www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

VERIGA DOBAV, KI VKLJUČUJE ŠTIRI GOSPODARSKE SUBJEKTE, IDENTIFICIRANE V TREH RAZLIČNIH DRŽAVAH ČLANICAH – Davčni zavezanec, ki je vedel ali bi moral vedeti, da gre za transakcije, ki pomenijo zlorabo sistema DDV – Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti – (17.03.2026)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SPLOŠNO SODIŠČE EU</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Splošnega sodišča (senat za
predhodno odločanje) v zadevi: T-646/24</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 03.12.2025</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: MS KLJUČAROVCI,
d.o.o., v stečaju</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 41,
prvi odstavek, in člena 141(c) Direktive Sveta 2006/112/ES z
dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila
spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010
(UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva
o DDV).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med MS KLJUČAROVCI, d.o.o. (v
nadaljevanju: MS), ki je gospodarska družba v stečaju,
identificirana za davek na dodano vrednost (DDV) v Sloveniji, in
Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za finance
(Slovenija), glede zakonitosti davčne odločbe o izračunu DDV, ki jo
je sprejela Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju:
slovenski davčni organ).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Pravo Unije</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
skladu s členom 14(1) Direktive o DDV „,[d]obava blaga‘ pomeni
prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot
lastnik“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Poleg
tega v skladu s členom 20, prvi odstavek, Direktive o DDV
„,[p]ridobitev blaga znotraj Skupnosti‘ pomeni pridobitev pravice
do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju
odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za
njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se
pošiljanje ali prevoz blaga začne“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Naslov
V Direktive o DDV se glasi „Kraj obdavčljivih transakcij“. V
poglavju 2 tega naslova je v členih od 40 do 42 opredeljen
kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
skladu s členom 40 Direktive o DDV se „[z]a kraj pridobitve
blaga znotraj Skupnosti […] šteje kraj, kjer se blago nahaja v
trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz blaga
pridobitelju“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 41
Direktive o DDV natančneje določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Brez vpliva na določbe člena 40 se šteje,
da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz
člena 2(1)(b)(i) na ozemlju države članice, ki je izdala
identifikacijsko številko DDV, pod katero pridobitelj opravi to
pridobitev, razen če oseba, ki blago pridobi, dokaže, da je bila
pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Če je bila pridobitev predmet DDV v skladu s
členom 40 v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali
prevoz blaga konča, potem ko je bila obdavčena v skladu s prvim
pododstavkom, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici,
ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero je
pridobitelj opravil to pridobitev.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 42
Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Prvi odstavek člena 41 se ne uporablja in
se šteje, da je bila pridobitev blaga znotraj Skupnosti predmet DDV
v skladu s členom 40, kadar so izpolnjeni naslednji
pogoji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      pridobitelj
dokaže, da je opravil to pridobitev za namene kasnejših dobav na
ozemlju države članice, določen[e] v skladu s členom 40, za
katere je bil kot oseba, ki je dolžna plačati davek v skladu s
členom 197, določena oseba, ki ji je bila opravljena
dobava;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      pridobitelj
je izpolnil obveznosti, predvidene v členu 265, v zvezi s
predložitvijo rekapitulacijskega poročila.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Naslov IX
Direktive o DDV se glasi „Oprostitve“. Poglavje 4 tega naslova
se nanaša na oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti.
Oddelek 2 tega poglavja se nanaša na oprostitve za pridobitve blaga
znotraj Skupnosti. Člen 141 Direktive o DDV iz tega oddelka
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Vsaka država članice sprejme posebne ukrepe, da
se DDV ne obračuna za pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki se v
skladu z merili iz člena 40 opravi na njenem ozemlju, kadar so
izpolnjeni naslednji pogoji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      pridobitev
blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici,
vendar je identificiran za DDV v drugi državi članici;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      pridobitev
blaga se opravi za namene kasnejše dobave tega blaga, ki jo opravi
davčni zavezanec iz točke (a) v isti državi
članici;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      blago, ki
ga davčni zavezanec iz točke (a) tako pridobi, se neposredno
odpošlje ali odpelje iz druge države članice, kot je tista, v
kateri je identificiran za DDV, in je namenjeno prejemniku
