www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

PRODAJA NEPREMIČNINE MED DAVČNIMI ZAVEZANCI – Pravica do odbitka DDV – Prodajalec, ki je v postopku zaradi insolventnosti – Nacionalna praksa, v skladu s katero se kupcu zavrne pravica do odbitka, ker je vedel oziroma bi moral vedeti za težave prodajalca (26.10.2022)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (četrti
senat) v zadevi: C-227/21</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 15.09.2022</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi:
HA.EN.</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta
2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na
dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v
nadaljevanju: Direktiva o DDV).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo UAB „HA.EN.“ in
Valstybine mokesčiu inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansu
ministerijos (nacionalni davčni inšpektorat pri ministrstvu za
finance Republike Litve, v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi z
zavrnitvijo pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV)
zaradi domnevne zlorabe pravic družbe HA.EN.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Pravo Unije</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
uvodnih izjavah 7 in 42 Direktive o DDV je
navedeno:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(7)      Skupni
sistem DDV bi moral, kljub temu da stopnje in oprostitve niso
popolnoma usklajene, voditi v nevtralnost konkurence, kar
pomeni, da bo imelo podobno blago na ozemlju vsake države članice
enako davčno obremenitev ne glede na število proizvodnih in
distribucijskih faz.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(42)      Države
članice bi v posebnih primerih morale imeti možnost določiti,
da mora DDV plačati prejemnik dobavljenega blaga ali opravljenih
storitev. To bi državam članicam omogočilo poenostavitev
pravil ter preprečevanje davčne utaje in izogibanje plačilu
davka v določenih sektorjih in pri določenih vrstah
transakcij.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 168
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Dokler se blago in storitve uporabljajo za
namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v
državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da
odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje
zneske:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      DDV, ki
ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali
storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni
zavezanec;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 193
navedene direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„DDV je dolžan plačati davčni zavezanec, ki
dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev, razen
v primerih, v katerih je davek v skladu
s členi 194 do 199 in členom 202 dolžna plačati
druga oseba.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 199(1)
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Države članice lahko določijo, da je oseba, ki
je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, za katerega se opravi
katera koli izmed naslednjih storitev:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(g)      dobava
nepremičnin, ki jih prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne
prodaje drugi osebi.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 273
Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Države članice lahko določijo še druge
obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje
DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem
obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo
davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne
obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo
formalnosti pri prehodu meja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Litovsko pravo</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 58(1),
Lietuvos Respublikos pridetines vertes mokesčio istatymas (zakon
Republike Litve o davku na dodano vrednost) v različici, ki izhaja
iz zakona št. IX-751 z dne 5. marca 2002,
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Zavezanec za DDV ima pravico do odbitka
vstopnega DDV ali uvoznega DDV, dolgovanega za pridobljeno oziroma
uvoženo blago ali storitve, če so to blago ali te storitve
namenjeni uporabi v teh dejavnostih: […] dobava blaga ali
opravljanje storitev, obdavčena z DDV;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 719(1)
Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas (zakonik o civilnem
postopku Republike Litve) v različici, ki izhaja iz zakona
št. XII-889 z dne 15. maja 2014, določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Če je dražba razglašena za neuspešno, ker ni
bilo nobenega ponudnika […], se blago prenese na upnika tožnika po
izklicni ceni na dražbi.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanje za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      „Medicinos
