www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

STORITVE STEČAJNIH IN LIKVIDACIJSKIH UPRAVITELJEV – Storitve, ki se opravljajo nepretrgano – Odbitek vstopnega DDV – Izdatki v zvezi s pravico do uporabe trgovskega imena (24.07.2024)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (deveti
senat) v zadevi: C-696/22</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 13.06.2024</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: C () in liquidateurs
judiciaires)</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 63,
64, 66 in 168 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
(UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena
z Direktivo Sveta 2008/117/ES z dne 16. decembra 2008
(UL 2009, L 14, str. 7) (v nadaljevanju: Direktiva
2006/112), ter načela spoštovanja pravice do obrambe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo C SPRL ter
Administra?ia Jude?eană a Finan?elor Publice (AJFP) Cluj (okrožna
uprava za javne finance v Cluju, Romunija) in Direc?ia Generală
Regională a Finan?elor Publice (DGRFP) Cluj-Napoca (generalna
regionalna direkcija za javne finance v Cluju-Napoci, Romunija) (v
nadaljevanju skupaj: romunska davčna uprava) glede zakonitosti
odločbe o odmeri davka, s katero je bil družbi C odmerjen dodaten
davek na dodano vrednost (DDV) za storitve, opravljene za podjetja,
ki so predmet postopkov zaradi insolventnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Pravo Unije</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
uvodni izjavi 24 Direktive 2006/12 je navedeno:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Pojme obdavčljivega dogodka in obveznosti
obračuna davka bi bilo treba uskladiti, da bi uvedba in vse
kasnejše spremembe skupnega sistema DDV lahko začele veljati hkrati
v vseh državah članicah.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Naslov VI
te direktive, ki se nanaša na obdavčljivi dogodek in obveznost
obračuna davka, vsebuje poglavje 2, naslovljeno „Dobava blaga
in opravljanje storitev“, v katerem so členi od 63 do 67
navedene direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 63
iste direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna
DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve
opravljene.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 64(2)
Direktive 2006/112, v svoji prvotni različici, je bil spremenjen z
Direktivo 2008/117, rok za prenos zadnjenenavedene direktive pa se
je v skladu s členom 3(1) te direktive iztekel
1. januarja 2010. Zato je bil v člen 64(2)
Direktive 2006/112 vstavljen prvi pododstavek, ne da bi bil
spremenjen odstavek 1 tega člena 64.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 64
Direktive 2006/112 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Če se
izdajajo zaporedni računi ali izvršijo zaporedna plačila, se dobava
blaga, razen tiste, ki predstavlja najem blaga za določeno obdobje
ali prodajo blaga z odloženim plačilom iz točke (b)
člena 14(2), ali opravljanje storitev šteje za zaključeno v
trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki računi ali plačila
nanašajo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      […]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Države članice lahko v določenih primerih, ki
niso primeri iz prvega odstavka, določijo, da se šteje, da so bile
nepretrgane dobave blaga in storitev, ki se opravljajo v daljšem
časovnem obdobju, končane najmanj v roku enega leta.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 66
Direktive 2006/112, v svoji prvotni različici, je bil spremenjen z
Direktivo 2008/117. Tako je bil v člen 66 Direktive 2006/112
vstavljen drugi odstavek, ne da bi bil spremenjen prvi odstavek
tega člena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 66
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65
lahko države članice določijo, da obveznost obračuna DDV za
določene transakcije ali za določene kategorije davčnih zavezancev
nastane v enem od naslednjih trenutkov:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      najkasneje
ob izdaji računa;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      najkasneje
ob prejemu plačila;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      če račun
ni izdan ali je izdan kasneje, v določenem obdobju od datuma
obdavčljivega dogodka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Naslov VII
navedene direktive, „Davčna osnova“, vsebuje člen 90, ki
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Pri
preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali
znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod
pogoji, ki jih določijo države članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Države
članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali
delnega neplačila.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Naslov X
iste direktive, ki se nanaša na odbitke, vsebuje poglavje 1 z
naslovom „Nastanek in obseg pravice do odbitka“, v katerem je
člen 168, ki določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Dokler se blago in storitve uporabljajo za
namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v
državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da
odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje
zneske:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      DDV, ki
ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali
storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni
zavezanec;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Romunsko pravo</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Legea nr.
571/2003 privind Codul fiscal (zakon št. 571/2003 o davčnem
zakoniku) z dne 22. decembra 2003 (<i>Monitorul Oficial al
României</i>, del I, št. 927 z dne 23. decembra 2003) v
različici, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni
stvari (v nadaljevanju: davčni zakonik), vsebuje člen 134a,
naslovljen „Obdavčljivi dogodek za dobave blaga in opravljanje
storitev“, ki določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Obdavčljivi
dogodek nastane na dan dobave blaga ali na dan, ko so bile storitve
opravljene, ob upoštevanju izjem, določenih v tem
poglavju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(7)      Storitve,
ki so podlaga za zaporedne obračune ali plačila, kot so gradbene in
montažne storitve, svetovanje, raziskave, strokovno znanje in druge
podobne storitve, se štejejo za opravljene na dan izdaje poročil o
napredku, poročil o delu ali drugih podobnih dokumentov, ki
omogočajo določitev opravljenih storitev, ali če je to primerno,
odvisno od pogodbenih določil, na dan, ko jih upravičenci
sprejmejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(8)      V primeru
dobave blaga in opravljanja storitev, ki potekajo nepretrgano,
razen tistih iz odstavka 7, kot so dobava zemeljskega plina in
vode, telefonske storitve, dobava električne energije in podobno,
se šteje, da je dobava opravljena oziroma so storitve opravljene na
datume, določene v pogodbi za plačilo dobavljenega blaga ali
opravljenih storitev, ali na datum izdaje računa, pri čemer
obračunsko obdobje ne sme biti daljše od enega leta.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 145
navedenega zakonika, naslovljen „Področje uporabe pravice do
odbitka“, določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(2)      Vsak
davčni zavezanec ima pravico odbiti davek v zvezi z nakupi, če se
ti uporabijo za potrebe teh transakcij:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      obdavčenih
transakcij […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 4
Legea nr. 85/2006 privind procedura insolven?ei (zakon
št. 85/2006 o postopkih zaradi insolventnosti) z dne
5. aprila 2006 (<i>Monitorul Oficial al României</i>, del I,
št. 359 z dne 21. aprila 2006) določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Vsi
stroški postopka, uvedenega s tem zakonom, vključno s stroški, ki
se nanašajo na obvestilo, poziv in vročitev procesnih dokumentov s
strani stečajnega upravitelja in/ali likvidacijskega upravitelja,
se krijejo iz dolžnikovega premoženja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(4)      Če na
računu dolžnika ni denarnih sredstev, se bodo uporabila sredstva iz
likvidacijske mase […].“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 11(1)
tega zakona določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„V skladu s tem zakonom so glavne naloge
stečajnega sodišča, da:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      z odločbo
o uvedbi postopka med ustreznimi upravitelji postopkov zaradi
insolventnosti, ki so predložili ponudbo za izvajanje storitev v
spis zadeve, utemeljeno […] določi začasnega stečajnega
upravitelja, višino njegove nagrade v skladu z merili, ki jih
določa zakon o organizaciji dejavnosti upraviteljev postopkov
zaradi insolventnosti, in njegove naloge v tem obdobju. Stečajno
sodišče imenuje začasnega stečajnega upravitelja ali začasnega
likvidacijskega upravitelja, ki ga predlaga upnik, ki je zahteval
uvedbo postopka, ali dolžnik, če je ta vlagatelj zahtevka.
[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(d)      s sklepom
potrdi stečajnega ali likvidacijskega upravitelja, ki ga je
imenovala skupščina upnikov ali upnik, ki ima več kot 50 %
vrednosti terjatev, ter dogovorjene nagrade. […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
členu 21(1) in (1a) tega zakona je določeno:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Stečajni
upravitelj vsak mesec predloži poročilo, ki vsebuje opis, kako je
opravljal svoje naloge, skupaj z dokazili o stroških, ki so nastali
pri vodenju postopka ali drugih nastalih stroških, povezanih z
likvidnostjo dolžnikovega premoženja. Poročilo se vloži v spis
zadeve, izvleček pa je objavljen v [Buletinul Procedurilor de
Insolven?ă (BPI) (poročilo o postopkih v primeru insolventnosti)].
