www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

09. MSRP 9 - Finančni instrumenti (NUPB - neuradno prečiščeno besedilo) (12.04.2018)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-size:6.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:7.1pt;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Iz sklopa – modula:</p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm; margin-left:7.1pt;margin-right:0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;border:none;padding:0cm'>
ZAKONODAJA/Računovodstvo/Računovodstvo/MSRP/ …</p>
</div>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:9.0pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;text-indent:9.0pt'>
<b><span style='font-size:14.0pt'>Mednarodni standard
računovodskega poročanja 9</span></b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;text-indent:9.0pt'>
<b><span style='font-size:14.0pt'>FINANČNI
INSTRUMENTI</span></b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;text-indent:9.0pt'>
<b><span style='font-size:14.0pt'>/MSRP 9/</span></b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;text-indent:9.0pt'>
<b><span style='color:red'>(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:9.0pt'>
 </p>
<div align="center">
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" style='border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="619" colspan="4" valign="top" style=
'width:464.3pt;border:solid windowtext 1.0pt; background:#E6E6E6;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%'>Uradni list
Evropske Unije (EU)</span></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="414" valign="top" style=
'width:310.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;background:#E6E6E6;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt; line-height:150%'> </span></p>
</td>
<td width="62" style=
'width:46.65pt;border-top:none;border-left:none; border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; background:#E6E6E6;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%'>št.</span></p>
</td>
<td width="55" style=
'width:41.5pt;border-top:none;border-left:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt;background:#E6E6E6; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%'>stran</span></p>
</td>
<td width="88" style=
'width:65.9pt;border-top:none;border-left:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt;background:#E6E6E6; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%'>datum</span></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="414" valign="top" style=
'width:310.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<span style='font-size:10.5pt'>Uredba Komisije (EU)</span>
<span style='font-size:10.5pt'>št. 2016/2067 z dne 22. november
2016</span></p>
</td>
<td width="62" valign="top" style=
'width:46.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%'>L 257</span></p>
</td>
<td width="55" valign="top" style=
'width:41.5pt;border-top:none;border-left:none; border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%'>1</span></p>
</td>
<td width="88" valign="top" style=
'width:65.9pt;border-top:none;border-left:none; border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style=
'font-size:11.0pt;line-height:150%'>23.9.2016</span></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="414" valign="top" style=
'width:310.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<span style='font-size:10.5pt;color:red'>Uredba Komisije (EU) št.
2017/1986 z dne 31. oktobra 2017</span></p>
</td>
<td width="62" valign="top" style=
'width:46.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%;color:red'>L
291</span></p>
</td>
<td width="55" valign="top" style=
'width:41.5pt;border-top:none;border-left:none; border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style=
'font-size:11.0pt;line-height:150%;color:red'>1</span></p>
</td>
<td width="88" valign="top" style=
'width:65.9pt;border-top:none;border-left:none; border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style=
'font-size:11.0pt;line-height:150%;color:red'>09.11.2017</span></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="414" valign="top" style=
'width:310.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-autospace:none'>
<span style='font-size:10.5pt;color:red'>Uredba Komisije (EU) št.