bankas“ UAB (v nadaljevanju: banka) je s pogodbo z dne
21. septembra 2007 družbi UAB „Sostines bustai“ (v
nadaljevanju: prodajalka) odobrila posojilo za dejavnost razvoja
nepremičnin. Kot jamstvo za pravilno izpolnitev pogodbe je
prodajalka v razmerju do banke ustanovila pogodbeno hipoteko na
zemljišču, na katerem je bila nedokončana zgradba v Vilni
(Litva).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      S pogodbo o
odstopu terjatev, sklenjeno 27. novembra 2015, je družba
HA.EN. od banke, ki je odobrila posojilo, proti plačilu prevzela
vse terjatve v zneskih iz kreditne pogodbe, sklenjene med banko in
prodajalko, ter vse pravice za zavarovanje izpolnitve obveznosti,
vključno s pogodbeno hipoteko. Ob sklenitvi te pogodbe je družba
HA.EN. med drugim potrdila, da je seznanjena z ekonomskim in
finančnim položajem ter pravnim statusom prodajalke in da se
zaveda, da je insolventna in da je v zvezi z njo pred Vilniaus
apygardos teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni, Litva) v
teku postopek prisilne poravnave. S pogodbo, sklenjeno
18. decembra 2015, je banka na družbo HA.EN. prenesla hipoteko
na nepremičnini prodajalke.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Dražba dela
prodajalkine nepremičnine (v nadaljevanju: zadevna nepremičnina) je
bila naznanjena z aktom sodnega izvršitelja z dne 23. maja
2016, vendar noben kupec ni izrazil zanimanja za njen nakup. Ker
dražba ni bila uspešna, je bil družbi HA.EN v okviru dražbenega
postopka ponujen prevzem zadevne nepremičnine po izklicni ceni, s
čimer je bil poravnan del njenih terjatev. Družba HA.EN. je to
pravico uveljavila in zadevno nepremičnino prevzela.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za to je
sodni izvršitelj 21. julija 2016 sestavil listino o prenosu
lastninske pravice na zadevni nepremičnini na družbo
HA.EN.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prodajalka
je 5. avgusta 2016 izdala račun, na katerem je navedla, da je
bila lastninska pravica na zadevni nepremičnini z navedeno listino
prenesena na družbo HA.EN za skupni znesek 5.468.000 EUR, to
je znesek 4.519.008,26 EUR, povečan za DDV v višini
948.991,74 EUR. Družba HA.EN je ta račun vnesla v svoje izkaze
in v obračunu DDV za november 2016 odbila vstopni DDV, naveden na
tem računu. Tudi prodajalka je navedeni račun vnesla v svoje izkaze
in izstopni DDV, ki je bil naveden v njem, v obračunu za avgust
2016 prijavila kot dolgovani DDV, vendar ga ni nikoli plačala v
državni proračun.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zoper
prodajalko se je 1. oktobra 2016 začel stečajni
postopek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba HA.EN
je 20. decembra 2016 od davčne uprave zahtevala vračilo
presežka DDV, ki je izhajal iz odbitka vstopnega DDV, in sicer
948.991,74 EUR. Davčna uprava je po opravljenem davčnem
nadzoru v zvezi z družbo HA.EN. ugotovila, da je ta – s tem,
da je sklenila transakcijo za pridobitev zadevne nepremičnine,
čeprav je vedela oziroma bi morala vedeti, da prodajalka v državni
proračun ne bo plačala DDV za to transakcijo – ravnala v slabi
veri in zlorabila pravice. Na podlagi te obrazložitve je davčna
uprava družbi HA.EN. z odločbo z dne 12. julija 2017 odrekla
pravico do odbitka tega vstopnega DDV, ji zaračunala znesek v
višini 38.148,46 EUR iz naslova zamudnih obresti pri plačilu
DDV in ji naložila globo v višini 284.694 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba HA.EN
je zadevno odločbo izpodbijala pri Mokestiniu ginču komisija prie
Lietuvos Respublikos Vyriausybes (komisija za reševanje davčnih
sporov pri vladi Republike Litve), ki je z odločbo z dne
22. januarja 2018 odločbo davčne uprave razveljavila v delu, v
katerem se je nanašala na zamudne obresti in globe, vendar je
menila, da je družba HA.EN zlorabila pravice, zato je odločbo
potrdila v delu, v katerem je bila družbi HA.EN. zavrnjena pravica
do odbitka DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zoper to
odločbo komisije za reševanje davčnih sporov pri vladi Republike
Litve je družba HA.EN. vložila tožbo pri Vilniaus apygardos
administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni,
Litva), ki je s sodbo z dne 14. novembra 2018 potrdilo
stališče davčne uprave in tožbo zavrnilo kot
neutemeljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba
HA.EN. je 12. decembra 2018 vložila pritožbo pri
predložitvenem sodišču, Lietuvos vyriausiasis administracinis
teismas (vrhovno upravno sodišče Litve), ki je s sklepom z dne
13. maja 2020 pritožbi delno ugodilo, sodbo Vilniaus apygardos
administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v Vilni)
razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču ter mu zlasti navedlo,
da mora preveriti pogoje in značilnosti obstoja zlorabe pravic v
obravnavani zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vilniaus
apygardos administracinis teismas (regionalno upravno sodišče v
Vilni) je po ponovni preučitvi davčnega spora v sodbi z dne
3. septembra 2020 vnovič ugotovilo, da je družba HA.EN.