Stečajno sodišče vsakih 120 dni določi rok za nadaljevanje
postopka, po izteku katerega stečajni upravitelj v povzetku navede
ukrepe, ki so bili izvedeni v tem obdobju in so navedeni v
poslovnih poročilih.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(1a)      V
poročilu iz odstavka 1 se navede tudi plačilo stečajnemu ali
likvidacijskemu upravitelju, skupaj z navedbo načina izračuna tega
plačila.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 24
istega zakona določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Stečajno
sodišče ob razglasitvi stečaja imenuje likvidacijskega upravitelja,
pri čemer se ustrezno uporabljajo določbe členov 19, 21, 22,
23 in 102(5).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(2)      Funkcije
stečajnega upravitelja prenehajo, ko stečajno sodišče določi
likvidacijskega upravitelja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(3)      Predhodno
imenovanega stečajnega upravitelja se lahko prav tako imenuje za
likvidacijskega upravitelja.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ordonan?a
Guvernului nr. 92/2003 privind Codul de procedură fiscală (uredba
vlade št. 92/2003 o zakoniku o davčnem postopku) z dne
24. decembra 2003 (<i>Monitorul Oficial al României</i>, del
I, št. 941 z dne 29. decembra 2003) v različici, ki je
veljala v času dejanskega stanja spora o glavni stvari (v
nadaljevanju: zakonik o davčnem postopku), je v členu 213,
naslovljenem „Obravnavanje pritožbe“, določala:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Pristojni
organ, ki odloča o pritožbi, preuči dejanske in pravne razloge, ki
so podlaga za sprejetje upravnega akta v zvezi z obdavčenjem. Pri
analizi pritožbe se upoštevajo navedbe strank, zakonske določbe, na
katere se te sklicujejo, ter dokumentacija iz spisa. Obravnava
pritožbe je omejena na okvir predloženega.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(2)      Organ,
pristojen za obravnavo pritožbe, lahko za mnenje zaprosi
specializirane direktorate ministrstva ali druge institucije in
organe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(3)      Odločitev
o pritožbi ne sme poslabšati položaja pritožnika po tem, ko je ta
vložil pravno sredstvo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(4)      Pritožnik,
intervenienti ali njihovi zastopniki lahko v utemeljitev svoje
zahteve predložijo nove dokaze. V tem primeru bo imel davčni organ,
ki je izdal upravni akt v zvezi z obdavčenjem, oziroma organ, ki je
opravil nadzor, glede na okoliščine primera možnost, da se izreče o
teh novih elementih.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(5)      Organ,
pristojen za obravnavo pritožbe, najprej odloča o procesnih in
vsebinskih ugovorih, in če se ugotovi, da so ti utemeljeni, se
zadeva ne obravnava vsebinsko.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 38
Ordonan?a de urgen?ă nr. 86/2006 privind organizarea activită?ii
practicienilor în insolven?ă (izredna uredba vlade št. 86/2006
o organizaciji dejavnosti upraviteljev postopkov zaradi
insolventnosti) z dne 8. novembra 2006 (<i>Monitorul Oficial
al României</i>, del I, št. 944 z dne 22. novembra 2006)
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Upravitelji
postopkov zaradi insolventnosti so upravičeni do nagrad za
dejavnost, ki se opravlja, in sicer v obliki fiksne nagrade,
nagrade za rezultat ali kombinacije teh vrst nagrad.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(4)      Stečajno
sodišče določi začasne nagrade za obdobje opazovanja ob uvedbi
postopka v primeru insolventnosti, in sicer na podlagi meril iz
odstavka 2. Te nagrade lahko spremeni skupščina upnikov, ki
upošteva določbe odstavka 2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(5)      Plačilo
nagrad upraviteljem postopkov zaradi insolventnosti, stečajnim
upraviteljem ali likvidacijskim upraviteljem oziroma stroškov
postopka se izvede iz sklada, ustanovljenega v skladu s
členom 4 zakona št. 85/2006 […].“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba C je
družba romunskega prava, ki združuje stečajne in likvidacijske
upravitelje, ki so v romunskem pravu imenovani „upravitelji
postopkov zaradi insolventnosti“. Opravlja storitve za podjetja, ki
so v postopkih v primeru insolventnosti. Ni sporno, da so te
storitve predmet obdavčitve z DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Romunska
davčna uprava je z odločbo o odmeri davka z dne 13. avgusta
2015, delno potrjeno z odločbo z dne 10. maja 2016, ki je bila
sprejeta v odgovor na pritožbo, ki jo je vložila družba C,
ugotovila nepravilnosti, zlasti v zvezi z obveznostjo obračuna
davka. Družba C je pri Curtea de Apel Cluj (višje sodišče v Cluju,
Romunija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo v upravnem
sporu in predlagala odlog izvršitve odločbe z dne 10. maja
2016.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče meni, da se v okviru te tožbe postavljajo tri vprašanja v
zvezi z razlago Direktive 2006/112.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prvič, glede
storitev, ki jih je družba C opravila za družbo SM SRL v obdobju od
17. marca 2011 do 31. avgusta 2011, je to sodišče
ugotovilo, da je družba C na ta datum izdala račun.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za presojo
zakonitosti tega pristopa naj bi bilo treba ugotoviti, ali zadevne
storitve spadajo na področje uporabe člena 64(2) Direktive
2006/112, ki je bil v romunsko pravo prenesen s členom 134a(8)
davčnega zakonika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
zadnjenavedeno določbo lahko davčni zavezanci določijo, da se
njihove storitve obračunajo v obdobju največ enega leta, če gre za
„storitve, ki se opravljajo nepretrgano“. Področje uporabe navedene
določbe naj bi bilo omejeno s seznamom storitev, ki ni
izčrpen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če bi se
izkazalo, da storitve, opravljene za družbo SM, spadajo na področje
uporabe člena 134a(8) davčnega zakonika, naj bi romunska
davčna uprava napačno menila, da sta obdavčljivi dogodek in
obveznost obračuna davka nastala takrat, ko je družba C te storitve
opravila, in da je bila zato zavezana izdati račune najpozneje
petnajsti dan v mesecu, ki sledi navedeni storitvi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče poudarja, da je iz izvedenskega mnenja, opravljenega v
okviru spora, v katerem odloča, razvidno, da so se zadevne storitve
dejansko opravljale nepretrgano. Ob tem naj ne bi bilo izključeno,
da so bili za te storitve izdani zaporedni računi oziroma izvršena
zaporedna plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič,
predložitveno sodišče navaja, da je družba C za storitve, ki so
bile opravljene v obdobju od novembra 2010 do oktobra 2011,
3. oktobra 2011 izdala račun in 1. novembra 2011, ko je
prejela plačilo, obračunala DDV. Ta pristop naj bi upravičevala
okoliščina, da je za plačilo veljal pogoj, ki se nanaša na to, da
mora prejemnik teh storitev razpolagati z likvidnimi
sredstvi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Romunska
davčna uprava naj bi menila, da tak pogoj ne omogoča ločevanja
obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna DDV, pri čemer je
treba pojasniti, da je družba C opravljala storitve od datuma, ko
je bila imenovana za stečajnega oziroma likvidacijskega
upravitelja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba C pa
se sklicuje na sodbo z dne 3. septembra 2015, Asparuhovo Lake
Investment Company (C-463/14, EU:C:2015:542, točka 35), in
trdi, da je za „plačilo“ značilna neposredna povezava med
transakcijo in prejetim nadomestilom. Tako naj pred zadevnim
plačilom ne bi šlo niti za zamenjavo vzajemnih storitev niti za
obdavčljivo transakcijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče se sprašuje o združljivosti stališča romunske davčne uprave
s členi 63, 64 in 66 Direktive 2006/112.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tretjič in
zadnjič, DDKK, civilna odvetniška družba, je na podlagi sporazuma o
sodelovanju, sklenjenega 8. decembra 2009, družbi C dodelila
posojilo in ji priznala pravico do uporabe svojega imena in
logotipa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po mnenju
romunske davčne uprave je bil ta sporazum del strategije trženja, s
katero naj bi se privabile stranke pri vzpostavitvi dejavnosti
družbe C kot stečajnega ali likvidacijskega upravitelja
insolventnih podjetij. Vendar naj bi ta uprava zavrnila odbitek
DDV, naveden na računih, ki jih je družba DDKK izdala na podlagi
tega sporazuma, ker naj družba C ne bi dokazala, da so se storitve,
ki jih je slednja opravila, uporabljale za njene obdavčljive
transakcije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče meni, da bi morala družba C za uveljavljanje svoje pravice
do odbitka na podlagi člena 145(2)(a) davčnega zakonika
dokazati obstoj „neposredne in takojšnje povezave“ med svojimi
vstopnimi pridobitvami in izstopnimi transakcijami, ki jih je
izvedla. Sodba z dne 25. novembra 2021, Amper Metal (C-334/20,
EU:C:2021:961), naj bi vsebovala pokazatelje v zvezi s tem, vendar
naj ne bi omogočala določitve zahtevanega dokaznega standarda. V
obravnavanem primeru naj bi družba C romunski davčni upravi
predložila sporazum o sodelovanju, ki je bil sklenjen z družbo
DDKK, in račune, ki jih je ta izdala. Poleg tega naj bi se družba C
sklicevala na povečanje svojega prometa in števila obdavčljivih
transakcij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče prav tako poudarja, da se poleg treh vprašanj v zvezi z
razlago Direktive 2006/112 spor, o katerem odloča, nanaša na
