PROSTOVOLJNO DELO ALI DELOVNO RAZMERJE – opredelitev elementov
delovnega razmerja
Praktični
prikaz delovanja SuperDavčne AI
VPRAŠANJE
Vprašanje je dobesedno povzeto iz davčne klepetalnice na
Davkoplacevalci.com
Zanima me, v
kakšnem primeru bi lahko oseba opravljala prostovoljno delo v
vzgoji in izobraževanju? Je to dovoljeno? Ker lahko bi recimo
delodajalec to "izkoristil", bi pa bili pogoji za delovno razmerje.
Vljudno prosim za mnenje oziroma podlago.
Izvirno vprašanje na povezavi
https://davkoplacevalci.com/davcni-klepet/prikaz/615981/sicer-je-bolj-pravne-narave-a-vseeno--prostovoljno-delo
ODGOVOR
SuperDavčne AI
Odgovor
podaja SuperDavčna umetna inteligenca – SD AI.
Kdaj je
prostovoljno delo na področju vzgoje in izobraževanja
dovoljeno?
Takšno delo
je dovoljeno, če gre za prostovoljsko delo v smislu Zakona o
prostovoljstvu: posameznik ga opravlja po svoji svobodni volji,
brez pričakovanja plačila ali neposredne oziroma posredne
materialne koristi zase, v dobro drugih ali v splošno korist.
Za prostovoljsko delo pa se med drugim ne šteje delo, za katero je
glede na njegovo naravo treba skleniti pogodbo o
zaposlitvi.
Področje
vzgoje in izobraževanja zajema zlasti:
-
neformalno
izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje;
-
pomoč pri
učenju;
-
dejavnosti
vseživljenjskega učenja;
-
prenos dobrih
praks;
-
vzgojne
dejavnosti;
-
tečaje,
delavnice, mentorstvo in animacijo.
Prostovoljno
delo je torej lahko na primer pomoč učencem pri učenju, izvajanje
neformalnih izobraževalnih delavnic ali mentorstvo, če se opravlja
brezplačno in v okviru prostovoljskega programa. Pri delu z otroki
in drugimi ranljivimi skupinami mora organizacija zagotoviti, da
ima prostovoljec ustrezna znanja, izkušnje in sposobnosti oziroma
da jih predhodno pridobi.
Pravna
podlaga
Organizirano
prostovoljsko delo se opravlja na podlagi dogovora o
organiziranem prostovoljskem delu med prostovoljcem in
prostovoljsko organizacijo oziroma organizacijo s prostovoljskim
programom. Z dogovorom se določijo medsebojne pravice in obveznosti
ter druge posebnosti konkretnega dela.
Dogovor mora
med drugim opredeliti:
-
kraj in čas
trajanja prostovoljskega dela;
-
opis
dela;
-
usposabljanje
in mentorstvo;
-
način
zagotavljanja varnosti;
-
upravičene
stroške in njihovo povračilo;
-
način
prenehanja in odpovedi dogovora.
Povračilo
dogovorjenih in upravičenih stroškov samo po sebi ne pomeni
plačila za delo, vendar prostovoljstvo ne sme biti uporabljeno za
prikrito izplačevanje nagrade ali druge materialne
koristi.
Kako
preprečiti zlorabo prostovoljstva?
Ključno je
presojati dejansko vsebino in način izvajanja dela, ne zgolj
naziv dogovora. Če oseba:
-
je vključena
v organiziran delovni proces organizacije;
-
delo opravlja
osebno in nepretrgano;
-
za delo
prejema plačilo;
-
dela po
navodilih in pod nadzorom organizacije,
so lahko
podani elementi delovnega razmerja. V takem primeru ni odločilno,
da je delo formalno poimenovano kot prostovoljstvo ali da je
podpisan dogovor o prostovoljskem delu. Če so elementi delovnega
razmerja podani, se mora delo opravljati na podlagi pogodbe o
zaposlitvi, ne na podlagi prostovoljstva.
Za
preprečevanje zlorab je zato pomembno zlasti naslednje:
-
Delo mora
biti resnično brezplačno in prostovoljno. Posameznik ne sme biti k
prostovoljstvu prisiljen, prav tako ne sme biti obljubljena ali
prikrito izplačevana nagrada. Zakon prepoveduje izkoriščanje
prostovoljcev; zloraba je tudi uporaba prostovoljskega dela z
namenom pridobivanja ali povečanja premoženjske
koristi.
-
Prostovoljstvo ne sme
nadomeščati sistemiziranega ali stalnega delovnega
mesta. Če oseba opravlja redne
naloge organizacije, po vnaprej določenem urniku in pod navodili
odgovorne osebe, to lahko kaže na delovno razmerje, zlasti če delo
traja nepretrgano ali je primerljivo z delom
zaposlenih.
-
Pri isti
organizaciji prostovoljec ne sme prostovoljno opravljati istih del
in nalog, za katere ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi.
-
Določiti
je treba mentorstvo, vsebino dela in časovni obseg.
Pri sklepanju
dogovora je treba upoštevati tudi omejitve glede največje tedenske
obremenitve ter dnevnega in tedenskega počitka; dogovor, sklenjen v
nasprotju s temi omejitvami, je ničen.
-
Posebno
varstvo velja za mladoletne osebe. Otroci do dopolnjenega
15. leta lahko opravljajo le delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in
osebnostnemu razvoju, ne ogroža njihovega zdravja ali razvoja in ne
ovira šolskih obveznosti; delo mora potekati pod vodstvom mentorja.
Mladoletne osebe lahko opravljajo le delo, primerno njihovi
starosti in psihofizičnim zmožnostim, pod nadzorom
mentorja.
Sklepno:
prostovoljno
delo na področju vzgoje in izobraževanja je dovoljeno, kadar gre za
resnično prostovoljno, neplačano in družbeno koristno delo, ki je
ustrezno opredeljeno v dogovoru in se izvaja z mentorstvom. Če pa
oseba dejansko opravlja redno, osebno, plačano in nadzorovano delo
kot del organiziranega procesa, prostovoljstvo ni ustrezna pravna
podlaga; skleniti je treba pogodbo o zaposlitvi.
To je bil
odgovor na njihovo vprašanje. Kaj pa vaše?
SuperDavčna
AI povezuje umetno inteligenco z več kot 23 leti našega davčnega
znanja, strokovnih vsebin in praktičnih rešitev.
Namesto
dolgotrajnega iskanja zastavite vprašanje in pridite do
konkretnega, preverljivega in z viri podprtega odgovora.
Vaše
naslednje davčno vprašanje naj odgovori SuperDavčna AI.