zlorabila pravice, in je zato štelo, da ji je davčna uprava
utemeljeno odrekla pravico do odbitka vstopnega DDV. Družba HA.EN.
je nato pri predložitvenem sodišču ponovno vložila
pritožbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče navaja, da je družba HA.EN. dejansko plačala DDV, saj je
bil na računu za transakcijo prisilne prodaje naveden neto znesek
4.519.008,26 EUR in znesek DDV v višini 948.991,74 EUR.
Na podlagi tega predložitveno sodišče meni, da davčna uprava ni
imela razloga, da bi <i>a priori</i> štela, da niso izpolnjeni
materialni in formalni pogoji iz Direktive o DDV za uveljavljanje
pravice družbe HA.EN. do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče se vseeno sprašuje, ali je bilo utemeljeno, da se je davčna
uprava – da bi družbi HA.EN. odrekla pravico do odbitka DDV v
zvezi s pridobitvijo zadevne nepremičnine – sklicevala na to,
da je ta družba vedela ali bi morala vedeti, da prodajalka zaradi
svojih finančnih težav in morebitne insolventnosti ne bo ali ne bo
mogla plačati DDV v državni proračun.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas
(vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v
predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Ali je treba [Direktivo o DDV] v povezavi z
načelom davčne nevtralnosti razlagati tako, da nasprotuje praksi
nacionalnih organov, v skladu s katero se davčnemu zavezancu zavrne
pravica do odbitka vstopnega DDV, kadar je ta oseba ob pridobitvi
nepremičnin vedela (ali bi morala vedeti), da dobavitelj zaradi
insolventnosti DDV ne bo nakazal (ali ne bo mogel nakazati) v
državni proračun, ali pa je treba Direktivo razlagati tako, da taki
praksi ne nasprotuje?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanje za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče želi z vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba
člen 168(a) Direktive o DDV v povezavi z načelom davčne
nevtralnosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v
skladu s katero se v okviru prodaje nepremičnine med davčnimi
zavezanci kupcu zavrne pravica do odbitka plačanega vstopnega DDV
zgolj zato, ker je ta vedel oziroma bi moral vedeti, da je bil
prodajalec v finančnih težavah ali celo insolventen in da bi ta
okoliščina lahko povzročila, da prodajalec ne bo plačal ali ne bo
mogel plačati DDV v državni proračun.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča
pravica davčnih zavezancev, da od DDV, ki ga morajo plačati,
odbijejo vstopni DDV, dolgovan ali plačan za blago, ki so ga
pridobili, in storitve, ki so bile opravljene zanje, pomeni
temeljno načelo skupnega sistema DDV, vzpostavljenega z zakonodajo
Unije. Namen sistema odbitkov, katerega del je člen 168
Direktive o DDV, je podjetniku v celoti olajšati breme dolgovanega
ali plačanega DDV v okviru vseh njegovih gospodarskih dejavnosti.