vprašanje v zvezi s pravico do obrambe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Romunska
davčna uprava naj bi namreč v okviru pritožbenega postopka zoper
odločbo o odmeri davka z dne 13. avgusta 2015 navedla nove
dejanske in pravne trditve. Družba C trdi, da ni imela možnosti, da
bi v zvezi s temi trditvami zavzela stališče, pri čemer je bila
kršena njena pravica do obrambe in člen 213 zakonika o davčnem
postopku, s katerim naj bi bil nadzor, opravljen v okviru pritožbe,
omejen na dejanske in pravne razloge, ki so bili upoštevani pri
izdaji izpodbijanega akta.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče opozarja, da je Sodišče v točki 79 sodbe z dne
3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema
Hellmann Worldwide Logistics (C-129/13 in C-130/13,
EU:C:2014:2041), razsodilo, da kršitev pravice do obrambe, zlasti
pravice do izjave, povzroči razglasitev ničnosti odločbe, sprejete
v zadevnem upravnem postopku, le, če bi bil izid tega postopka, če
te kršitve ne bi bilo, drugačen. Iz točke 73 te sodbe naj bi
izhajalo, da prav tako ne gre za kršitev pravice do obrambe, če se
izvršitev odločbe o odmeri davka odloži do njene morebitne
spremembe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru naj bi bili za družbo C odobreni začasni
ukrepi, in sicer odlog izvršitve odmerne odločbe z dne
13. avgusta 2015 do sprejetja meritorne odločbe
predložitvenega sodišča. Poleg tega naj bi družba C v okviru spora,
v katerem odloča to sodišče, izpodbijala nove trditve, ki jih je
romunska davčna uprava navedla v pritožbenem postopku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Curtea de Apel Cluj (višje sodišče v Cluju)
prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta
vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali
členi 63, 64 in 66 Direktive [2006/112] nasprotujejo
upravni praksi davčnega organa – kot je ta v obravnavanem
primeru, ki je davčnemu zavezancu, poklicni družbi z omejeno
odgovornostjo (SPRL), v okviru katere lahko upravitelji postopkov
zaradi insolventnosti opravljajo poklic, naložil dodatne obveznosti
plačila – v skladu s katero obdavčljivi dogodek in obveznost
obračuna davka nastaneta v trenutku oprave storitev v okviru
postopka zaradi insolventnosti, če je nagrado upravitelja postopkov
zaradi insolventnosti določilo stečajno sodišče ali skupščina
upnikov, zaradi česar mora davčni zavezanec račune izdati
najpozneje petnajsti dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je
nastal obdavčljivi dogodek za DDV?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ali
členi 63, 64 in 66 Direktive 2006/112 nasprotujejo
upravni praksi davčnega organa, kot je ta v obravnavanem primeru, v
skladu s katero se davčnemu zavezancu – poklicni družbi z
omejeno odgovornostjo (SPRL), v okviru katere lahko upravitelji
postopkov zaradi insolventnosti opravljajo poklic – naložijo
dodatne obveznosti plačila, ker je račune izdal in DDV obračunal
šele na dan prejema plačil za storitve, opravljene v okviru
postopka zaradi insolventnosti, čeprav je skupščina upnikov
določila, da je plačilo nagrade upravitelju postopkov zaradi
insolventnosti odvisno od razpoložljivosti denarnih sredstev na
računih dolžnikov?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Ali v
primeru sporazuma o souporabi blagovnih znamk, sklenjenega med
odvetniško pisarno in davčnim zavezancem, za dodelitev pravice do
odbitka zadostuje, da davčni zavezanec za to, da dokaže obstoj
neposredne in takojšnje povezave med vstopnimi transakcijami
davčnega zavezanca in izstopnimi transakcijami, po sklenitvi
sporazuma dokaže povečanje prometa ali vrednosti obdavčljivih
transakcij brez dodatnih dokazil? Če je odgovor pritrdilen, katera
merila je treba upoštevati pri določitvi dejanskega obsega pravice
do odbitka?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Ali je
treba splošno načelo prava Evropske unije o spoštovanju pravice do
obrambe razlagati tako, da lahko, če so med nacionalnim upravnim
postopkom, s katerim se odloča o pritožbi zoper odločbo o odmeri
davka, ki določa plačilo dodatnega DDV, sprejete nove dejanske in
pravne trditve glede na tiste, ki jih vsebuje zapisnik o davčnem
nadzoru, na katerem temelji odločitev o izdaji navedene odločbe o
odmeri, in so bili davčnemu zavezancu do izreka sodišča, ki
vsebinsko odloča o zadevi, odobreni sodni ukrepi začasnega varstva
v obliki odloga terjatve, sodišče, ki odloča o zadevi, ugotovi, da
to načelo ni bilo kršeno, ne da bi preverilo, ali bi lahko bil izid
postopka drugačen, če te nepravilnosti ne bi bilo?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Predlog za hitri
postopek</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče je Sodišču predlagalo, naj to zadevo obravnava po hitrem
postopku na podlagi člena 105(1) Poslovnika Sodišča, pri čemer
je trdilo, da spor o glavni stvari pred njim poteka od
leta 2016.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 105(1)
Poslovnika določa, da lahko predsednik Sodišča, če je treba zadevo
zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, na predlog
predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po
opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca,
odloči, da se z odstopanjem od določb tega poslovnika predlog za
sprejetje predhodne odločbe obravnava po hitrem
postopku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru ni razvidno, da bi moralo predložitveno
sodišče odločiti v določenem roku niti da bi bilo pravno sredstvo,
ki ga je družba C vložila pri njem leta 2016, predmet nujne
obravnave (glej v tem smislu sklep predsednika Sodišča z dne
1. oktobra 2010, N. S. in drugi, C-411/10, EU:C:2010:575,
točka 8).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi z
zadnjenavedenim vidikom je dovolj poudariti, da se je to sodišče
odločilo, da Sodišču predloži predlog za sprejetje predhodne
odločbe 15. julija 2021. Vendar je navedeno sodišče ta predlog
vložilo šele 8. novembra 2022.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je treba opozoriti, da zahteva po obravnavanju spora pred Sodiščem
v kar najkrajšem času ne more izhajati zgolj iz dejstva, da mora
predložitveno sodišče zagotoviti hitro rešitev spora (sodba z dne
13. oktobra 2022, Gmina Wieliszew, C-698/20, EU:C:2022:787,
točka 50).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
Sodišče je že razsodilo, da zgolj s – sicer legitimnim –
interesom posameznikov, da se čim prej določi obseg pravic, ki jih
imajo na podlagi prava Unije, ni mogoče dokazati obstoja izjemne
okoliščine (sklep predsednika Sodišča z dne 10. januarja 2012,
Arslan, C-534/11, EU:C:2012:4, točka 13 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je predsednik Sodišča s sklepom z dne 21. decembra
2022 po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega
pravobranilca zavrnil predlog za uporabo hitrega postopka iz
člena 105 Poslovnika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Dopustnost
vprašanj</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na prvem
mestu, treba je poudariti, da predložitveno sodišče s prvim in
drugim vprašanjem Sodišče prosi za razlago členov 63, 64
in 66 Direktive 2006/112.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je iz
predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da se to sodišče
dejansko ne sprašuje o razlagi člena 63 Direktive 2006/112 kot
takega, temveč o področju uporabe odstavkov 1 in 2
člena 64 te direktive v povezavi z njenim
členom 63.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno tudi to,
da je bil člen 64(1) in (2) Direktive 2006/112 v izvirni
različici v romunsko pravo prenesen s členom 134a(7)
in (8) davčnega zakonika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče pa,
nasprotno, ne more ugotoviti, ali je bil člen 66, prvi
odstavek, te direktive, ki je fakultativna izvedbena določba, v
času dejanskega stanja iz spora o glavni stvari prenesen v romunsko
pravo. Romunska vlada v svojem pisnem stališču trdi, da ni bilo
tako. Poleg tega informacije, s katerimi razpolaga Sodišče, temu ne
omogočajo presoje upoštevnosti te določbe za rešitev spora o glavni
stvari.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je
predlog za sprejetje predhodne odločbe podlaga za postopek, uveden
s členom 267 PDEU, mora nacionalno sodišče v tem predlogu
pojasniti dejanski in pravni okvir spora o glavni stvari ter podati
potrebna pojasnila o razlogih za izbiro določb prava Unije, katerih
razlago zahteva, ter o povezavi, ki jo je ugotovilo med temi
določbami in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v sporu, o
katerem odloča (sodba z dne 8. junija 2023, Lyoness Europe,
C-455/21, EU:C:2023:455, točka 26 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Te
kumulativne zahteve v zvezi z vsebino predloga za sprejetje
predhodne odločbe so izrecno navedene v členu 94 Poslovnika,
ki ga mora predložitveno sodišče natančno upoštevati. Na te zahteve
je poleg tega opozorjeno v točkah 13, 15 in 16 Priporočil
Sodišča Evropske unije nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom
postopka predhodnega odločanja (UL 2019, C 380,
str. 1) (sodba z dne 8. junija 2023, Lyoness Europe,
C-455/21, EU:C:2023:455, točka 27 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na te
preudarke je treba ugotoviti, da prvo in drugo vprašanje nista
dopustna v delu, v katerem se nanašata na razlago člena 66
Direktive 2006/112.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugem
mestu, tretje vprašanje se nanaša na izvrševanje pravice do
odbitka, določene v členu 168(a) Direktive 2006/112.