nadaljn[j]e dobave;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(d)      oseba,
kateri je namenjena nadaljnja dobava blaga[,] je drug davčni
zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran/a
za DDV v isti državi članici;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(e)      oseba iz
točke (d) je bila določena v skladu s členom 197 kot
oseba, ki je dolžna plačati davek za dobavo, ki jo opravi davčni
zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolžan
[dolgovan] davek.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 197(1)
Direktive o DDV, ki je pod naslovom XI te direktive, „Obveznosti
davčnih zavezancev in nekaterih oseb, ki niso davčni zavezanci“,
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„DDV je dolžna plačati oseba, kateri se opravi
dobava blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      obdavčljiva
transakcija je dobava blaga, opravljena pod pogoji iz
člena 141;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      oseba,
kateri se opravi dobava blaga, je drug davčni zavezanec ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v državi
članici, v kateri se opravi dobava;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      račun, ki
ga izda davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici osebe,
kateri je blago dobavljeno, se izda v skladu z oddelki 3 do 5
poglavja 3.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
člen 226 Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Brez poseganja v posebne določbe te direktive,
se za namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s
členom[a] 220 in 221[,] zahtevajo samo naslednji
podatki:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(11)       v
primeru oprostitve, sklicevanje na veljavno določbo te direktive
ali na ustrezno nacionalno določbo ali na katerokoli drugo navedbo,
da je dobava blaga ali opravljanje storitev oproščeno;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Slovensko pravo</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Direktiva o
DDV je bila v slovensko pravo prenesena z Zakonom o davku na dodano
vrednost z dne 16. novembra 2006 (Uradni list RS,
št. 13/11, v nadaljevanju: ZDDV-1) in s Pravilnikom o
izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost z dne 30. decembra
2006 (Uradni list RS, št. 141/06, v nadaljevanju: Pravilnik o
izvajanju ZDDV-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 23
ZDDV-1 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Za kraj
pridobitve blaga znotraj Unije se šteje kraj, kjer se blago nahaja,
ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je
pridobila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(2)      Ne glede
na prvi odstavek tega člena se šteje, da je kraj pridobitve blaga
znotraj Unije na ozemlju države članice, ki je izdala
identifikacijsko številko za DDV, pod katero oseba, ki pridobiva
blago, opravi to pridobitev, razen če dokaže, da je bila pridobitev
blaga predmet DDV v drugi državi članici v skladu s prvim odstavkom
tega člena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(3)      Če je
bila pridobitev blaga predmet DDV v skladu z drugim odstavkom tega
člena in pozneje v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali
prevoz blaga konča, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi
članici, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero
je pridobitelj opravil to pridobitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(4)      Ne glede
na drugi odstavek tega člena se šteje, da je bila pridobitev blaga
predmet DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če
pridobitelj:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>a)      dokaže, da
je opravil to pridobitev za namene poznejše dobave na ozemlju druge
države članice, določene v skladu s prvim odstavkom tega člena, za
katero je bil določen prejemnik blaga kot oseba, ki mora plačati
DDV, […]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>b)      če je
izpolnil obveznosti v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega
poročila.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 48(2)
ZDDV-1 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Od pridobitve blaga znotraj Unije, ki je v
skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona opravljena na
ozemlju Slovenije, se DDV ne obračuna, kadar so izpolnjeni
naslednji pogoji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>a)      pridobitev
blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vendar
je identificiran za DDV v drugi državi članici;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>b)      pridobitev
blaga je opravljena za namene nadaljnje dobave tega blaga, ki jo
opravi davčni zavezanec iz točke a) tega odstavka na ozemlju
Slovenije;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>c)      blago, ki
ga davčni zavezanec iz točke a) tako pridobi, se neposredno
odpošlje ali odpelje iz druge države članice, kot je država, v
kateri je identificiran za DDV, in je namenjeno osebi, ki je
prejemnik nadaljnje dobave;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>d)      prejemnik
nadaljnje dobave blaga je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, vendar je identificirana za DDV v Sloveniji,
[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>e)      od