Skupni sistem DDV tako zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim
bremenom vseh gospodarskih dejavnosti ne glede na njihove cilje ali
rezultate, če so navedene dejavnosti načeloma same predmet DDV
(glej v tem smislu sodbo z dne 15. septembra 2016, Senatex,
C-518/14, EU:C:2016:691, točki 26 in 27 ter navedena
sodna praksa). Kot je Sodišče večkrat razsodilo, je pravica do
odbitka, ki je določena v členu 167 in naslednjih Direktive o
DDV, sestavni del mehanizma DDV in načeloma ne sme biti omejena
(sodba z dne 16. oktobra 2019, Glencore Agriculture Hungary,
C-189/18, EU:C:2019:861, točka 33 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je Sodišče že razsodilo, da vprašanje, ali je dobavitelj blaga
DDV, ki se dolguje za transakcije prodaje, plačal v državni
proračun ali ne, ne vpliva na pravico davčnega zavezanca do odbitka
plačanega vstopnega DDV (sodba z dne 22. oktobra 2015, PPUH
Stehcemp, C-277/14, EU:C:2015:719, točka 45 in navedena sodna
praksa). Če bi bila pravica do odbitka DDV pogojena s tem, da je
dobavitelj blaga navedeni DDV predhodno dejansko plačal, bi to
povzročilo, da bi bilo davčnemu zavezancu s tem naloženo ekonomsko
breme, ki ni njegovo in ki se mu prav s sistemom odbitkov skuša
izogniti (glej v tem smislu sodbo z dne 29. marca 2012,
Véleclair, C-414/10, EU:C:2012:183, točka 30).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Hkrati je
boj proti davčnim utajam, davčnemu izogibanju in morebitnim
zlorabam cilj, ki ga Direktiva o DDV priznava in spodbuja, Sodišče
pa je večkrat razsodilo, da se pravni subjekti ne morejo sklicevati
na določbe prava Unije za namene goljufije ali zlorabe. Zato morajo
nacionalni organi in nacionalna sodišča pravico do odbitka
zavrniti, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je bil
namen sklicevanja na to pravico utaja ali zloraba (sodba z dne
10. julija 2019, Kuršu zeme, C-273/18, EU:C:2019:588,
točka 34 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker pa je
zavrnitev pravice do odbitka izjema od uporabe temeljnega načela,
ki ga ta pravica sestavlja, morajo davčni organi pravno zadostno
dokazati objektivne elemente, na podlagi katerih je mogoče
ugotoviti, da je davčni zavezanec storil goljufijo oziroma zlorabil
pravico ali da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila
transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do
odbitka, povezana z goljufijo. Nacionalna sodišča morajo nato
preveriti, ali so zadevni davčni organi dokazali obstoj takih
objektivnih elementov (glej v tem smislu sodbo z dne
11. novembra 2021, Ferimet, C-281/20, EU:C:2021:910,
točka 50 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju te sodne prakse je treba ugotoviti, ali lahko
nacionalni davčni organi v primeru, v katerem družba v finančnih
težavah proda nepremičnino, kupcu te nepremičnine upravičeno
zavrnejo pravico do odbitka plačanega vstopnega DDV, ker je zaradi
seznanjenosti s temi finančnimi težavami in njenimi morebitnimi
posledicami za plačilo DDV v državni proračun vedel oziroma bi
moral vedeti, da sodeluje v transakciji, ki vključuje goljufijo na
področju DDV, oziroma da zlorablja pravice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na prvem
mestu, v zvezi z morebitnim sodelovanjem kupca nepremičnine v
transakciji, povezani z goljufijo na področju DDV, je treba
poudariti, da finančni interesi Unije med drugim zajemajo prihodke
od DDV (sodba z dne 2. maja 2018, Scialdone, C-574/15,
EU:C:2018:295, točka 27 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Opozoriti je
tudi treba, da pojem „goljufije, ki škodijo finančnim interesom
Evropskih skupnosti“, kot je opredeljen v členu 1 Konvencije,
pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o
zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, podpisane
26. julija 1995 v Bruslju in priložene Aktu Sveta z dne
26. julija 1995 (UL, posebna izdaja v slovenščini,
poglavje 19, zvezek 8, str. 57), med drugim zajema
„vsako namerno dejanje ali opustitev v zvezi z […] uporabo ali
predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali
dokumentov, katere posledica je nezakonito zmanjšanje sredstev
splošnega proračuna Evropskih skupnosti ali proračunov, ki jih
upravljajo Evropske skupnosti ali se upravljajo v njihovem imenu“.