Predložitveno sodišče se sprašuje, na eni strani, o dokazih, ki jih
mora davčni zavezanec predložiti davčnim organom, da bi lahko
uveljavljal to pravico, na drugi strani pa o njenem
obsegu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point55" id=
"point55"><span style='font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar se
informacije, s katerimi razpolaga Sodišče, nanašajo le na prvi del
tretjega vprašanja, tako da to ne more ugotoviti niti razlogov za
vprašanja predložitvenega sodišča v zvezi z obsegom pravice do
odbitka niti koristnosti odgovora v zvezi s tem. V teh okoliščinah
je drugi del tretjega vprašanja nedopusten.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Prvo vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point56" id=
"point56"><span style='font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba ugotoviti, da predložitveno sodišče v zvezi z opravljanjem
storitev iz postopka v glavni stvari v bistvu poudarja, da stečajni
in likvidacijski upravitelji, ki so združeni v družbi C, za
podjetja, ki so predmet postopkov zaradi insolventnosti, ne
opravljajo storitev občasno, temveč nepretrgano v določenem
obdobju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point57" id=
"point57"><span style='font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba šteti, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem Sodišče
sprašuje, ali je treba člen 64 Direktive 2006/112 razlagati
tako, da na področje uporabe odstavkov 1 in 2 tega člena
spadajo storitve, ki se opravljajo nepretrgano v določenem obdobju,
kot so storitve, ki jih v skladu z romunskim pravom opravljajo
stečajni in likvidacijski upravitelji za podjetja, ki so v postopku
zaradi insolventnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point58" id=
"point58"><span style='font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba na eni strani opozoriti, da je treba člen 64(1)
Direktive 2006/112 razlagati ob upoštevanju člena 63 te
direktive, ker je prva določba neločljivo povezana z drugo (sodba z
dne 28. oktobra 2021, X-Beteiligungsgesellschaft (DDV –
zaporedna plačila), C-324/20, EU:C:2021:880,
točka 34).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point59" id=
"point59"><span style='font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
navedenim členom 63 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost
obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve
opravljene. V skladu z navedenim členom 64(1), če se med
drugim izdajajo zaporedni računi oziroma izvršijo zaporedna
plačila, se opravljanje storitev šteje za zaključeno v smislu
navedenega člena 63 v trenutku, ko obdobje, na katero se ti
računi ali plačila nanašajo, poteče (glej v tem smislu sodbo z dne
28. oktobra 2021, X-Beteiligungsgesellschaft (DDV –
zaporedna plačila), C-324/20, EU:C:2021:880,
točka 35).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point60" id=
"point60"><span style='font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz povezane
uporabe teh dveh določb izhaja, da za storitve, za katere se
izdajajo zaporedni računi ali se izvršijo zaporedna plačila,
obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastaneta, ko
potečejo obdobja, na katera se ti računi ali ta plačila nanašajo
(glej v tem smislu sodbo z dne 28. oktobra 2021,
X-Beteiligungsgesellschaft (DDV – zaporedna plačila),
C-324/20, EU:C:2021:880, točka 36 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point61" id=
"point61"><span style='font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je v
zvezi z izrazom „storitve, za katere se izvršijo zaporedna plačila“
potrdilo, da se nanaša le na storitve, katerih sama narava
upravičuje obročno plačilo, in sicer tiste, ki se v nekem obdobju
ne opravljajo enkratno, ampak ponavljajoče se ali nepretrgano (glej
v tem smislu sodbo z dne 28. oktobra 2021,
X-Beteiligungsgesellschaft (DDV – zaporedna plačila),
C-324/20, EU:C:2021:880, točke od 37 do 39).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point62" id=
"point62"><span style='font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta
ugotovitev se smiselno uporablja za drugi primer iz
člena 64(1) Direktive 2006/112, in sicer kadar „se za
storitve izdajajo zaporedni obračuni“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point63" id=
"point63"><span style='font-size:12.0pt'>63</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je treba člen 64(1) te direktive kot pravno pravilo, ki določa
trenutek nastanka davčne obveznosti, uporabiti le, če časa dejanske
izvedbe storitev ni mogoče natančno določiti in se ta čas lahko
presoja različno, kar velja, kadar se te storitve zaradi
nepretrganosti ali ponavljanja opravijo v enem ali več določenih
obdobjih (sodba z dne 28. oktobra 2021,
X-Beteiligungsgesellschaft (DDV – zaporedna plačila),
C-324/20, EU:C:2021:880, točka 45).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point64" id=
"point64"><span style='font-size:12.0pt'>64</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če pa je
mogoče trenutek izvršitve storitve natančno določiti, zlasti če je
storitev priložnostna in če obstaja točen trenutek, ki v skladu s
pogodbenim razmerjem med strankama zadevne transakcije omogoča
ugotovitev, da je bila opravljena, člena 64(1) te direktive ni
mogoče uporabiti, ne da bi se s tem kršilo jasno besedilo
člena 63 navedene direktive (sodba z dne 28. oktobra
2021, X-Beteiligungsgesellschaft (DDV – zaporedna plačila),
C-324/20, EU:C:2021:880, točka 46).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point65" id=
"point65"><span style='font-size:12.0pt'>65</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugi
strani iz besedila člena 64(2), drugi pododstavek, Direktive
2006/112 nedvoumno izhaja, da se ta določba – tako kot
odstavek 1 tega člena 64 – nanaša na nepretrgane
dobave blaga in opravljanje storitev v določenem
obdobju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point66" id=
"point66"><span style='font-size:12.0pt'>66</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega tudi
izhaja, da člen 64(2), drugi pododstavek, te direktive določa
ureditev, katere izvajanje je fakultativno, tako da se države
članice same odločijo, ali želijo to ureditev uporabiti. Nacionalni
zakonodajalec ima v zvezi s tem nekaj prožnosti, saj ta določba
določa le, da je njeno uporabo mogoče predvideti „v določenih
primerih“, ne da bi bilo v njej določeno kaj drugega kot to, da gre
za nepretrgane dobave, navedene v prejšnji točki te
sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point67" id=
"point67"><span style='font-size:12.0pt'>67</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je bilo
navedeno v točki 49 te sodbe, se je romunski zakonodajalec
dejansko odločil za izvajanje navedene določbe s sprejetjem
člena 134a(8) davčnega zakonika, katerega področje uporabe
zajema dobave blaga in storitev, ki potekajo nepretrgano, „razen
tistih iz odstavka 7“ tega člena 134a. Zato je uporaba
člena 134a(8) davčnega zakonika izključena, kadar gre za
storitve, ki se opravljajo nepretrgano in „za katere se izdajajo
zaporedni računi ali izvršijo zaporedna plačila“, tako da spadajo
na področje uporabe odstavka 7 navedenega člena 134a, kar
pa mora preveriti predložitveno sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point68" id=
"point68"><span style='font-size:12.0pt'>68</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato mora
predložitveno sodišče, da bi ugotovilo, ali storitve iz postopka v
glavni stvari spadajo na področje uporabe člena 64(1) ali
člena 64(2) Direktive 2006/112, kakor se izvaja v romunskem
pravu, presoditi naravo teh storitev, in sicer ali se te dejansko
opravljajo nepretrgano v določenem obdobju ter, zlasti, ali se
zanje izdajajo zaporedni računi oziroma izvršijo zaporedna
plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point69" id=
"point69"><span style='font-size:12.0pt'>69</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za vsak
primer je treba poudariti, da je iz predloga za sprejetje predhodne
odločbe razvidno, da je bila zlasti v zvezi s storitvami,
opravljenimi za družbo SM, družba C imenovana za
likvidacijskega upravitelja te družbe in da so bile določene
mesečne nagrade v višini 1000,00 romunskih levov (RON) (približno
240 EUR) ter nagrada za uspeh v višini 10 %. Poleg tega
sta romunska vlada in Evropska komisija v pisnih stališčih navedli,
da v skladu z romunskim pravom, in sicer členom 21(1) in (1a)
ter členom 24 zakona št. 85/2006 o postopku zaradi
insolventnosti v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v
postopku v glavni stvari, stečajni in likvidacijski upravitelji
predložijo mesečna poročila o opravljenih storitvah in plačilu, ki
jim pripada.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point70" id=
"point70"><span style='font-size:12.0pt'>70</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
navedeno se zdi – s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti
predložitveno sodišče – da se za opravljanje storitev iz
postopka v glavni stvari izdajajo zaporedni računi ali izvršijo
zaporedna plačila in da torej ne spadajo na področje uporabe
člena 64(2) Direktive 2006/112, kakor se v romunskem pravu
izvaja s členom 134a(8) davčnega zakonika, temveč na področje