nadaljnje dobave blaga, ki jo na ozemlju Slovenije opravi davčni
zavezanec iz točke a) tega odstavka, mora, v skladu s 4. točko
prvega odstavka 76. člena tega zakona, plačati DDV prejemnik
blaga.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 76(1),
točka 4, ZDDV-1 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„DDV mora plačati oseba, kateri se opravi dobava
blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        obdavčljiva
transakcija je dobava blaga, opravljena pod pogoji iz drugega
odstavka 48. člena tega zakona,</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        oseba,
kateri se opravi dobava, je drug davčni zavezanec ali pravna oseba,
ki ni davčni zavezanec, ki sta identificirana za DDV v Sloveniji
[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        račun,
ki ga izda davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je izdan v
skladu [s tem zakonom] […].“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
člen 27 Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Tristranski posli so verižni posli, v katerih
sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV,
vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj
blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj
Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi
članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje
davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo
članico.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tožeča
stranka iz postopka v glavni stvari, družba MS, je gospodarska
družba, ki je identificirana za DDV v Sloveniji. V letih 2015
in 2016 je od dobaviteljev, registriranih v Nemčiji,
pridobivala sojine in repične tropine ter repično olje in jih dalje
prodajala trem družbam, identificiranim za DDV na Danskem. Družba
MS je nemškim dobaviteljem sporočila identifikacijsko številko za
DDV. Prevoz blaga, ki ga je pridobila družba MS, je bil opravljen
neposredno iz Nemčije na Dansko ter ga je organizirala in plačala
družba MS. Te pridobitve blaga in nadaljnje dobave trem danskim
družbam, strankam družbe MS, so bile navedene v obračunu DDV in
rekapitulacijskem poročilu v Sloveniji. Na računih, ki jih je
tožeča stranka iz postopka v glavni stvari izdala svojim strankam,
je bila navedba „Obrnjena davčna obveznost“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba MS je
uporabila poenostavitev, ki je za tako imenovane tristranske posle
določena v členih 23 in 48 ZDDV-1 v povezavi s
členom 27 Pravilnika o izvajanju ZDDV-1, tako da je davčno
obveznost plačila DDV za pridobitve blaga znotraj Skupnosti
prenesla na tri danske družbe, ne da bi se na Danskem
identificirala za DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Slovenski
davčni organ je na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z
dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti
goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL 2010,
L 268, str. 1) dansko davčno upravo zaprosil za
informacije, da bi izvedel, ali so tri danske družbe, ki so stranke
družbe MS, prijavile pridobitve od družbe MS, obračunale in plačale
ustrezni DDV ter dejansko prevzele blago. Danska davčna uprava je v
odgovor na to zaprosilo navedla, da te tri družbe niso niti
pridobile zadevnega blaga niti plačale ustreznega DDV, da nimajo
niti skladišč niti pisarn na Danskem in da so torej neplačujoči
gospodarski subjekti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      DDV od
pridobitev blaga znotraj Skupnosti torej ni bil plačan ne na
Danskem ne v Sloveniji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V resnici je
blago, ki ga je pridobila družba MS, ta kot organizatorka prevoza
dostavila v skladišča ali mešalnice na Danskem, kjer so ga prevzele
različne družbe v imenu družbe danskega prava ANC Group, ki je bila
stranka treh danskih družb, navedenih v točki 17 zgoraj. Veriga
dobav je tako vključevala štiri gospodarske subjekte, registrirane
v treh različnih državah članicah, in sicer, zaporedoma, enega
nemškega dobavitelja, družbo MS, dansko družbo, ki je bila stranka
družbe MS, in družbo ANC Group. Zadevno blago je bilo predmet enega
samega prevoza od nemškega dobavitelja, ki je bil prvi gospodarski
subjekt v verigi dobav, do družbe ANC Group, četrtega gospodarskega
subjekta v tej verigi, ki je lahko s tem blagom razpolagala kot
lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Slovenski
davčni organ je pri družbi MS opravil davčni nadzor v zvezi z
obračunom in plačilom DDV za leti 2015 in 2016. V okviru
navedenega nadzora je določil skupni znesek DDV, ki ga je družba MS
dolgovala za ti dve leti, v višini
1.802.408,04 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Slovenski
davčni organ je menil, da družba MS ni bila upravičena do uporabe
poenostavitve, ki je za tristranske posle določena v členih 23
in 48 ZDDV-1 v povezavi s členom 27 Pravilnika o
izvajanju ZDDV-1, ker sta bili znotraj enega prevoza opravljeni več
kot dve dobavi blaga. V zvezi s tem se je slovenski davčni organ
skliceval na dejstvo, da zadevno blago ni bilo dano na voljo
tretjemu subjektu v verigi dobav, ampak je bilo izročeno družbi ANC
Group, četrtemu subjektu v tej verigi. Kraj obdavčitve pridobitev
družbe MS naj bi bil torej na podlagi člena 23(2) ZDDV-1 v
državi članici, v kateri je družba MS identificirana za DDV, to je