Kot je razvidno iz prejšnje točke, ta pojem torej vključuje vsako
namerno dejanje ali opustitev, ki vpliva na prihodke iz uporabe
enotne stopnje od harmonizirane osnove za odmero DDV, določene v
skladu s pravili Unije (glej v tem smislu sodbo z dne
8. septembra 2015, Taricco in drugi, C-105/14, EU:C:2015:555,
točka 41).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
že odločilo, da če je davčni zavezanec pravilno izpolnil obveznosti
glede obračuna na področju DDV, zgolj opustitev plačila ustrezno
obračunanega DDV ne more pomeniti goljufije na področju DDV, ne
glede na to, ali je bila ta opustitev namerna ali nenamerna (glej v
tem smislu sodbo z dne 2. maja 2018, Scialdone, C-574/15,
EU:C:2018:295, točke od 38 do 41).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato ni
mogoče šteti, da je davčni zavezanec, ki je dolžnik po sodbi in se
sooča s finančnimi težavami ter v okviru zakonsko določenega
postopka prisilne prodaje proda del svojega premoženja, da bi
poplačal svoje dolgove, nato pa obračuna iz tega naslova dolgovani
DDV, vendar pozneje zaradi navedenih težav ne more plačati celote
ali dela navedenega DDV, zgolj iz tega razloga kriv goljufije na
področju DDV. Posledično v takih okoliščinah <i>a fortiori</i>
kupcu tega premoženja ni mogoče očitati, da je vedel oziroma bi
moral vedeti, da s pridobitvijo tega premoženja sodeluje pri
transakciji, ki je povezana z goljufijo na področju DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugem
mestu, v zvezi s tem, ali je kupec zadevne nepremičnine morda
zlorabil pravice, je treba opozoriti, da pravo Unije na področju
DDV nasprotuje pravici davčnega zavezanca, da odbije plačani
vstopni davek, kadar transakcije, na katerih ta pravica temelji,
pomenijo zlorabo (sodba z dne 21. februarja 2006, Halifax in
drugi, C-255/02, EU:C:2006:121, točka 85). Te pravice namreč
ni mogoče razširiti na zlorabe gospodarskih subjektov, to je na
transakcije, ki se ne izvajajo v okviru običajnih komercialnih
transakcij, temveč zgolj zato, da bi se z zlorabo pridobile
ugodnosti, ki se priznavajo z navedeno pravico (glej v tem smislu
sodbo z dne 22. decembra 2010, Weald Leasing, C-103/09,
EU:C:2010:804, točka 26).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za
ugotovitev obstoja zlorabe na področju DDV morata biti izpolnjena
dva pogoja. Prvič, rezultat zadevnih transakcij mora biti
pridobitev davčne ugodnosti, katere dodelitev bi nasprotovala
cilju, ki mu sledijo določbe Direktive o DDV in določbe nacionalne
zakonodaje, s katero se ta direktiva prenaša, čeprav so bili
pogoji, določeni s temi določbami, formalno izpolnjeni. Drugič, iz
vseh objektivnih elementov mora biti razvidno, da je bistveni namen
zadevnih transakcij omejen na pridobitev te davčne ugodnosti (glej
v tem smislu sodbi z dne 21. februarja 2006, Halifax in drugi,
C-255/02, EU:C:2006:121, točki 74 in 75, ter z dne
11. novembra 2021, Ferimet, C-281/20, EU:C:2021:910,
točka 54 in navedena sodna praksa). V tem okviru mora
nacionalno sodišče v skladu z nacionalnimi dokaznimi pravili
preveriti, ali so v sporu o glavni stvari podani elementi, ki
pomenijo zlorabo. Vendar lahko Sodišče, ko odloča o predlogu za
sprejetje predhodne odločbe, po potrebi poda pojasnila, ki
nacionalno sodišče usmerjajo pri njegovi razlagi (glej v tem smislu
sodbo z dne 21. februarja 2006, Halifax in drugi, C-255/02,
EU:C:2006:121, točki 76 in 77).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
prvim pogojem je treba ugotoviti, da tudi če bi bilo odbitek, ki ga
kupec nepremičnine zahteva glede DDV, ki ga je plačal kot vstopni
davek ob prevzemu te nepremičnine, mogoče opredeliti kot davčno
ugodnost, ni mogoče šteti, da je v nasprotju s cilji Direktive o
DDV. Kot je generalna pravobranilka poudarila v točkah od 40 do 44
sklepnih predlogov, se to odraža v členu 199(1)(g) Direktive o
DDV, ki državam članicam omogoča, da v primeru dobave nepremičnine,
ki jo prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne prodaje,
uporabijo mehanizem obrnjene davčne obveznosti in da breme DDV