2018/498 z dne 22. marca 2018</span></p>
</td>
<td width="62" valign="top" style=
'width:46.65pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style='font-size:11.0pt;line-height:150%;color:red'>L
82</span></p>
</td>
<td width="55" valign="top" style=
'width:41.5pt;border-top:none;border-left:none; border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style=
'font-size:11.0pt;line-height:150%;color:red'>3</span></p>
</td>
<td width="88" valign="top" style=
'width:65.9pt;border-top:none;border-left:none; border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:center;line-height:150%;text-autospace:none'>
<span style=
'font-size:11.0pt;line-height:150%;color:red'>26.03.2018</span></p>
</td>
</tr>
</table>
</div>
<p class="t" align="left" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:left; text-indent:7.1pt'>
<strong><span style=
'font-size:6.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"; color:windowtext;font-weight:normal'>
 </span></strong></p>
<p class="t" align="left" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:left; text-indent:7.1pt'>
<strong><u><span style=
'font-size:11.5pt;font-family:"Arial","sans-serif"; color:windowtext;font-weight:normal'>
Datum veljavnosti NUPB: od 29.03.2018
naprej</span></u></strong></p>
<p class="t" align="left" style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:left; text-indent:7.1pt'>
<strong><u><span style=
'font-size:11.5pt;font-family:"Arial","sans-serif"; color:red'>Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2019 naprej</span></u></strong></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POGLAVJE 1 <a name="_Hlk492559135">–</a> Cilj</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Cilj tega standarda je določiti načela za računovodsko poročanje o
finančnih sredstvih in finančnih obveznostih, s katerim se bodo
uporabnikom računovodskih izkazov predstavile ustrezne in koristne
informacije za ocenjevanje zneskov, časovnega okvira in negotovosti
prihodnjih denarnih tokov podjetja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POGLAVJE 2 – Področje uporabe</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih
instrumentov, razen za:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih
podvigih, ki se obračunavajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani
računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28
Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar v
nekaterih primerih MSRP 10, MRS 27 ali MRS 28 od podjetja zahtevajo
ali mu dopuščajo, da deleže v odvisnem podjetju, pridruženem
podjetju ali skupnem podvigu obračunava v skladu z nekaterimi ali
vsemi zahtevami tega standarda. Podjetja morajo ta standard
uporabljati tudi za izvedene finančne instrumente na deleže v
odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, razen
če izvedeni finančni instrument ustreza opredelitvi kapitalskega
instrumenta podjetja po MRS 32 Finančni instrumenti:
predstavljanje;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<s>(b) pravice in obveze na podlagi najemov, za katere se uporablja
MRS 17 Najemi. Toda:</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<s>(i) za terjatve iz najemov, ki jih pripozna najemodajalec, se
uporabljajo zahteve o odpravljanju pripoznanja in zahteve glede
oslabitve iz tega standarda;</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<s>(ii) za obveznosti iz finančnih najemov, ki jih pripozna
najemnik, se uporabljajo določbe o odpravljanju pripoznanja iz tega
standarda; in</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<s>(iii) za izvedene finančne instrumente, ki so vgrajeni v najeme,
se uporabljajo določbe o vgrajenih izvedenih finančnih instrumentih
iz tega standarda;</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(b) pravice in obveze na podlagi najemov,
za katere se uporablja MSRP 16 Najemi. Vendar:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(i) za terjatve iz finančnega najema (tj.
neto naložbe v finančni najem) in terjatve iz poslovnega najema, ki
jih je pripoznal najemodajalec, se uporabljajo zahteve tega
standarda za odpravo pripoznanja in oslabitve;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(ii) za obveznosti iz najema, ki jih je
pripoznal najemnik, se uporabljajo zahteve za odpravo pripoznanja
iz 3.3.1. člena tega standarda; in</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(iii) za izvedene finančne instrumente, ki
so vgrajeni v najeme, se uporabljajo določbe o vgrajenih izvedenih
finančnih instrumentih iz tega standarda;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) pravice in obveze zaposlovalcev po programih zaslužkov
zaposlencev, za katere se uporablja MRS 19 Zaslužki
zaposlencev;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) finančne instrumente, ki jih izda podjetje in ki ustrezajo
opredelitvi pojma kapitalski instrument iz MRS 32 (vključno z
opcijami in nakupnimi boni) ali ki jih je treba razvrstiti kot
kapitalski instrument v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in
16.D členom MRS 32. Imetnik takšnih kapitalskih instrumentov sicer
zanje uporablja ta standard, razen če so v skladu z izjemo iz točke
(a) zgoraj;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) pravice in obveze, ki nastanejo na podlagi (i) zavarovalne
pogodbe, opredeljene v MSRP 4 Zavarovalne pogodbe, razen pravic in
obvez izdajatelja, ki nastanejo na podlagi zavarovalne pogodbe, ki
ustreza opredelitvi pogodb o finančnem poroštvu, ali (ii) pogodbe,
ki je zajeta v MSRP 4, ker vsebuje možnost diskrecijske udeležbe.