v Sloveniji. Poleg tega je slovenski davčni organ menil, da družba
MS svoje davčne osnove ni mogla zmanjšati za DDV, plačan na
Danskem, na podlagi člena 23(3) ZDDV-1, ker je vedela, da
sodeluje v transakcijah, katerih namen je utaja DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ministrstvo
za finance je pritožbo, ki jo je vložila družba MS, zavrnilo kot
neutemeljeno in pritrdilo razlogom za odmero DDV, ki jih je navedel
slovenski davčni organ.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba MS je
pri Upravnem sodišču (Slovenija), ki je predložitveno sodišče,
vložila tožbo za odpravo odločbe slovenskega davčnega
organa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba MS
trdi, da so pogoji iz člena 141 Direktive o DDV v obravnavani
zadevi izpolnjeni, čeprav zadevna transakcija vključuje tri
zaporedne dobave. Po mnenju družbe MS dejstvo, da je v državi
članici identifikacije za DDV poznejšega pridobitelja (to je
tretjega gospodarskega subjekta v dobavni verigi) blago dobavljeno
kakemu drugemu gospodarskemu subjektu (to je četrtemu gospodarskemu
subjektu v tej verigi), ne vpliva na to, da je mogoče zadevno
transakcijo opredeliti kot tristranski posel.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Republika
Slovenija se ne strinja s stališčem družbe MS, ki je predstavljeno
zgoraj v točki 26, in trdi, da transakcija iz postopka v
glavni stvari nima narave tristranskega posla, zlasti ker sta bili
v okviru enega prevoza med Nemčijo in Dansko opravljeni več kot dve
dobavi blaga. Meni, da čeprav uporaba poenostavitve, določene za
tristranske posle, ni pogojena z dostavo blaga v prostore tretjega
gospodarskega subjekta v verigi dobav, mora biti blago na koncu
prevoza dano na razpolago temu subjektu, ki je dolžan izpolniti
obveznost plačila DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Družba
MS naj v obravnavani zadevi tega pogoja ne bi izpolnjevala, ker
skladišča ali mešalnice niso prevzeli dobave zadevnega blaga v
imenu in za račun danskih družb, strank družbe MS, ki so,
obravnavane skupaj, tretji gospodarski subjekt v verigi dobav,
ampak v imenu družbe ANC Group, četrtega gospodarskega subjekta v
tej verigi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V tem okviru
predložitveno sodišče najprej meni, da se za transakcije med prvimi
tremi gospodarskimi subjekti v verigi dobav, v katero so vključeni
štirje gospodarski subjekti, lahko uporabi poenostavitev, določena
za tristranske posle v smislu določb Direktive o DDV, če so
izpolnjeni pogoji iz te direktive. V skladu z razlago
predložitvenega sodišča namreč nadaljnja dobava blaga po
tristranskem poslu glede na člen 141 Direktive o DDV ni del
tega tristranskega posla in načeloma ne vpliva na izpolnitev
pogojev za uporabo poenostavitve s strani drugega gospodarskega
subjekta v dobavni verigi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Dalje, kar
zadeva razlago člena 141(c) Direktive o DDV, predložitveno
sodišče poudarja, da iz te direktive ne izhaja, da je okoliščina,
da namerava tretji gospodarski subjekt v verigi dobav blago, ki ga
je pridobil, prodati naprej, pomembna za drugi gospodarski subjekt
v tej verigi. V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da iz
formulacije člena 141(c) Direktive o DDV, zlasti izraza „je
namenjeno prejemniku nadaljn[j]e dobave“, ni jasno razvidno, ali
mora tretji gospodarski subjekt v verigi dobav dejansko prevzeti
dobavo zadevnega blaga, ki mu je tako dano na razpolago, ali pa je
pogoj iz navedene določbe izpolnjen tudi v primeru neposredne
dobave stranki tega gospodarskega subjekta. Predložitveno sodišče v
zvezi s tem ugotavlja, da sodne prakse Sodišča o tem vprašanju ni,
saj se obstoječa sodna praksa nanaša na formalne pogoje za uporabo
poenostavitve, določene za tristranske posle.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
predložitveno sodišče opozarja na težavo v zvezi s pravilno
obdavčitvijo transakcije iz postopka v glavni stvari, če bi se – v
primeru, da bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo poenostavitve,
določene za tristranske posle – izkazalo, da je tožeča stranka iz
postopka v glavni stvari vede sodelovala pri goljufivih
transakcijah. Predložitveno sodišče se sprašuje o pristojnosti
slovenskega davčnega organa za odmero davka, ki ga dolguje tožeča
stranka iz postopka v glavni stvari, na podlagi člena 41, prvi
odstavek, Direktive o DDV v takem primeru.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Upravno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v
predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je
treba člen 141(c) Direktive o DDV, od katerega je v skladu s
členoma 42 in 197 Direktive o DDV odvisna neuporaba
člena 41[, prvi odstavek,] Direktive o DDV, razlagati tako, da
je pogoj iz te določbe izpolnjen v primeru, če je bilo zadevno
blago z enim prevozom dobavljeno (tj. dano na razpolago oziroma v
last) kupčevemu kupcu (in ne tretjemu v verigi), ki je registriran
za DDV v isti državi članici kot tretji v verigi?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ali je za
izpolnitev pogoja iz člena 141(c) Direktive o DDV pomembno,
ali je subjekt, ki uveljavlja poenostavitev za tristranske posle,
seznanjen z nadaljnjo dobavo?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>      V odvisnosti
od odgovora na zgornji vprašanji Upravno sodišče zastavlja še 3.