prenesejo na davčnega zavezanca, za katerega se opravi transakcija,
ki je obdavčljiva s tem davkom. Čeprav se Republika Litva ni
odločila za uporabo tega mehanizma, že sam obstoj možnosti iz te
določbe kaže, da zakonodajalec Unije ni štel, da je odbitek DDV, ki
ga plača kupec nepremičnine v postopku prisilne prodaje, v
nasprotju s cilji Direktive o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V točkah od
42 do 45 sodbe z dne 20. maja 2021, ALTI (C-4/20,
EU:C:2021:397), je Sodišče sicer v bistvu odločilo, da Direktiva o
DDV ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero se šteje,
da je sopogodbenik osebe, ki je dolžna plačati DDV, za katerega je
bilo ugotovljeno, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da ta oseba
tega davka ne bo plačala, sam pa je uveljavljal pravico do odbitka
vstopnega davka, solidarno odgovoren za neplačani DDV in za njegovo
povečanje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je
treba iz razlogov, ki jih je generalna pravobranilka navedla v
točkah 46 in 47 sklepnih predlogov, ugotoviti, da položaj
davčnega zavezanca, ki kupi nepremičnino po koncu zakonsko
določenega postopka prisilne prodaje pod nadzorom javnih organov,
ni primerljiv s položajem sopogodbenika glavnega dolžnika DDV, ki
je bil obravnavan v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba.
Zgolj na podlagi finančnih težav, s katerimi se sooča dolžnik,
čigar premoženje se prodaja z izvršbo, ni mogoče sklepati o
njegovem nezakonitem namenu, da ne plača DDV. Zato zgolj na tej
podlagi ni mogoče šteti, da je kupec tega premoženja s tem, da je z
dolžnikom sklenil poslovno transakcijo, zlorabil
pravice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
drugim pogojem za obstoj zlorabe pravic mora biti iz več
objektivnih elementov razvidno, da je bistven namen zadevne
transakcije omejen na pridobitev davčne ugodnosti. V zvezi s tem je
treba najprej navesti, da je iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče,
razvidno, da je bila družba HA.EN. v postopku v glavni stvari
upnica prodajalke in je imela hipoteko na zadevni nepremičnini, ki
je bila predmet prisilne prodaje. V takih okoliščinah je treba
upoštevati, da lahko upnika, ki po neuspešnih dražbah prevzame
nepremičnino, na kateri je imel takšno jamstvo, v bistvu ne vodi
želja po pridobitvi kakršne koli davčne ugodnosti, temveč želja, da
bi od dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave, izterjal
celoto ali del svoje terjatve z uporabo pravnih sredstev, ki jih
ima na voljo, kot je postopek prisilne prodaje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na to,
da taka transakcija poteka v okviru zakonsko določenega postopka,
ki je vsekakor namenjen uporabi v izjemnih okoliščinah, in sicer v
primeru insolventnosti gospodarskega subjekta, vendar je kljub temu
neločljivo povezan z gospodarskim življenjem, in glede na to, da
sledi <i>a priori</i> legitimnemu cilju, take transakcije ni
mogoče enačiti s povsem umetnim konstruktom brez ekonomske
stvarnosti, ki se izvaja zgolj za pridobitev davčne ugodnosti in ki
je z načelom prepovedi zlorab prepovedan (glej v tem smislu sodbi z
dne 17. decembra 2015, WebMindLicenses, C-419/14,
EU:C:2015:832, točka 35 in navedena sodna praksa, ter z dne
20. maja 2021, ALTI, C-4/20, EU:C:2021:397, točka 35 in
navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je očitno, da je kupčeva seznanjenost s finančnimi težavami
prodajalca, njegovo morebitno insolventnostjo ali, kot v
obravnavanem primeru, začetkom postopka prisilne poravnave in
morebitnega vpliva takih okoliščin na plačilo DDV v zvezi s to
transakcijo v državni proračun okoliščina, ki je neločljivo
povezana s postopki prisilne prodaje, ter kot taka ne zadostuje za
ugotovitev zlorabe pri zadevni transakciji in posledično za
utemeljitev zavrnitve pravice do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
navedeno davčni organi države članice z vidika prava Unije ne
morejo utemeljeno šteti, da v okviru prodaje nepremičnine med