uporabe člena 64(1) te direktive, ki je bil v romunsko pravo
prenesen s členom 134a(7) tega zakonika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point71" id=
"point71"><span style='font-size:12.0pt'>71</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na vse
zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je
treba člen 64 Direktive 2006/112 razlagati tako, da na
področje uporabe odstavka 1 tega člena spadajo storitve, ki se
opravljajo nepretrgano v določenem obdobju, kot so storitve, ki jih
v skladu z romunskim pravom opravljajo stečajni in likvidacijski
upravitelji za podjetja, ki so v postopku zaradi insolventnosti, če
se za opravljanje teh storitev – s pridržkom preverjanj, ki
jih mora opraviti predložitveno sodišče – izdajajo zaporedni
računi ali izvršijo zaporedna plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Drugo vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point72" id=
"point72"><span style='font-size:12.0pt'>72</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba opozoriti, da je iz odgovora na prvo vprašanje razvidno, da
opravljanje storitev, kakršne so te v postopku v glavni stvari,
načeloma spada na področje uporabe člena 64(1) Direktive
2006/112.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point73" id=
"point73"><span style='font-size:12.0pt'>73</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
bi bilo mogoče drugo vprašanje glede na njegovo besedilo razumeti
tako, da se nanaša na določitev trenutka, ko je treba izdati račune
in obračunati DDV. Vendar je iz navedb v predlogu za sprejetje
predhodne odločbe razvidno, da se to vprašanje, tako kot prvo
vprašanje, nanaša na določitev trenutka nastanka obdavčljivega
dogodka za DDV in trenutka, ko nastane obveznost obračuna tega
davka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point74" id=
"point74"><span style='font-size:12.0pt'>74</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba šteti, da predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu
sprašuje, ali je treba člen 64(1) Direktive 2006/112 razlagati
tako, da če plačila za storitve, ki spadajo na področje uporabe te
določbe, ni mogoče izvršiti zaradi nezadostnih likvidnih sredstev
na računih dolžnika, je na podlagi navedene določbe mogoče šteti,
da obveznost obračuna DDV nastane šele ob dejanskem prejemu
plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point75" id=
"point75"><span style='font-size:12.0pt'>75</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je bilo
opozorjeno v točki 60 te sodbe, iz člena 63 v povezavi s
členom 64(1) Direktive 2006/112 izhaja, da za storitve, za
katere se izdajajo zaporedni računi ali se izvršijo zaporedna
plačila, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka
nastaneta, ko potečejo obdobja, na katera se ti računi ali ta
plačila nanašajo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point76" id=
"point76"><span style='font-size:12.0pt'>76</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako
določeni trenutek v skladu s členom 64(1) Direktive 2006/112
velja za davčne zavezance.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point77" id=
"point77"><span style='font-size:12.0pt'>77</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu s
členom 63 Direktive 2006/112 v povezavi z njeno uvodno
izjavo 24 nastanek DDV in njegova obveznost obračuna nista
elementa, s katerima bi lahko pogodbeni stranki prosto razpolagali.
Zakonodajalec Unije je, nasprotno, želel kar najbolj uskladiti
datum nastanka davčne obveznosti v vseh državah članicah, da bi se
zagotovilo enotno pobiranje tega davka (sodba z dne
28. oktobra 2021, X-Beteiligungsgesellschaft (DDV –
zaporedna plačila), C-324/20, EU:C:2021:880,
točka 47).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point78" id=
"point78"><span style='font-size:12.0pt'>78</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato
člen 64(1) Direktive 2006/112 ne omogoča, da bi bila nastanek
davka in njegova obveznost obračuna pogojena z dejanskim prejemom
plačila, ki je dolgovano za storitve, opravljene v danem obdobju.
Nasprotno, ob izteku tega obdobja, to je na dan, ko je to plačilo
običajno dolgovano, obveznost plačila davka vedno nastane, tudi če
to plačilo iz katerega koli razloga ne bi bilo prejeto, vključno
zaradi neobstoja likvidnih sredstev na dolžnikovem
računu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point79" id=
"point79"><span style='font-size:12.0pt'>79</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To razlago
člena 64(1) Direktive 2006/112 potrjuje sistematika te
direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point80" id=
"point80"><span style='font-size:12.0pt'>80</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Direktiva
2006/112 namreč ne izključuje možnosti, da obveznost obračuna DDV
nastane najpozneje ob izdaji računa ali ob prejemu plačila. Vendar
gre pri tem le za možnost, ki jo lahko države članice v skladu s
členom 66, prvi odstavek, točki (a) in (b), te
direktive z odstopanjem od členov od 63 do 65 navedene direktive
uporabijo le za določene transakcije ali za določene kategorije
davčnih zavezancev (glej v tem smislu sodbo z dne 28. oktobra
2021, X-Beteiligungsgesellschaft (DDV – zaporedna plačila),
C-324/20, EU:C:2021:880, točka 49).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point81" id=
"point81"><span style='font-size:12.0pt'>81</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je treba opozoriti, da so položaji, v katerih prejemnik dobave
blaga ali opravljanja storitev ne plača oziroma le delno plača
terjatev, ki jo je kljub temu dolžan plačati na podlagi pogodbe,
sklenjene z dobaviteljem ali ponudnikom, urejeni s posebno določbo
Direktive 2006/112, in sicer členom 90(1) te direktive, ki
določa zmanjšanje davčne osnove zlasti pri celotnem ali delnem
neplačilu po dobavi (glej v tem smislu sodbo z dne 28. oktobra
2021, X-Beteiligungsgesellschaft (DDV – zaporedna plačila),
C-324/20, EU:C:2021:880, točki 57 in 60).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point82" id=
"point82"><span style='font-size:12.0pt'>82</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na vse
zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je
treba člen 64(1) Direktive 2006/112 razlagati tako, da če
plačila za storitve, ki spadajo na področje uporabe te določbe, ni
mogoče izvršiti zaradi nezadostnih likvidnih sredstev na računih
dolžnika, na podlagi navedene določbe ni mogoče šteti, da obveznost
obračuna DDV nastane šele ob dejanskem prejemu plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Tretje vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point83" id=
"point83"><span style='font-size:12.0pt'>83</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 168(a) Direktive 2006/112 razlagati tako, da za
ugotovitev obstoja neposredne in takojšnje povezave med določeno
vstopno transakcijo na eni strani in izstopnimi transakcijami, ki
dajejo pravico do odbitka, na drugi strani zadostuje, da davčni
zavezanec poleg pogodbe, na kateri temelji vstopna transakcija, in
pripadajočih računov predloži dokazila, ki dokazujejo povečanje
prometa ali obsega obdavčenih transakcij, domnevno povezanih s to
vstopno transakcijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point84" id=
"point84"><span style='font-size:12.0pt'>84</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 168(a)
Direktive 2006/112 določa, da ima davčni zavezanec – dokler se
blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih
transakcij – v državi članici, v kateri opravlja te
transakcije, pravico, da od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati,
odbije DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici
za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug
davčni zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point85" id=
"point85"><span style='font-size:12.0pt'>85</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je – v skladu z ustaljeno sodno prakso – pravica do
odbitka sestavni del sistema DDV in načeloma ne sme biti omejena.
Izvede se takoj za vse davke, ki so bili naloženi na vstopne
transakcije. Namen sistema odbitkov je namreč podjetniku v celoti
olajšati breme dolgovanega ali plačanega DDV v okviru vseh njegovih
gospodarskih dejavnosti. Skupni sistem DDV zagotavlja nevtralnost v
zvezi z davčnim bremenom vseh gospodarskih dejavnosti, ne glede na
njihove cilje ali rezultate, če so navedene dejavnosti načeloma
same predmet DDV. Davčni zavezanec, ki ob pridobitvi blaga ali
storitve deluje kot tak, je – v delu, v katerem to blago ali
storitev uporablja za svoje obdavčene transakcije – upravičen
odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za navedeno
blago ali storitve (sodba z dne 25. novembra 2021, Amper
Metal, C-324/20, EU:C:2021:961, točka 23 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point86" id=
"point86"><span style='font-size:12.0pt'>86</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
pojasnilo, da mora za to, da se davčnemu zavezancu prizna pravica
do odbitka vstopnega DDV, načeloma obstajati neposredna in
takojšnja povezava med določeno vstopno transakcijo in eno ali več
izstopnimi transakcijami, za katere je priznana pravica do odbitka.