vprašanje, in sicer:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Ali je
člen 41[, prvi odstavek,] Direktive o DDV v okoliščinah
obravnavanega primera treba razlagati tako, da se DDV lahko odmeri
v državi identifikacije zavezanca, ki je drugi v verigi (v
Sloveniji), pri čemer se davčna osnova ne zmanjša na podlagi
člena 41[, drugi odstavek,] iste direktive, če se ugotovi, da
je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v
transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Prvo vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče se s prvim vprašanjem sprašuje, ali se za drugi gospodarski
subjekt v verigi dobav uporabi poenostavitev, ki je za tristranske
posle določena v členih 42, 141 in 197 Direktive o DDV, v
posebnem primeru, v katerem ta veriga dobav ne vključuje treh,
ampak štiri gospodarske subjekte, ki so identificirani v treh
različnih državah članicah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu s
sodno prakso je tristranski posel transakcija, s katero dobavitelj,
ki je identificiran za DDV v prvi državi članici, dobavi blago
posrednemu pridobitelju, ki je identificiran za DDV v drugi državi
članici, ta pa to blago dobavi končnemu pridobitelju, ki je
identificiran za DDV v tretji državi članici, pri čemer je navedeno
blago neposredno odpeljano iz prve države članice v tretjo državo
članico (sodba z dne 8. decembra 2022, Luxury Trust Automobil,
C-247/21, EU:C:2022:966, točka 41).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za ta
tristranski posel lahko velja ureditev, ki odstopa od pravila iz
člena 2(1)(b) Direktive o DDV, v skladu s katerim so predmet
DDV pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki so opravljene za plačilo
na ozemlju države članice (glej sodbo z dne 8. decembra 2022,
Luxury Trust Automobil, C-247/21, EU:C:2022:966, točka 42 in
navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta ureditev
odstopanja zajema po eni strani oprostitev pridobitve znotraj
Skupnosti, ki jo opravi vmesni pridobitelj, ki je identificiran za
DDV v drugi državi članici, in po drugi strani preložitev
obdavčitve te pridobitve na končnega pridobitelja, ki ima sedež in
je identificiran za DDV v tretji državi članici, pri čemer je
vmesni pridobitelj oproščen obveznosti identifikacije za DDV v tej
zadnjenavedeni državi članici. Navedena ureditev izhaja iz razmerja
med pravilom iz člena 40 Direktive o DDV in odstopanjem, ki
izhaja iz člena 42 te direktive (sodba z dne 8. decembra
2022, Luxury Trust Automobil, C-247/21, EU:C:2022:966,
točka 43).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 40
Direktive o DDV namreč določa pravilo, v skladu s katerim je kraj
obdavčitve pridobitve v Skupnosti kraj, v katerem je blago v
trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.
Za zagotovitev pravilne uporabe tega pravila člen 41 te
direktive določa, da se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj
Skupnosti na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko
številko za DDV, pod katero pridobitelj opravi to pridobitev, razen
če pridobitelj dokaže, da je bila pridobitev predmet DDV v skladu s
členom 40 navedene direktive (sodba z dne 8. decembra
2022, Luxury Trust Automobil, C-247/21, EU:C:2022:966,
točka 44).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 42
Direktive o DDV odstopa od uporabe pravila, navedenega zgoraj v
točki 36, v okviru tristranskih poslov, opredeljenih v
členu 141 te direktive, kadar po eni strani pridobitelj
dokaže, da je zadevno pridobitev znotraj Skupnosti opravil za
potrebe poznejše dobave na ozemlju države članice, določene v
skladu s členom 40 navedene direktive, za katero je bil v
skladu s členom 197 iste direktive kot zavezanec za plačilo
davka določen prejemnik, in kadar je po drugi strani pridobitelj
izpolnil obveznosti iz člena 265 navedene direktive v zvezi s
predložitvijo rekapitulacijskega poročila (sodba z dne
8. decembra 2022, Luxury Trust Automobil, C-247/21,
EU:C:2022:966, točka 45).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zadevi v
glavni stvari v nasprotju s „klasičnim“ tristranskim poslom (ki
torej vključuje tri gospodarske subjekte) veriga dobav vključuje
štiri davčne zavezance, ki so identificirani za DDV v treh
različnih državah članicah. Gre za položaj, v katerem davčni
zavezanec A, identificiran za DDV v Nemčiji, proda blago davčnemu
zavezancu B, identificiranemu za DDV v Sloveniji, ki to blago proda
davčnemu zavezancu C, identificiranemu za DDV na Danskem, ta pa
navedeno blago proda davčnemu zavezancu D, ki je prav tako
identificiran za DDV na Danskem.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče meni, da je treba v okoliščinah zadeve v glavni stvari
tretjo in zadnjo transakcijo med gospodarskima subjektoma C in D,
ki je bila opravljena v isti državi članici kot prejšnja
transakcija, vsaj načeloma šteti za dodatno dobavo, ki ne vpliva na