Vendar se za izvedeni finančni instrument, ki je vgrajen v pogodbo,
ki spada v področje uporabe MSRP 4, uporablja ta standard, če sam
izvedeni finančni instrument ni pogodba, ki spada v področje
uporabe MSRP 4. Poleg tega se izdajatelj pogodb o finančnem
poroštvu, če je predhodno izrecno izjavil, da take pogodbe
obravnava kot zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki
se uporablja za zavarovalne pogodbe, lahko odloči, da bo za take
pogodbe o finančnem poroštvu uporabljal ta standard ali MSRP 4
(glej B2.5.–B2.6. člen). Izdajatelj se lahko tako odloči za vsako
pogodbo posebej, vendar je odločitev za posamezno pogodbo
nepreklicna;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(f) katere koli terminske pogodbe med prevzemnikom in delničarjem,
ki prodaja, o nakupu ali prodaji prevzetega podjetja, ki bo na
prihodnji datum prevzema privedla do poslovne združitve v okviru
področja uporabe MSRP 3 Poslovne združitve. Veljavnost terminske
pogodbe ne sme biti daljša od razumnega obdobja, ki je navadno
potrebno za pridobitev morebitnih dovoljenj in dokončanje
posla;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(g) obveze iz posojil, razen tistih iz 2.3. člena. Vendar mora
izdajatelj obvez iz posojil zahteve glede oslabitve iz tega
standarda uporabljati za obveze iz posojil, ki sicer ne spadajo v
področje uporabe tega standarda. Prav tako se za vse obveze iz
posojil uporabljajo določbe o odpravljanju pripoznanja iz tega
standarda;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(h) finančne instrumente, pogodbe in obveznosti iz plačilnih
transakcij z delnicami, za katere velja MSRP 2 Plačilo z delnicami,
razen pogodb, ki jih zajema 2.4.-2.7. člen tega standarda, za
katere se uporablja ta standard;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) pravice do izplačil, s katerimi se podjetju povrnejo odhodki,
potrebni za poravnavo obveznosti, ki jo pripozna kot rezervacijo v
skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna
sredstva, ali za katero je v prejšnjem obdobju pripoznalo
rezervacijo v skladu z MRS 37;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(j) pravice in obveznosti, ki jih zajema MSRP 15 Prihodki iz pogodb
s kupci, ki so finančni instrumenti, razen tistih, za katere MSRP
15 določa, da se obračunavajo v skladu s tem standardom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Določbe glede oslabitev iz tega standarda se uporabljajo za
pravice, za katere MSRP 15 določa, da se obračunavajo v skladu s
tem standardom za namene pripoznavanja dobičkov in izgub zaradi
oslabitev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V področje uporabe tega standarda spadajo naslednje obveze iz
posojil:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) obveze iz posojil, ki jih podjetje določi kot finančne
obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (glej 4.2.2.
člen). Podjetje, ki glede na preteklo prakso prodaja sredstva,
izhajajoča iz njegovih obvez iz posojil, kmalu po nastanku, mora
uporabljati ta standard za vse svoje obveze iz posojil v istem
razredu;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) obveze iz posojil, ki se lahko neto poravnajo z denarnimi
sredstvi ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega
instrumenta. Te obveze iz posojil so izvedeni finančni instrumenti.
Obveza iz posojila se ne obravnava kot neto poravnana samo zato,
ker se posojilo izplačuje v obrokih (na primer hipotekarno posojilo
za gradnjo, ki se izplačuje v obrokih v skladu z napredovanjem
gradnje);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) obveze glede zagotovitve posojila po obrestni meri, ki je nižja
od tržne obrestne mere (glej 4.2.1.(d) člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard se uporablja za pogodbe o nakupu ali prodaji
nefinančnega sredstva, ki se lahko neto poravnajo z denarnimi
sredstvi ali drugim finančnim instrumentom ali z menjavo finančnih
instrumentov, kot da bi bile te pogodbe finančni instrumenti, razen
za pogodbe, ki jih je podjetje sklenilo in jih še naprej poseduje
za namene prejema ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s
pričakovanimi potrebami po nakupu, prodaji ali uporabi. Vendar se
ta standard uporablja za tiste pogodbe, za katere podjetje določi,
da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z
2.5. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za pogodbo o nakupu ali prodaji nefinančnega sredstva, ki se lahko
neto poravna z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim instrumentom
ali z menjavo finančnih instrumentov, kot da bi bila pogodba
finančni instrument, se lahko nepreklicno določi, da se meri po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tudi če je bila sklenjena
za namene prejema ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s
pričakovanimi potrebami podjetja po nakupu, prodaji ali uporabi.