Pravica do odbitka DDV, obračunanega na pridobitev vstopnega blaga
ali storitev, predpostavlja, da so izdatki za njihovo pridobitev
sestavni del cene obdavčenih izstopnih transakcij, za katere je
priznana pravica do odbitka (sodba z dne 8. septembra 2022,
Finanzamt R (Odbitek DDV, povezan z vložkom družbenika), C-98/21,
EU:C:2022:645, točka 45 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point87" id=
"point87"><span style='font-size:12.0pt'>87</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Pravica do
odbitka pa se davčnemu zavezancu prizna tudi, če ni neposredne in
takojšnje povezave med posamezno vstopno transakcijo ter eno ali
več izstopnimi transakcijami, ki dajejo pravico do odbitka, kadar
so stroški zadevnih storitev del njegovih splošnih stroškov in so
kot taki sestavni del cene blaga ali storitev, ki jih dobavlja.
Taki stroški imajo namreč neposredno in takojšnjo povezavo s
celotno ekonomsko dejavnostjo davčnega zavezanca (sodba z dne
8. septembra 2022, Finanzamt R (Odbitek DDV, povezan z vložkom
družbenika), C-98/21, EU:C:2022:645, točka 46 in navedena
sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point88" id=
"point88"><span style='font-size:12.0pt'>88</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V enem ali
drugem primeru mora biti strošek vstopnega blaga ali storitev
vključen v ceno konkretnih izstopnih transakcij ali v ceno blaga
ali storitev, ki jih davčni zavezanec zagotavlja v okviru svojih
ekonomskih dejavnosti (sodba z dne 8. septembra 2022,
Finanzamt R (Odbitek DDV, povezan z vložkom družbenika), C-98/21,
EU:C:2022:645, točka 47 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point89" id=
"point89"><span style='font-size:12.0pt'>89</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
poleg tega pojasnilo, da je treba obstoj povezav med transakcijami
presojati glede na njihovo objektivno vsebino. Zlasti morajo
nacionalni davčni organi in nacionalna sodišča upoštevati vse
okoliščine, v katerih so potekale zadevne transakcije, in
upoštevati le tiste transakcije, ki so objektivno povezane z
obdavčljivo dejavnostjo davčnega zavezanca. V tem smislu je bilo
razsojeno, da je treba upoštevati dejansko vstopno uporabo blaga in
storitev, ki jih je pridobil davčni zavezanec, in izključni razlog
za to pridobitev, pri čemer je treba to pridobitev šteti za merilo
za določitev objektivne vsebine (glej v tem smislu sodbi z dne
17. oktobra 2018, Ryanair, C-249/17, EU:C:2018:834,
točka 28, in z dne 8. septembra 2022, Finanzamt R
(Odbitek DDV, povezan z vložkom družbenika), C-98/21,
EU:C:2022:645, točka 49 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point90" id=
"point90"><span style='font-size:12.0pt'>90</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če je
ugotovljeno, da transakcija ni bila izvedena za potrebe obdavčljive
dejavnosti davčnega zavezanca, ni mogoče šteti, da ima ta
transakcija neposredno in takojšnjo povezavo s to dejavnostjo v
smislu sodne prakse Sodišča, čeprav bi bila ta transakcija glede na
svojo objektivno vsebino obdavčljiva z DDV (sodba z dne
8. novembra 2018, C&D Foods Acquisition, C-502/17,
EU:C:2018:888, točka 37 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point91" id=
"point91"><span style='font-size:12.0pt'>91</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če bi se
nastali stroški delno nanašali na oproščeno ali negospodarsko
dejavnost davčnega zavezanca, bi bilo mogoče DDV, plačan za te
izdatke, odbiti le delno (glej v tem smislu sodbo z dne
17. oktobra 2018, Ryanair, C-249/17, EU:C:2018:834,
točka 30 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point92" id=
"point92"><span style='font-size:12.0pt'>92</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe
razvidno, da je družba C romunski davčni upravi predložila
dokumente, ki dokazujejo povečanje njenega prometa ali obsega
njenih obdavčenih transakcij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point93" id=
"point93"><span style='font-size:12.0pt'>93</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je
treba glede na zgornje preudarke ugotoviti, da te okoliščine same
po sebi romunski davčni upravi ne morejo omogočiti, da dokaže
obstoj povezave med storitvami, opravljenimi za družbo C na podlagi
pogodbe o sodelovanju, sklenjene z družbo DDKK, in izstopnimi
transakcijami, ki jih je opravila družba C in za katere je priznana
pravica do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point94" id=
"point94"><span style='font-size:12.0pt'>94</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To
ugotovitev potrjuje sodna praksa Sodišča, iz katere izhaja, da
člen 168(a) Direktive 2006/112 uveljavljanja pravice do
odbitka nikakor ne pogojuje z merilom povečanja prometa davčnega
zavezanca niti, splošneje, z merilom ekonomske donosnosti vstopne
transakcije. Zlasti neobstoj povečanja prometa davčnega zavezanca
ne more vplivati na uveljavljanje pravice do odbitka. Kot je bilo
namreč opozorjeno v točki 85 te sodbe, skupni sistem DDV
zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim bremenom vseh gospodarskih
dejavnosti, ne glede na njihove cilje ali rezultate, če so navedene
dejavnosti načeloma same predmet DDV. Zato je pravica do odbitka,
ko enkrat nastane, pridobljena, tudi če načrtovana gospodarska
dejavnost pozneje ni bila izvedena in zato ni vodila do obdavčenih
transakcij oziroma tudi če davčni zavezanec zaradi okoliščin, ki so
neodvisne od njegove volje, v okviru obdavčljivih transakcij ni
mogel uporabiti blaga ali storitev, v zvezi s katerimi je nastala
pravica do odbitka (glej v tem smislu sodbo z dne 25. novembra
2021, Amper Metal, C-334/20, EU:C:2021:961, točki 30
in 35).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point95" id=
"point95"><span style='font-size:12.0pt'>95</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz spisa, ki
je na voljo Sodišču, pa je razvidno, da v obravnavanem primeru
obstajajo drugi elementi, na podlagi katerih bi bilo mogoče
ugotoviti potrebno povezavo med zadevnimi transakcijami, ki jih je
opravila družba C, in njeno obdavčljivo dejavnostjo v smislu sodne
prakse, navedene v točki 89 te sodbe, ki se nanaša na dejansko
uporabo blaga in storitev, ki jih je družba C pridobila na podlagi
pogodbe o sodelovanju, sklenjene z družbo DDKK, in na razlog za to
pridobitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point96" id=
"point96"><span style='font-size:12.0pt'>96</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz predloga
za sprejetje predhodne odločbe je namreč razvidno, da v skladu s
členom 11(1)(c) in (d) zakona št. 85/2006 o postopku
zaradi insolventnosti zainteresirani stečajni in likvidacijski
upravitelji, da bi lahko ponujali svoje storitve v okviru danega
postopka zaradi insolventnosti, oddajo ponudbe v tem smislu, upniki
podjetja, na katero se ta postopek nanaša, pa morajo načeloma
imenovati enega od njih. Glede na ta pravni okvir se je romunska
davčna uprava že izrekla o razlogu za zadevno transakcijo s tem, ko
je ugotovila, da je bil sporazum o sodelovanju med družbama C in
DDKK del strategije trženja, katere namen je bil pritegniti stranke
z namenom vzpostavitve dejavnosti družbe C kot stečajnega ali
likvidacijskega upravitelja insolventnih podjetij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point97" id=
"point97"><span style='font-size:12.0pt'>97</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
se v zvezi z dejanskim izvajanjem tega sporazuma o sodelovanju zdi
pomembno, da se navede, da se je oseba C pred predložitvenim
sodiščem sklicevala na to, da je na dokumentih, ki jih je
predložila tretjim osebam, navedeno trgovsko ime družbe
DDKK.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point98" id=
"point98"><span style='font-size:12.0pt'>98</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar mora
predložitveno sodišče presoditi resničnost zgoraj navedenih
okoliščin in jih upoštevati skupaj z vsemi drugimi okoliščinami, v
katerih so bile opravljene zadevne izstopne transakcije s strani
družbe C, da bi presodilo, ali v obravnavanem primeru obstaja
neposredna in takojšnja povezava med vstopnimi in izstopnimi
transakcijami, za katere je priznana pravica do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point99" id=
"point99"><span style='font-size:12.0pt'>99</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na vse
zgornje preudarke je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je
treba člen 168(a) Direktive 2006/112 razlagati tako, da je za
ugotovitev obstoja neposredne in takojšnje povezave med določeno
vstopno transakcijo na eni strani in izstopnimi transakcijami, ki
dajejo pravico do odbitka, na drugi strani treba ugotoviti
objektivno vsebino teh transakcij, kar pomeni, da je treba
upoštevati vse okoliščine, v katerih so bile navedene transakcije
opravljene, in sicer zlasti dejansko uporabo blaga in storitev, ki
jih je pridobil davčni zavezanec z vstopno transakcijo, ter
izključni razlog za to pridobitev, pri čemer povečanje prometa ali
povečanje obsega obdavčenih transakcij v zvezi s tem nista pomembna
dejavnika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Četrto vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point100" id=
"point100"><span style=
'font-size:12.0pt'>100</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Najprej
je treba opozoriti, da predložitveno sodišče odloča o tožbi zoper
upravno odločbo, ki je bila sprejeta v odgovor na pritožbo, in da
meni, da je bila ta odločba sprejeta ob kršitvi načela spoštovanja
