Številka:
22/DS/2020
Datum:
21.10.2020
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v
nadaljevanju SI), je v imenu in za račun avstrijskega davčnega
zavezanca, identificiranega za namene DDV in s sedežem v Avstriji
(v nadaljevanju AT), opravil storitev posredovanja pri sklenitvi
pogodbe za izvedbo gradbenih del na točno določeni nepremičnini, ki
leži na ozemlju Hrvaške, katere bo AT opravil za svojega
naročnika.
Vprašanje:
·
Ali SI za opravljeno storitev
posredovanja AT pri sklenitvi posla za gradbeno storitev na
nepremičnini, ki leži v drugi državi (Hrvaški), kraj opravljanja
storitev določi na podlagi:
o prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, kjer ima
prejemnik (davčni zavezanec) sedež dejavnosti – tj. v Avstriji
(splošno pravilo); ali
o 27. člena ZDDV-1, kjer nepremičnina leži – tj.
na Hrvaškem (posebno pravilo)?
Mnenje
V opisanem primeru menimo, da je storitev posredovanja pri izvedbi
gradbenih del na določeni nepremičnini, ki jo opravi SI, dovolj
neposredno povezana z nepremičnino, katere kraj opravljanja se
opredeli na podlagi 27. člena ZDDV-1 – tj. kraj, kjer nepremičnina
leži (tj. na Hrvaškem).
Obrazložitev
Splošno pravilo iz prvega odstavka
25. člena ZDDV-1 določa, da je kraj opravljanja storitev, ki jih
prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta
davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti.
3.2. Splošna
pravila
25. člen ZDDV-1
(splošna pravila)
(1) Kraj opravljanja storitev, ki
jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, je kraj, kjer ima
ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve
opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju,
kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev
kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega
sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja
storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve,
stalno oziroma običajno prebivališče.
[…]
Vendar, preden se lahko uporabi
splošno pravilo, je treba pogledati, ali se primarno uporabi katero
izmed posebnih pravil določanja kraja opravljanja storitev. Tako se
splošna pravila uporabijo zmerom, kadar ni moč uporabiti posebnih
pravil glede opredelitve kraja opravljanja storitev. Eno izmed
posebnih pravil je tudi določitev kraja opravljanja storitev v
zvezi z nepremičninami – 27. člen ZDDV-1.
3.3. Posebna
pravila
27. člen ZDDV-1
(storitve v zvezi z
nepremičninami)
Kraj opravljanja storitev v zvezi
z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in
nepremičninskih posrednikov, nastanitvijo v hotelih ali podobnih
nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških
domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih
kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in
storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so
storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju
samem, je kraj, kjer se nepremičnina nahaja.
Skladno s 27. členom ZDDV-1 je kraj
opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami kraj, kjer se
nepremičnina nahaja.
Kot izhaja iz Pojasnil
o pravilih EU glede kraja opravljanja storitev na področju DDV za
storitve, povezane z nepremičninami, je namen
posebnega pravila glede kraja opravljanja storitev, povezanih z
nepremičninami, zagotoviti obdavčitev v domnevnem kraju koriščenja
storitve. Take primere bi bilo treba vedno reševati na način, ki
zagotavlja, da prihodki iz naslova DDV pripadejo državi članici, v
kateri je storitev domnevno koriščena. Davčni zavezanci, udeleženi
v takih transakcijah, torej ne morejo zaobiti 27. člena ZDDV-1 (oz.
47. člena Direktive Sveta 2006/112/ES) s tem, da v pogodbenih
dogovorih navedejo, da se za storitve, opravljene na podlagi
pogodbe, uporabljajo splošna pravila glede kraja opravljanja
storitve.
Ena izmed ključnih okoliščin, da se
kraj opravljanja storitev opredeli na podlagi 27. člena ZDDV-1 je,
da je storitev dovolj neposredno povezana z nepremičnino. Slednje
izhaja iz 31a. člena Izvedbene uredbe Sveta (EU), št.
282/2011.
Člen 31a
Izvedbena uredba 282/2011
1. Storitve,
povezane z nepremičninami, iz člena 47 Direktive 2006/112/ES
vključujejo samo tiste storitve, ki so dovolj neposredno povezane z
zadevno nepremičnino. Storitve se štejejo za dovolj neposredno
povezane z nepremičnino:
(a) če izhajajo
iz nepremičnine in je ta nepremičnina sestavni del storitve ter
osrednjega in bistvenega pomena za opravljeno
storitev;
(b) če se
opravljajo za nepremičnino ali so namenjene zanjo in je njihov cilj
pravna ali fizična sprememba zadevne
nepremičnine.
2. Z odstavkom
1 je zajeto zlasti naslednje:
[…]
(p)
posredovanje pri prodaji, zakupu ali najemu nepremičnin in pri
ustanovitvi ali prenosu nekaterih pravic na nepremičninah ali
stvarnih pravic na nepremičninah (ne glede na to, ali se
obravnavajo kot premoženje v stvareh ali ne), razen posredovanja iz
točke (d) odstavka 3;
[…]
Opozoriti je treba, da se z 31a(2)
ne omejuje področje uporabe, pač pa zgolj predstavljajo primeri, v
katerih je po mnenju zakonodajalca EU izpolnjena zahteva po
povezavi z nepremičnino. Navedba »storitev v zvezi z
nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in
nepremičninskih posrednikov, […] storitvami arhitektov in podjetij,
ki zagotavljajo nadzor na kraju samem« je le prikaz vrste zveze
med storitvami in nepremičninami. Tako je seznam storitev le
ponazoritven in ni izčrpen.
Čeprav je pri nekaterih storitvah,
omenjenih v 27. členu ZDDV-1, nepremičnina »objekt« storitve
(dodeljevanje pravic do uporabe, vključno z nastanitvijo, prenovo
ali izvedensko presojo), pa sta v tej določbi navedeni tudi dve
storitvi, tj. storitve nepremičninskih posrednikov in storitve za
pripravo in koordinacijo gradbenih del, katerih predmet ni sama
nepremičnina, temveč prodajna pogodba za nepremičnino
oziroma projektna dokumentacija za njeno prenovo.
Tako kot pri storitvah
nepremičninskih posrednikov, katerih predmet je prodajna pogodba,
torej posledično pravna sprememba nepremičnine, lahko rečemo, da
gre pri storitvah posredovanja pri izvedbi gradbenih del za podobno
zadevo, le da ni rezultat pravna sprememba nepremičnine, temveč
njena fizična sprememba (gradnja, prenova, itd.).
Posledično menimo, da je storitev posredovanja pri izvedbi
gradbenih del na nepremičnini dovolj neposredno povezana z
nepremičnino, katere kraj opravljanja se opredeli na podlagi 27.
člena ZDDV-1 – tj. kraj, kjer nepremičnina leži, v kolikor gre za
določeno nepremičnino, ki jo stranki lahko opredelita.
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I,
77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K in 72/19-ZDDV-1L.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16,
50/17, 84/18 in 77/19.
·
Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca
2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost (prenovitev), Uradni list
EU, št. L 77/11, 290/12, 284/13, 294/14, 348/17 in
311/18).
·
Pojasnila
o pravilih EU glede kraja opravljanja storitev na področju DDV za
storitve, povezane z nepremičninami (objava dne
26.10.2015).