Taka določitev je možna samo ob sklenitvi pogodbe in samo če
odpravi ali pomembno zmanjša nedoslednost pri pripoznavanju (včasih
omenjena kot „računovodska neskladnost“), ki bi sicer izhajala iz
nepripoznanja navedene pogodbe, ker je ta izključena iz področja
uporabe tega standarda (glej 2.4. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obstaja več načinov za neto poravnavo pogodbe za nakup ali prodajo
nefinančnega sredstva z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim
instrumentom ali z menjavo finančnih instrumentov. Ti vključujejo
naslednje primere:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) kadar pogoji iz pogodbe vsaki od strank omogočajo poravnavo
pogodbe z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim instrumentom
oziroma z menjavo finančnih instrumentov;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) kadar sposobnost neto poravnave z denarnimi sredstvi ali drugim
finančnim instrumentom oziroma z menjavo finančnih instrumentov ni
izrecno določena v pogodbenih pogojih, vendar podjetje podobne
pogodbe običajno poravnava z denarnimi sredstvi ali drugim
finančnim instrumentom oziroma z menjavo finančnih instrumentov
(bodisi z nasprotno stranko bodisi s sklenitvijo pogodbe o pobotu
ali s prodajo pogodbe pred njeno izvršitvijo ali potekom);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) kadar pri podobnih pogodbah podjetje običajno prejme predmet
pogodbe in ga kmalu po prejemu proda z namenom ustvariti dobiček na
podlagi kratkoročnih nihanj cene ali trgovčeve marže; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) kadar je nefinančno sredstvo, ki je predmet pogodbe, mogoče
takoj pretvoriti v denarna sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pogodba, za katero velja točka (b) ali (c), ni sklenjena z namenom
prejema ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s pričakovanimi
potrebami podjetja po nakupu, prodaji ali uporabi, in zato spada v
področje uporabe tega standarda. Druge pogodbe, za katere velja
2.4. člen, se ocenijo, da se ugotovi, ali so bile sklenjene in se
še naprej posedujejo z namenom prejema ali dobave nefinančnega
sredstva v skladu s pričakovanimi potrebami podjetja po nakupu,
prodaji ali uporabi in ali v skladu s tem spadajo v področje
uporabe tega standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>2.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Izdana opcija za nakup ali prodajo nefinančnega sredstva, ki se
lahko neto poravna z denarnimi sredstvi ali drugim finančnim
instrumentom ali z menjavo finančnih instrumentov v skladu s
2.6.(a) ali 2.6.(d) členom, spada v področje uporabe tega
standarda. Takšna pogodba ne more biti sklenjena za namen prejema
ali dobave nefinančnega sredstva v skladu s pričakovanimi potrebami
podjetja po nakupu, prodaji ali uporabi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POGLAVJE 3 – Pripoznanje in odprava pripoznanja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>ZAČETNO PRIPOZNANJE</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost v svojem
izkazu finančnega položaja samo, kadar podjetje postane stranka v
pogodbenih določbah finančnega instrumenta (glej B3.1.1. in B3.1.2.
člen). Ko podjetje prvič pripozna finančno sredstvo, ga razvrsti v
skladu s 4.1.1.–4.1.5. členom in meri v skladu s 5.1.1.–5.1.3.
členom. Ko podjetje prvič pripozna finančno obveznost, jo razvrsti
v skladu s 4.2.1. in 4.2.2. členom in meri v skladu s 5.1.1.