pravice do obrambe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point101" id=
"point101"><span style=
'font-size:12.0pt'>101</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
zvezi s tem je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno,
da je romunska davčna uprava v obravnavanem primeru sprejela
odločbo o odmeri davka, s katero je ugotovila nepravilnosti zlasti
v zvezi s trenutkom nastanka obveznosti obračuna DDV, ki ga je
določila družba C. Ta odločba je bila ob koncu pritožbenega
postopka delno potrjena, vendar na podlagi novih dejanskih in
pravnih okoliščin, ne da bi bila družba C pozvana, naj zavzame
stališče glede teh elementov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point102" id=
"point102"><span style=
'font-size:12.0pt'>102</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Predložitveno
sodišče meni, da ta kršitev pravice do obrambe ni nujno odločilna
za odločitev o tožbi. Ta kršitev bi razglasitev ničnosti odločbe,
sprejete v odgovor na pritožbo družbe C, namreč povzročila le v
primeru, če bi se izkazalo, da bi bil lahko izid pritožbenega
postopka, če te kršitve ne bi bilo, drugačen. Vendar predložitveno
sodišče sprašuje, ali lahko tožbo, o kateri odloča, zavrne, ne da
bi opravilo tako analizo, ker je bila odločba o odmeri davka z dne
13. avgusta 2015 na predlog družbe C odložena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point103" id=
"point103"><span style=
'font-size:12.0pt'>103</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Zato
je treba šteti, da predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v
bistvu sprašuje, ali je treba splošno načelo spoštovanja pravice do
obrambe, ki ga določa pravo Unije, razlagati tako, da se v okviru
upravnega pritožbenega postopka zoper odločbo o odmeri davka, s
katero je določen DDV, kadar pristojni organ sprejme odločbo, ki
temelji na novih dejanskih in pravnih elementih, glede katerih
zadevna oseba ni imela priložnosti zavzeti stališče, zahteva, da se
ta odločba razglasi za nično, tudi če se na predlog zadevne osebe
izvršitev te odločbe o odmeri davka odloži hkrati s pravnim
sredstvom, vloženim zoper to odločbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point104" id=
"point104"><span style=
'font-size:12.0pt'>104</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
zvezi s tem je treba spomniti, da je spoštovanje pravice do obrambe
temeljno načelo prava Unije, katerega sestavni del je pravica do
izjave v vsakem postopku (sodba z dne 3. julija 2014, Kamino
International Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics,
C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041, točka 28 in navedena
sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point105" id=
"point105"><span style=
'font-size:12.0pt'>105</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
skladu s tem načelom, ki se uporabi, kadar organ namerava zoper
osebo izdati akt, ki posega v njen položaj, mora biti naslovnikom
odločb, ki občutno vplivajo na njihove interese, omogočeno, da
učinkovito izrazijo svoje stališče o elementih, s katerimi namerava
organ utemeljiti svojo odločbo (sodba z dne 3. julija 2014,
Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide
Logistics, C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041, točka 30 in
navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point106" id=
"point106"><span style=
'font-size:12.0pt'>106</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Ta
obveznost velja za organe držav članic, kadar sprejemajo odločbe,
ki spadajo na področje uporabe prava Unije, tudi kadar veljavna
ureditev izrecno ne določa takšne formalnosti (sodba z dne
3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema
Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041,
točka 31 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point107" id=
"point107"><span style=
'font-size:12.0pt'>107</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
obravnavanem primeru je dejansko tako. Načelo spoštovanja pravice
do obrambe se namreč uporablja v okoliščinah, kakršne so te v
postopku v glavni stvari, v katerih država članica, da bi se
uskladila z obveznostjo, ki izhaja iz uporabe prava Unije, glede
sprejetja vseh zakonodajnih in upravnih ukrepov, s katerimi je
mogoče zagotoviti, da je dolgovani DDV v celoti pobran na njenem
ozemlju, in s katerimi se je mogoče boriti proti goljufijam, za
davčnega zavezanca uporabi postopek davčnega nadzora (sodba z dne
16. oktobra 2019, Glencore Agriculture Hungary, C-189/18,
EU:C:2019:861, točka 40).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point108" id=
"point108"><span style=
'font-size:12.0pt'>108</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Poleg
tega je namen pravila, v skladu s katerim mora biti naslovniku
odločbe, ki posega v položaj, omogočeno, da predstavi svoja
stališča, preden bo ta odločba sprejeta, to, da se pristojnemu
organu omogoči, da ustrezno upošteva vse upoštevne elemente. Da bi
se zagotovilo učinkovito varstvo zadevne osebe ali podjetja, je
namen navedenega pravila zlasti to, da lahko navedena oseba ali
podjetje popravi napako ali uveljavlja taka dejstva v zvezi s
svojim osebnim položajem, ki govorijo v prid sprejetju ali
nesprejetju odločbe ali taki ali drugačni vsebini odločbe (sodba z
dne 3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema
Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041,
točka 38 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point109" id=
"point109"><span style=
'font-size:12.0pt'>109</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Glede
na zgornje preudarke in dejanske elemente, povzete v točki 101
te sodbe, bi bilo mogoče šteti, da je v obravnavanem primeru
romunska davčna uprava lahko kršila pravico družbe C do izjave pred
sprejetjem akta, ki posega v njen položaj, kar mora ugotoviti
predložitveno sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point110" id=
"point110"><span style=
'font-size:12.0pt'>110</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Drugače
pa bi bilo, če nemožnost družbe C, da uveljavi svoje stališče glede
novih dejanskih in pravnih okoliščin, upoštevanih v okviru
pritožbenega postopka, ne bi bila posledica napake te uprave, ampak
uporabe postopkovnega pravila, s katerim se uresničuje priznan cilj
v splošnem interesu, kar pa mora preveriti predložitveno
sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point111" id=
"point111"><span style=
'font-size:12.0pt'>111</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
skladu z ustaljeno sodno prakso namreč temeljne pravice, kot je
spoštovanje pravice do obrambe, ne pomenijo absolutnih pravic,
ampak lahko vsebujejo omejitve, če te omejitve dejansko ustrezajo
ciljem v splošnem interesu, ki se uresničujejo z zadevnim ukrepom,
in če glede na zastavljeni cilj ne pomenijo nesorazmernega in
nedopustnega posega, ki bi omejeval samo bistvo tako zagotovljenih
pravic (sodba z dne 3. julija 2014, Kamino International
Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in
C-130/13, EU:C:2014:2041, točka 42 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point112" id=
"point112"><span style=
'font-size:12.0pt'>112</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da se z naknadnim
zaslišanjem v okviru pravnega sredstva, vloženega zoper neugodno
odločbo, pod nekaterimi pogoji lahko zagotovi spoštovanje pravice
do izjave (sodba z dne 3. julija 2014, Kamino International
Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in
C-130/13, EU:C:2014:2041, točka 55 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point113" id=
"point113"><span style=
'font-size:12.0pt'>113</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Natančneje,
glede na splošni interes Unije za izterjavo lastnih dohodkov v
najkrajšem roku, kar pomeni, da je davčni nadzor mogoče opraviti
hitro in učinkovito, je omejitev pravice do izjave pred sprejetjem
odločbe, ki posega v položaj, kot je odločba o odmeri dajatve,
mogoče upravičiti, na eni strani, kadar lahko zadevna oseba ob
vložitvi tožbe zoper to odločbo dejansko predlaga sprejetje
začasnih ukrepov, ki povzročijo odlog izvršitve zadevne odločbe, in
na drugi strani, kadar ji ta tožba omogoča, da učinkovito
uveljavlja svoje stališče (glej v tem smislu sodbo z dne
3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema
Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041,
točke 54, 66, 67 in 71).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point114" id=
"point114"><span style=
'font-size:12.0pt'>114</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Sodna
praksa, navedena v točkah od 111 do 113 te sodbe, se nanaša na
možnost utemeljitve omejitve pravice do izjave, ki jo določa
nacionalno pravo. Vendar se glede na pravne in dejanske elemente,
ki jih je navedlo predložitveno sodišče, v obravnavanem primeru ne
zdi, da bi šlo za tako omejitev, kar pa mora ugotoviti
predložitveno sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point115" id=
"point115"><span style=
'font-size:12.0pt'>115</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Na
podlagi ničesar v spisu, ki je na voljo Sodišču, namreč ni mogoče
šteti, da člen 213 zakonika o davčnem postopku – ki glede
na informacije, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, ureja
pritožbeni postopek – določa kakršno koli omejitev pravice do
izjave, ki jo ima pritožnik, če namerava romunska davčna uprava
svojo odločbo opreti na nove dejanske in pravne elemente, glede
katerih zadevna družba ni imela priložnosti zavzeti stališče.
