razmerja izhaja, da je s.p. v odnosu do svojega
naročnika (podjetja) v odvisnem razmerju, čeprav je po svojem
pravno formalnem statusu s.p., torej fizična oseba, ki bi praviloma
morala gospodarsko dejavnost opravljati samostojno in
neodvisno.
Do tovrstnih
primerov urejanja pravnih razmerij za delo prihaja v mnogih
podjetjih, ki se odločajo za racionalizacijo svojega poslovanja na
način, da določenim profilom zaposlenih delo plačujejo delno ali v
celoti prek statusa s.p., ki jih ustanovijo zaposleni, s tem, da
jim delovno razmerje pravno formalno preneha in opravljajo enaka
dela in naloge na enak način prek statusa s.p.
Obdavčitev
fizične osebe, ki opravlja dejavnost (neodvisno razmerje) in
fizične osebe, ki dosega dohodek iz zaposlitve (odvisno
razmerje)
Dohodki, ki
jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja
(tj. kot samostojni podjetnik) oziroma v okviru organizirane
dejavnosti (tj. v okviru dejavnosti fizične osebe, ki je
registrirana v skladu z veljavnimi predpisi, npr. samostojni
novinar), so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti. Zakon
o dohodnini – ZDoh-2 v 46. členu določa, da se za dohodek iz
dejavnosti šteje dohodek, ki je dosežen s samostojnim in neodvisnim
opravljanjem dejavnosti, tj. ko gre za trajno neodvisno opravljanje
ekonomske aktivnosti. Neodvisnost in samostojnost se kaže v
opravljanju dejavnosti za svoj račun in način, v svojo korist, na
svojo odgovornost in na svoj riziko (fizična oseba jamči za
opravljanje dejavnosti z vsem svojim premoženjem).
S.p. je v
sistem obveznega socialnega zavarovanja vključen kot samozaposlena
oseba (razen, če dejavnost opravlja kot postranski poklic). Taka
oseba je sama dolžna obračunavati in plačevati obvezne prispevke za
socialno varnost od zavarovalne osnove, določene po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upoštevaje dosežen dohodek
iz dejavnosti v preteklem letu.
Dohodki
zavezanca, ki ima v skladu z delovnopravno zakonodajo z
delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa so obdavčeni z
dohodnino kot dohodek iz delovnega razmerja. ZDoh-2 v drugem
odstavku 35. člena določa, da se za zaposlitev šteje vsako odvisno
pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju
fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem
storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na
čas trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje delovno
razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in
navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina
opravljanja dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti
fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje
med delodajalcem in fizično osebo. Odvisno razmerje med fizično
osebo in naročnikom tako obstaja, če obstaja element nepretrganega
opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, če
delodajalec zagotavlja vso potrebno opremo, sredstva in pogoje za
delo, če delodajalec prevzema finančna in druga tveganja ter
odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,
itd.
Ureditev po
delovno pravnih predpisih
Opisane
situacije so sporne tudi z vidika delovno pravnih razmerij. Pri
delovnem razmerju gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki
je prostovoljno, delavec se vključi v organiziran delovni proces
delodajalca, delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po
navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Bistveno je, da delavec
opravlja delo v razmerju podrejenosti do delodajalca, kot del
delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki tudi nosi
odgovornost za uspeh podjetja. Če so v konkretnem pravnem razmerju
ti elementi podani, gre za delovno razmerje, čeprav med strankama
ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, ki je sicer pravilo. Tudi
v primeru, če sta pogodbeni stranki pogodbo, ki je podlaga njunega
razmerja, označili kot civilno pravno pogodbo (na primer kot
pogodbo o delu), ali če gre za razmerje med naročnikom in s.p., v
njunem razmerju pa dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja,
se šteje, da gre za delovno razmerje. Pri ugotavljanju obstoja
delovnega razmerja so torej bistvene dejanske okoliščine, ki
kažejo, kako se pogodbeno razmerje izvaja v praksi, in ne
poimenovanje razmerja s strani pogodbenih strank ali status
pogodbenih strank.
V skladu z
11. členom Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 je delodajalec
dolžan delavca prijaviti v obvezno socialno zavarovanje in mu
izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Delodajalec
je dolžan za delavca obračunati, odtegniti in plačati prispevke
delojemalca od bruto plače, nadomestila plače ter drugih bruto
prejemkov iz delovnega razmerja. Od istih osnov je delodajalec
dolžan obračunati tudi prispevke delodajalca.
Ukrepanje
Finančne uprave RS v postopkih nadzora - ugotovitve v davčnih
inšpekcijskih nadzorih
V
nadaljevanju so opisani nekateri primeri neustreznega ravnanja,
ugotovljeni pri izvajanju davčnih inšpekcijskih nadzorov davkov in
prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve.
Pri
izvajanju davčnih inšpekcijskih nadzorov davkov in prispevkov od
dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve je bilo v več primerih
ugotovljeno, da so ti delodajalci svojim zaposlenim izplačevali
dodatne dohodke na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali
kot s.p. V nadzoru je bilo ugotovljeno, da so bile sklenjene
pogodbe o poslovnem sodelovanju le navidezni posli, pri katerih se
dejanska vsebina razlikuje od njene oblike, saj so zaposleni
dejansko opravljali enako delo, kot je bilo določeno v pogodbi o
zaposlitvi, nad redno delovno obveznostjo. Na podlagi teh
ugotovitev je davčni organ izplačila, ki so bila izplačana na
podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju kot prihodek s.p., obdavčil
kot dohodke iz delovnega razmerja, od katerih je bila odmerjena
akontacija dohodnine ter vsi prispevki za socialno
varnost.
V postopku
davčnega inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno tudi, da so
bili delavci zaposleni za krajši delovni čas in za minimalno plačo,
hkrati pa so imeli še status s.p., na podlagi katerega so
delodajalcu mesečno izdajali račun za opravljene storitve v višjem
znesku, kot je znašala plača za krajši delovni čas. Tudi v teh
primerih je bilo v davčnem nadzoru ugotovljeno, da so se vsa
opravljena dela izvajala na sedežu delodajalca, s sredstvi
delodajalca, pod kontrolo delodajalca, izplačila, ki so jih delavci
prejemali kot samostojni podjetniki na podlagi izdanih računov, pa
so bila prekvalificirana v plačo in obračunane pripadajoče
dajatve.
Finančna
uprava v postopkih nadzora opisanih primerov izhaja iz načela
davčnega postopka, ki je določeno v 5. členu Zakona o davčnem
postopku - ZDavP-2 in po katerem se predmet obdavčitve in
okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po
svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Hkrati se v opisanih
primerih upoštevajo tudi določila 74. člena ZDavP-2, ki določa, da
navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni
pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen
prikrit pravni posel. To pomeni, da če finančna uprava ugotovi, da
gre za izogibanje ali zlorabo (npr. če se določen del dohodkov, ki
bi morali biti izplačani kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun
njegovega statusa s.p.), se šteje, da je nastala davčna obveznost,
kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi
gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (torej, da se dohodki, izplačani
zaposlenemu na njegov s.p., obdavčijo kot dohodek iz delovnega
razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi).
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [30.03.2015].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§
Zakon o
dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7,
24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF,
94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12 in
50/14-ZDoh-2N.
§
Zakon o
davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4,
32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B,
25/14-ZFU in 90/14-ZDavP-2H.
§
Zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A, 63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C,
101/13-ZIPRS1415, 111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B,
95/14-ZUJF-C in 97/14-ZMEPIZ-1A.
§
Zakon o
delovnih razmerjih - ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13
(78/13-popr.).
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.