predhodne transakcije, ki bi jih bilo mogoče – gledano kot
celota – opredeliti kot predhodni tristranski posel in za
katere bi se lahko uporabila administrativna poenostavitev iz
členov 42, 141 in 197 Direktive o DDV, če so izpolnjeni
pogoji iz te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
navedbami predložitvenega sodišča težava izhaja iz dejstva, da iz
navedbe „je namenjeno prejemniku nadaljn[j]e dobave“, vsebovane v
členu 141(c) Direktive o DDV, ni jasno razvidno, ali mora
tretji gospodarski subjekt v verigi dobav dejansko prevzeti dobavo
zadevnega blaga, ki mu je tako dano na razpolago, ali pa je pogoj
iz navedene določbe izpolnjen tudi v primeru neposredne dobave
stranki tega gospodarskega subjekta.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato se
zadeva v glavni stvari v bistvu nanaša na dejstvo, da „nadaljnja
dobava“ v smislu člena 141(c) Direktive o DDV ni bila
opravljena tretjemu gospodarskemu subjektu (to je gospodarskemu
subjektu C), ampak neposredno njegovi stranki (to je gospodarskemu
subjektu D).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče tako s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 141(c) Direktive o DDV razlagati tako, da dejstvo, da
blago ni fizično pripeljano prejemniku nadaljnje dobave v okviru
tristranskega posla, ampak njegovi stranki, ki ji ta prejemnik to
blago preproda in ki je identificirana za DDV v isti državi članici
kot preprodajalec, ne preprečuje, da bi se pogoj iz navedene
določbe lahko štel za izpolnjen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah se prvo vprašanje za predhodno odločanje v bistvu
nanaša na razlago pojma „oseba, kateri je namenjena nadaljnja
dobava blaga“ v smislu člena 141(c) in (d) Direktive o
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, da je v členu 14(1) Direktive o DDV
dobava blaga opredeljena kot „prenos pravice do razpolaganja s
premoženjem v stvareh kot lastnik“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
ustaljeno sodno prakso Sodišča se pojem „dobava blaga“ ne nanaša na
prenos lastninske pravice v oblikah, predvidenih z nacionalnim
pravom, ki se uporablja, ampak zajema vsak prenos premoženja v
stvareh ene stranke, ki drugo stranko pooblasti, da s tem
premoženjem dejansko razpolaga, kot da bi bila njegov lastnik (glej
sodbo z dne 2. julija 2015, NLB Leasing, C-209/14,
EU:C:2015:440, točka 29 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prenos
pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik v
smislu člena 14(1) Direktive o DDV pa ne zahteva niti tega, da
stranka, na katero je to premoženje v stvareh preneseno, to
premoženje fizično poseduje, niti tega, da je navedeno premoženje v
stvareh fizično prepeljano do nje in/ali da ga ta fizično prejme
(sklep z dne 15. julija 2015, Itales, C-123/14, neobjavljen,
EU:C:2015:511, točka 36; glej po analogiji tudi sodbo z dne
16. decembra 2010, Euro Tyre Holding, C-430/09, EU:C:2010:786,
točka 42).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
glede tega že pojasnilo, da dejstvo, da blago ni bilo prejeto
neposredno od izdajatelja računa o nakupu, ni nujno posledica
goljufivega prikrivanja s strani pravega dobavitelja, ampak ima
lahko druge razloge, kot so med drugim obstoj dveh zaporednih
prodaj, ki se nanašata na isto blago, ki se po navodilih od prvega
prodajalca neposredno prepelje do drugega pridobitelja, tako da gre
za dve zaporedni dobavi v smislu člena 14(1) Direktive o DDV,
vendar le za en dejanski prevoz. Poleg tega ni nujno, da prvi
pridobitelj postane lastnik zadevnega blaga v trenutku tega
prevoza, saj obstoj dobave v smislu te določbe ne zahteva prenosa
pravne lastnine blaga (glej sklep z dne 15. julija 2015,
Itales, C-123/14, neobjavljen, EU:C:2015:511, točka 37 in
navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako je
treba ugotoviti, da člen 141(c) in (d) Direktive o DDV ne
zahteva, da prejemnik „nadaljnje dobave“ v smislu teh določb
fizično poseduje dobavljeno premoženje v stvareh ali da je navedeno
premoženje fizično prepeljano k tej osebi in/ali da ga ta fizično
prejme. Tako se taka dobava lahko opravi v okviru enega prevoza do
osebe, ki ji navedeni prejemnik naprej proda premoženje v
stvareh.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
to razlago potrjujejo cilji, ki se uresničujejo z ureditvijo
odstopanja iz členov 42 in 141 Direktive o DDV. V zvezi s
tem je treba opozoriti, da medtem ko je v skladu s sodno prakso
namen člena 141 te direktive preprečiti, da bi moral vmesni
pridobitelj (to je gospodarski subjekt B) izpolniti obveznosti
identifikacije in obračuna v državi članici, v katero je blago
namenjeno, je namen členov 41 in 42 navedene direktive
zagotoviti, da je zadevna pridobitev znotraj Skupnosti obdavčena z
DDV na ravni končnega pridobitelja (to je gospodarskega
subjekta C), ki je prejemnik nadaljnje dobave, ob hkratni