Nasprotno, iz četrtega vprašanja predložitvenega sodišča in
njegovih preudarkov v zvezi s tem izhaja, da to sodišče meni, da
opustitev zaslišanja družbe C pred sprejetjem odločbe, s katero je
bilo odločeno o njeni pritožbi, dejansko pomeni „nepravilnost“, ki
lahko krši pravico do izjave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point116" id=
"point116"><span style=
'font-size:12.0pt'>116</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Vendar,
kot je pravilno navedlo predložitveno sodišče, ni nujno, da vsaka
kršitev pravice do obrambe v upravnem postopku pripelje do
razglasitve ničnosti odločbe, sprejete ob koncu tega
postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point117" id=
"point117"><span style=
'font-size:12.0pt'>117</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
zvezi s tem je Sodišče presodilo, da kadar pravo Unije ne določa
niti pogojev, pod katerimi je treba zagotoviti spoštovanje pravice
do obrambe, niti posledic kršitve te pravice, te pogoje in te
posledice določi nacionalno pravo, če so ukrepi, sprejeti v zvezi s
tem, enaki tistim, ki so jih deležni posamezniki v primerljivem
položaju po nacionalnem pravu (načelo enakovrednosti), in v praksi
ne onemogočajo ali pretirano ne otežujejo uresničevanja pravic, ki
jih podeljuje pravni red Unije (načelo učinkovitosti) (sodba z dne
3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema
Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041,
točka 75 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point118" id=
"point118"><span style=
'font-size:12.0pt'>118</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Ta
rešitev se uporablja na področju DDV, ker Direktiva 2006/112 ne
vsebuje določb o pritožbenih postopkih, ki bi jih morale prenesti
države članice (glej po analogiji sodbo z dne 3. julija 2014,
Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide
Logistics, C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041,
točka 76).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point119" id=
"point119"><span style=
'font-size:12.0pt'>119</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Vendar
čeprav države članice lahko dopuščajo izvajanje pravice do obrambe
na podlagi enakih pravil, kot veljajo za notranje položaje, morajo
biti ta pravila v skladu s pravom Unije, zlasti pa ne smejo
ogrožati polnega učinka Direktive 2006/112 (glej po analogiji
sodbo z dne 3. julija 2014, Kamino International Logistics in
Datema Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in C-130/13,
EU:C:2014:2041, točka 77).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point120" id=
"point120"><span style=
'font-size:12.0pt'>120</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Posledica
obveznosti nacionalnega sodišča, da zagotovi polni učinek prava
Unije, pa ni vedno razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, če je
bila ob njenem sprejetju kršena pravica do obrambe. Taka kršitev,
zlasti kršitev pravice do izjave, namreč povzroči razglasitev
ničnosti odločbe, sprejete v zadevnem upravnem postopku, le, če bi
bil izid tega postopka, če te kršitve ne bi bilo, drugačen (glej v
tem smislu sodbe z dne 3. julija 2014, Kamino International
Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics, C-129/13 in
C-130/13, EU:C:2014:2041, točki 78 in 79; z dne
20. decembra 2017, Prequ’ Italia, C-276/16, EU:C:2017:1010,
točka 62, in z dne 4. junija 2020, C. F. (Davčni nadzor),
C-430/19, EU:C:2020:429, točka 35). Okoliščina, da je bila
izvršitev akta, katerega razglasitev ničnosti se predlaga, odložena
hkrati s tožbo, vloženo zoper ta akt, pa ni upoštevna.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point121" id=
"point121"><span style=
'font-size:12.0pt'>121</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    V
teh okoliščinah mora predložitveno sodišče presoditi, v kolikšnem
obsegu bi lahko pritožbeni postopek pripeljal do drugačnega
rezultata, če bi bila družba C v tem postopku zaslišana.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point122" id=
"point122"><span style=
'font-size:12.0pt'>122</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Glede
na vse zgornje preudarke je treba na četrto vprašanje odgovoriti,
da je treba splošno načelo spoštovanja pravice do obrambe, ki ga
določa pravo Unije, razlagati tako, da se v okviru upravnega
pritožbenega postopka zoper odločbo o odmeri davka, s katero je
določen DDV, kadar pristojni organ sprejme odločbo, ki temelji na
novih dejanskih in pravnih elementih, glede katerih zadevna oseba
ni imela priložnosti zavzeti stališče, zahteva, da se ta odločba,
sprejeta na podlagi tega postopka, razglasi za nično, če bi bil
izid tega postopka v primeru, da te kršitve ne bi bilo, drugačen,
čeprav je bila na predlog zadevne osebe izvršitev te odločbe o
odmeri davka odložena hkrati s pravnim sredstvom, vloženim zoper to
odločbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point123" id=
"point123"><span style=
'font-size:12.0pt'>123</span></a><span style='font-size:12.0pt'>    Ker
je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj
v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      <b>Člen 64
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z
Direktivo Sveta 2008/117/ES z dne 16. decembra 2008, je treba
razlagati tako, da na področje uporabe odstavka 1 tega člena
spadajo storitve, ki se opravljajo nepretrgano v določenem obdobju,
kot so storitve, ki jih v skladu z romunskim pravom opravljajo
stečajni in likvidacijski upravitelji za podjetja, ki so v postopku
zaradi insolventnosti, če se za opravljanje teh storitev – s
pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno
sodišče – izdajajo zaporedni računi ali izvršijo zaporedna
plačila.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      <b>Člen 64(1)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z
Direktivo 2008/117, je treba razlagati tako, da če plačila za
storitve, ki spadajo na področje uporabe te določbe, ni mogoče
izvršiti zaradi nezadostnih likvidnih sredstev na računih dolžnika,
na podlagi navedene določbe ni mogoče šteti, da obveznost obračuna
davka na dodano vrednost nastane šele ob dejanskem prejemu
plačila.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      <b>Člen 168(a)
Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z
Direktivo 2008/117, je treba razlagati tako, da je za
ugotovitev obstoja neposredne in takojšnje povezave med določeno
vstopno transakcijo na eni strani in izstopnimi transakcijami, ki
dajejo pravico do odbitka, na drugi strani treba ugotoviti
objektivno vsebino teh transakcij, kar pomeni, da je treba
upoštevati vse okoliščine, v katerih so bile navedene transakcije
opravljene, in sicer zlasti dejansko uporabo blaga in storitev, ki
jih je pridobil davčni zavezanec z vstopno transakcijo, ter
izključni razlog za to pridobitev, pri čemer povečanje prometa ali
povečanje obsega obdavčenih transakcij v zvezi s tem nista pomembna
dejavnika.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      <b>Splošno
načelo spoštovanja pravice do obrambe, ki ga določa pravo Unije, je
treba razlagati tako, da se v okviru upravnega pritožbenega
postopka zoper odločbo o odmeri davka, s katero je določen davek na
dodano vrednost, kadar pristojni organ sprejme odločbo, ki temelji
na novih dejanskih in pravnih elementih, glede katerih zadevna
oseba ni imela priložnosti zavzeti stališče, zahteva, da se ta
odločba, sprejeta na podlagi tega postopka, razglasi za nično, če
bi bil izid tega postopka v primeru, da te kršitve ne bi bilo,
drugačen, tudi če je bila na predlog zadevne osebe izvršitev te
odločbe o odmeri davka odložena hkrati s pravnim sredstvom,
vloženim zoper to odločbo.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:6.0pt;margin-left:0cm; text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"; color:navy'>Področje:
DDV</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 (podrobnejši opis)
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
11.12.2024 - 09:09:16
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
04.12.2024 - 08:10:16
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ – obračun za OKTOBER 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
04.11.2024 - 10:26:17

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Cesarjev poziv tlačanom
Kako lahko vsak prebivalec sodeluje pri soobli ...
27.11.2024 - 11:58:58
Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48

ARHIV