davčnimi zavezanci po koncu zakonsko določenega postopka prisilne
prodaje zgolj to, da je kupec vedel oziroma bi moral vedeti, da je
bil prodajalec v finančnih težavah in da bi to lahko povzročilo, da
ne bo plačal DDV v državni proračun, pomeni, da je kupec zlorabil
pravice, ter mu zato ne morejo odreči pravice do odbitka plačanega
vstopnega DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Taka
nacionalna praksa bi bila tudi v nasprotju z načelom davčne
nevtralnosti, saj bi pomenila, da kupci nepremičnin ne bi smeli
odbiti DDV, ki so ga plačali kot vstopni davek v okviru postopka
prisilne prodaje, kar pomeni, da bi morali nositi breme tega davka,
medtem ko je namen načela davčne nevtralnosti ravno to, da se
podjetniku v celoti olajša breme dolgovanega ali plačanega DDV v
okviru vseh njegovih gospodarskih dejavnosti (glej v tem smislu
sodbo z dne 13. marca 2014, Malburg, C-204/13, EU:C:2014:147,
točka 41 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Z navedeno
prakso bi bilo takim kupcem naloženo tveganje, ki ga za dejansko
plačilo DDV v državni proračun pomeni insolventnost prodajalca, to
je tveganje, ki ga mora načeloma sicer prevzeti državni
proračun.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Taka
ugotovitev velja še toliko bolj, ker se Republika Litva ni odločila
uveljavljati možnosti iz člena 199(1)(g) Direktive o DDV, da v
teh posebnih okoliščinah uvede mehanizem obrnjene davčne
obveznosti, katerega namen je ravno zmanjšati tveganje glede
insolventnosti zavezanca za plačilo DDV (glej v tem smislu sodbo z
dne 13. junija 2013, Promociones y Construcciones BJ 200,
C-125/12, EU:C:2013:392, točka 28).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je
generalna pravobranilka poudarila v točkah 47, 51 in 52
sklepnih predlogov, bi lahko navedena praksa s tem, da davčnim
zavezancem, ki so kupili nepremičnino v postopku prisilne prodaje,
jemlje pravico do odbitka, prispevala tudi k omejitvi kroga
potencialnih kupcev. Zato je v nasprotju s ciljem tovrstnih
postopkov, in sicer optimalno unovčiti dolžnikovo premoženje, da bi
bili upniki čim bolje poplačani. Poleg tega se ta praksa nagiba k
izolaciji gospodarskih subjektov, ki se soočajo s finančnimi
težavami, in ovira njihovo sposobnost izvajanja transakcij na
način, ki ni v skladu z načelom davčne nevtralnosti, saj to načelo
nasprotuje razlikovanju med davčnimi zavezanci glede na njihov
finančni položaj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju vseh navedenih preudarkov je treba na postavljeno
vprašanje odgovoriti, da je treba člen 168(a) Direktive o DDV
v povezavi z načelom davčne nevtralnosti razlagati tako, da
nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero se v okviru prodaje
nepremičnine med davčnimi zavezanci kupcu zavrne pravica do odbitka
plačanega vstopnega DDV zgolj zato, ker je ta vedel oziroma bi
moral vedeti, da je bil prodajalec v finančnih težavah ali celo
insolventen in da bi ta okoliščina lahko povzročila, da prodajalec
ne bo plačal ali ne bo mogel plačati DDV v državni
proračun.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Člen 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z
dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost v povezavi z načelom davčne nevtralnosti</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>je treba razlagati tako: ta člen nasprotuje
nacionalni praksi, v skladu s katero se v okviru prodaje
nepremičnine med davčnimi zavezanci kupcu zavrne pravica do odbitka
plačanega vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) zgolj zato, ker
je ta vedel oziroma bi moral vedeti, da je bil prodajalec v
finančnih težavah ali celo insolventen in da bi ta okoliščina lahko
povzročila, da prodajalec ne bo plačal ali ne bo mogel plačati DDV
v državni proračun.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:6.0pt;margin-left:0cm; text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"; color:navy'>Področje:
DDV</span></u></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV