Številka:
07/DS/2019
Datum:
12.03.2019
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), se je z
drugim davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV in s
sedežem na Hrvaškem (v nadaljevanju HR-1), dogovoril za dobavo
blaga z montažo na ozemlju Hrvaške.
Blago je SI odpeljal iz Slovenije na
Hrvaško, kjer je storitev montaže blaga izvedel davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem na Hrvaškem (v
nadaljevanju HR-2). HR-2 je za opravljeno storitev izdal račun SI
brez obračunanega DDV (kraj opravljene storitve je Slovenija, kjer
ima SI sedež skladno z določilom prvega odstavka 25. člena
ZDDV-1).
SI je storitev montaže, ki je sicer
ni opravil sam, temveč HR-2, skupaj z dobavo blaga zaračunal
HR-1.
Ostali podatki:
- storitev montaže ni povezana s
storitvijo na nepremičnini.
Vprašanje:
·
Kako se obravnava transakcija med SI
in HR-1, če SI ni izvedel storitev montaže blaga, temveč je to
storitev za SI opravil drug davčni zavezanec (HR-2), ki jo bo SI
(tudi) zaračunal HR-1?
Mnenje
Deseti odstavek 20. člena ZDDV-1
opredeljuje, da kadar blago, ki ga prevaža oz. odpošilja dobavitelj
(SI), instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za
račun dobavitelja, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer je
blago instalirano ali montirano. SI mora upoštevati zakonodajo s
področja DDV, ki velja na ozemlju Hrvaške, pri čemer je dolžan
transakcijo vpisati »tudi« v obračun DDV-O v polje 14.
Obrazložitev
Pri opredelitvi kraja opravljanja
transakcije skladno z določili ZDDV-1 oz. Direktive Sveta
2006/112/ES določimo tudi državo (članico), kateri pripadajo
prihodki iz naslova DDV, v kolikor slednja podleže obdavčitvi z
DDV. V odvisnosti od vsebine opravljene transakcije je zato
potrebno opredeliti, kakšna transakcija je bila opravljena, saj se
glede na vsebino slednje uporabljajo različna pravila pri
opredelitvi kraja opravljanja transakcije, plačnika DDV,
administrativne obveznosti na področju DDV itd.
Definicijo dobave blaga opredeljuje
prvi odstavek 6. člena ZDDV-1.
1. Dobava blaga
6. člen ZDDV-1
(splošno)
(1) »Dobava blaga« pomeni prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil
prejemnik lastnik.
[…]
Pojem »dobava blaga« iz 6. člena
ZDDV-1 se ne nanaša na prenos lastninske pravice v oblikah,
predvidenih z nacionalnim pravom, ampak na vsak prenos pravice do
razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil prejemnik
lastnik.
Ker gre v opisanem primeru za prenos
pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, torej za dobavo
blaga, je treba v nadaljevanju določiti kraj dobave blaga. Slednje
določata 19. in 20. člen ZDDV-1, kjer je potrebno ločiti dobavo
blaga brez prevoza (19. člen ZDDV-1) in dobavo blaga s prevozom
(20. člen ZDDV-1).
Glede na to, da je v opisanem
primeru SI blago odpeljal iz Slovenije na Hrvaško, gre za dobavo
blaga s prevozom, zato se posledično uporabijo določila 20. člena
ZDDV-1, ki v desetem odstavku opredeljuje kraj dobave blaga s
hkratno montažo.
20. člen ZDDV-1
(dobava blaga s
prevozom)
(1) Kadar blago odpošlje ali
odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga
šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali
prevoz blaga prejemniku.
[…]
(10) Kadar blago, ki ga
odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba,
instalira ali montira dobavitelj ali
druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali
brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago
instalirano ali montirano.
Deseti odstavek 20. člena ZDDV-1
tako opredeljuje, da kadar blago, ki ga prevaža oz. odpošilja (1)
dobavitelj, (2) kupec ali (3) tretja oseba, instalira ali
montira dobavitelj ali druga oseba za račun dobavitelja,
se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer je blago instalirano ali
montirano.
Na podlagi navedenega lahko
zaključimo, da so v opisanem primeru izpolnjeni pogoji za
opredelitev kraja dobave blaga s prevozom na podlagi desetega
odstavka 20. člena ZDDV-1:
- prevoz blaga se pripiše SI
(dobavitelju);
- blago se instalira ali
montira;
- instaliranje oz. montažo opravi
HR-2 za račun SI.
Tako se kot kraj dobave blaga
opredeli kraj, kjer je blago instalirano oz. montirano – tj.
Hrvaška. SI mora upoštevati zakonodajo s področja DDV, ki velja na
ozemlju Hrvaške, pri čemer je dolžan transakcijo vpisati »tudi« v
obračun DDV-O v polje 14.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I in
77/18-ZDDV-1J.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16,
50/17 in 84/18.