izognitvi dvojnemu obdavčenju te transakcije (glej v tem smislu
sodbi z dne 19. aprila 2018, Firma Hans Bühler, C-580/16,
EU:C:2018:261, točki 41 in 50, ter z dne 8. decembra
2022, Luxury Trust Automobil, C-247/21, EU:C:2022:966,
točka 53). Uresničitev teh ciljev pa ni odvisna od okoliščine,
da je blago fizično pripeljano prejemniku nadaljnje
dobave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba na prvo vprašanje
odgovoriti, da je treba člen 141(c) Direktive o DDV razlagati
tako, da dejstvo, da blago, dobavljeno v okviru tristranskega
posla, ni fizično pripeljano prejemniku nadaljnje dobave, ampak
njegovi stranki, ki ji ta prejemnik to blago preproda in ki je
identificirana za DDV v isti državi članici kot preprodajalec, ne
preprečuje, da bi se pogoj iz navedene določbe lahko štel za
izpolnjen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Drugo vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Z drugim
vprašanjem želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali
dejstvo, da je gospodarski subjekt, ki uveljavlja poenostavitev,
določeno za tristranske posle, seznanjen s tem, da nadaljnja dobava
ni bila opravljena prejemniku te dobave, ampak njegovi stranki,
vpliva na izpolnitev pogoja iz člena 141(c) Direktive o
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
preudarke iz točk od 46 do 50 zgoraj je treba na drugo vprašanje
odgovoriti nikalno. Drugačen pristop bi bil poleg tega v nasprotju
s sodno prakso, v skladu s katero je treba transakcije obdavčiti ob
upoštevanju njihovih objektivnih značilnosti (glej sodbo z dne
27. septembra 2007, Collée, C-146/05, EU:C:2007:549,
točka 30 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi
sodbo z dne 11. julija 2018, E LATS, C-154/17, EU:C:2018:560,
točka 36 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 141(c)
Direktive o DDV razlagati tako, da dejstvo, da je gospodarski
subjekt, ki uveljavlja poenostavitev, določeno za tristranske
posle, seznanjen s tem, da zadevno blago ni fizično pripeljano
prejemniku nadaljnje dobave, ampak njegovi stranki, ki ji ta
prejemnik to blago preproda in ki je identificirana za DDV v isti
državi članici kot preprodajalec, ne vpliva na izpolnitev pogoja iz
navedene določbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Tretje vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člena 41 in 42 Direktive o DDV razlagati tako, da se v
okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, šteje, da
je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti na ozemlju države
članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero
je pridobitelj opravil to pridobitev, in da ta pridobitelj ne more
biti upravičen do zmanjšanja davčne osnove iz člena 41, drugi
odstavek, te direktive, če se ugotovi, da je vedel ali bi moral
vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point55" id=
"point55"><span style='font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba najprej opozoriti, da je Sodišče večkrat razsodilo, da
se pravni subjekti ne morejo sklicevati na določbe prava Evropske
unije z namenom goljufije ali zlorabe (glej sodbo z dne
18. decembra 2014, Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti in
drugi, C-131/13, C-163/13 in C-164/13, EU:C:2014:2455,
točka 43 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point56" id=
"point56"><span style='font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je v skladu z ustaljeno sodno prakso boj proti davčnim utajam,
davčnemu izogibanju in morebitnim zlorabam eden od ciljev, ki jih
Direktiva o DDV priznava in spodbuja (glej sodbo z dne
6. septembra 2012, Mecsek-Gabona, C-273/11, EU:C:2012:547,
točka 47 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point57" id=
"point57"><span style='font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
glede tega razsodilo, da morajo nacionalni organi in sodišča
načeloma zavrniti uporabo pravic, določenih z Direktivo o DDV, ki
se uveljavljajo z goljufijo ali zlorabo, ne glede na to, ali gre za
pravico do odbitka, pravico do oprostitve ali pravico do vračila
DDV v zvezi z dobavo znotraj Skupnosti (sodba z dne
18. decembra 2014, Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti in
drugi, C-131/13, C-163/13 in C-164/13, EU:C:2014:2455,
točka 49).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point58" id=
"point58"><span style='font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To ne velja
samo, če davčno utajo stori sam davčni zavezanec, ampak velja tudi,
če je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je z zadevno
transakcijo sodeloval pri transakciji, povezani z utajo DDV, ki jo
je storil dobavitelj ali drug izvajalec pri vstopnih ali izstopnih
transakcijah v verigi dobav (glej sodbo z dne 18. decembra
2014, Schoenimport „Italmoda“ Mariano Previti in drugi, C-131/13,
C-163/13 in C-164/13, EU:C:2014:2455, točka 50 in navedena
sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point59" id=
"point59"><span style='font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker z
dejanji zlorabe ali goljufije ni mogoče utemeljiti pravice iz
pravnega reda Unije, zavrnitev ugodnosti na podlagi Direktive o DDV
ne pomeni, da se zadevnemu posamezniku naloži obveznost na podlagi
te direktive, ampak je zgolj posledica ugotovitve, da objektivni
pogoji za pridobitev zahtevane ugodnosti, ki so v navedeni
direktivi določeni v zvezi s to pravico, dejansko niso izpolnjeni
(glej sodbo z dne 18. decembra 2014, Schoenimport „Italmoda“
Mariano Previti in drugi, C-131/13, C-163/13 in C-164/13,
EU:C:2014:2455, točka 57 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point60" id=
"point60"><span style='font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba poudariti, kot je to storila Republika Slovenija, da v
skladu s sodno prakso zavrnitev uporabe ugodnosti na podlagi
Direktive o DDV ni v nasprotju niti z načelom sorazmernosti, niti z
načelom nevtralnosti, niti z načelom pravne varnosti, niti z
načelom varstva legitimnih pričakovanj. Na ta načela se namreč ne
more uspešno sklicevati davčni zavezanec, ki je naklepno sodeloval
pri davčni utaji in ki je ogrozil delovanje skupnega sistema DDV
(glej v tem smislu sodbo z dne 7. decembra 2010, R., C-285/09,
EU:C:2010:742, točki 53 in 54).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point61" id=
"point61"><span style='font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
zgornje preudarke – ter glede na cilje, ki se uresničujejo z
ureditvijo odstopanja, določeno v členih 42 in 141
Direktive o DDV, in ki so navedeni v točki 49 zgoraj – je
treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člena 41
in 42 Direktive o DDV razlagati tako, da morajo organi in
sodišča države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za
DDV, pod katero je pridobitelj, ki je zavezanec za DDV, opravil
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, temu pridobitelju zavrniti
uporabo ureditve iz členov 42 in 141 te direktive ter
zmanjšanje davčne osnove, določeno v členu 41, drugi odstavek,
navedene direktive, če se ugotovi, da je navedeni pridobitelj vedel
ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje za
utemeljitev uporabe te ureditve, sodeloval pri utaji DDV, storjeni
v okviru verige dobav.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point62" id=
"point62"><span style='font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je SPLOŠNO SODIŠČE (senat za
predhodno odločanje) razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      <b>Člen 141(c)
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z
Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010, je treba
razlagati tako, da dejstvo, da blago, dobavljeno v okviru
tristranskega posla, ni fizično pripeljano prejemniku nadaljnje
dobave, ampak njegovi stranki, ki ji ta prejemnik to blago preproda
in ki je identificirana za davek na dodano vrednost (DDV) v isti
državi članici kot preprodajalec, ne preprečuje, da bi se pogoj iz
navedene določbe lahko štel za izpolnjen.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      <b>Člen 141(c)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z
Direktivo 2010/45, je treba razlagati tako, da dejstvo, da je
gospodarski subjekt, ki uveljavlja poenostavitev, določeno za
tristranske posle, seznanjen s tem, da zadevno blago ni fizično
pripeljano prejemniku nadaljnje dobave, ampak njegovi stranki, ki
ji ta prejemnik to blago preproda in ki je identificirana za DDV v
isti državi članici kot preprodajalec, ne vpliva na izpolnitev
pogoja iz navedene določbe.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      <b>Člena 41
in 42 Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z
Direktivo 2010/45, je treba razlagati tako, da morajo organi in
sodišča države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za
DDV, pod katero je pridobitelj, ki je zavezanec za DDV, opravil
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, temu pridobitelju zavrniti
uporabo ureditve iz členov 42 in 141 te direktive ter
zmanjšanje davčne osnove, določeno v členu 41, drugi odstavek,
navedene direktive, če se ugotovi, da je navedeni pridobitelj vedel
ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje za
utemeljitev uporabe te ureditve, sodeloval pri utaji DDV, storjeni
v okviru verige dobav.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjeva rešitev za ohranitev delovnih mest
Sprejet predlog zakona o uveljavljanju delnega ...
06.03.2025 - 11:42:18
Cesarjev novi davek – davek na stanovanjske nepremičnine
Zaključek javne razprave o izhodiščih o davku ...
29.01.2025 - 09:32:22
Začela se je uporaba nove standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025)
S 1. januarjem 2025 je v uporabo stopila nova ...
16.01.2025 - 11:42:42

ARHIV