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Običajen nakup ali prodaja finančnih sredstev</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri obračunavanju običajnega nakupa ali prodaje finančnih sredstev
se pripozna ali odpravi pripoznanje, kot je ustrezno, z
obračunavanjem bodisi po datumu sklenitve posla bodisi po datumu
poravnave posla (glej B3.1.3.–B3.1.6. člen). </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>ODPRAVA PRIPOZNANJA FINANČNIH SREDSTEV</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V konsolidiranih računovodskih izkazih se 3.2.2.–3.2.9., B3.1.1.,
B3.1.2. in B3.2.1.–B3.2.17. člen uporabljajo na konsolidirani
ravni. Zato podjetje najprej konsolidira vsa odvisna podjetja v
skladu z MSRP 10, nato pa za nastalo skupino uporabi navedene
člene.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pred oceno, ali in v kakšnem obsegu je primerno odpraviti
pripoznanje v skladu s 3.2.3.–3.2.9. členom, podjetje ugotovi, ali
bi se morali navedeni členi uporabiti za del finančnega sredstva
(ali del skupine podobnih finančnih sredstev) ali za celotno
finančno sredstvo (ali skupino podobnih finančnih sredstev), kot
sledi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) 3.2.3.–3.2.9. člen se uporabi za del finančnega sredstva (ali
del skupine podobnih finančnih sredstev) samo, če del, za katerega
naj bi se odpravilo pripoznanje, izpolnjuje enega od naslednjih
treh pogojev:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) del zajema samo posebej identificirane denarne tokove iz
finančnega sredstva (ali skupine podobnih finančnih sredstev). Na
primer, če podjetje sklene kuponsko polo za izplačilo obresti, pri
čemer dobi nasprotna stranka pravico do denarnih tokov od obresti,
ne pa do denarnih tokov iz glavnice dolžniškega instrumenta, se za
denarne tokove od obresti uporabi 3.2.3.–3.2.9. člen;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) del vsebuje samo popolnoma sorazmeren (pro rata) delež
denarnih tokov iz finančnega sredstva (ali skupine podobnih
finančnih sredstev). Na primer, če podjetje sklene dogovor, v
skladu s katerim dobi nasprotna stranka pravico do 90 % vseh
denarnih tokov iz dolžniškega instrumenta, se za 90 % navedenih
denarnih tokov uporabi 3.2.3.–3.2.9. člen. Če obstaja več kot ena
nasprotna stranka, ni treba, da ima vsaka nasprotna stranka
sorazmeren delež denarnih tokov, če ima podjetje, ki prenaša
sredstvo, popolnoma sorazmeren delež;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iii) del vsebuje samo popolnoma sorazmeren (pro rata) delež
posebej identificiranih denarnih tokov iz finančnega sredstva (ali
skupine podobnih finančnih sredstev). Na primer, če podjetje sklene
dogovor, v skladu s katerim dobi nasprotna stranka pravico do 90 %
denarnih tokov od obresti iz finančnega instrumenta, se za 90 %
navedenih denarnih tokov od obresti uporabi 3.2.3.–3.2.9. člen. Če
obstaja več kot ena nasprotna stranka, ni treba, da ima vsaka
nasprotna stranka sorazmeren delež posebej identificiranih denarnih
tokov, če ima podjetje, ki prenaša, popolnoma sorazmeren delež.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) V vseh drugih primerih se 3.2.3–3.2.9. člen uporablja za
celotno finančno sredstvo (ali celotno skupino podobnih finančnih
sredstev). Na primer, če podjetje prenese (i) pravico do prvih ali
zadnjih 90 % prejetih denarnih sredstev iz finančnega sredstva (ali
skupine finančnih sredstev) ali (ii) pravico do 90 % denarnih tokov
iz skupine terjatev, vendar zagotovi poroštvo, v skladu s katerim
bo kupcu nadomestilo morebitne kreditne izgube v višini do 8 %
glavnice terjatev, se za celotno finančno sredstvo (oziroma celotno
skupino podobnih finančnih sredstev) uporabi 3.2.3.–3.2.9.
člen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V 3.2.3.–3.2.12. členu se izraz „finančno sredstvo“ nanaša bodisi
na del finančnega sredstva (ali del skupine podobnih finančnih
sredstev), kot je opredeljeno v točki (a) zgoraj, ali na celotno
finančno sredstvo (ali celotno skupino podobnih finančnih
sredstev).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje odpravi pripoznanje finančnega sredstva samo, kadar:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega
sredstva ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) prenese finančno sredstvo, kot je navedeno v 3.2.4. in 3.2.5.
členu, in prenos izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja v skladu
s 3.2.6. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(Za običajno prodajo finančnih sredstev glej 3.1.2. člen.)</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje prenese finančno sredstvo samo, kadar:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) prenese pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz
finančnega sredstva ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) obdrži pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz
finančnega sredstva, vendar prevzame pogodbeno obvezo za izplačilo
denarnih tokov enemu ali več prejemnikov v okviru dogovora, ki
izpolnjuje pogoje iz 3.2.5. člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje obdrži pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov
iz finančnega sredstva („izvirno sredstvo“), vendar prevzame
pogodbeno obvezo za izplačilo navedenih denarnih tokov enemu ali
več podjetjem („končnim prejemnikom“), podjetje ta posel obravnava
kot prenos finančnega sredstva samo, če so izpolnjeni naslednji
trije pogoji:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) podjetje nima obveze izplačati zneskov končnim prejemnikom,
razen če prejme ustrezne zneske iz izvirnega sredstva. Kratkoročni
predujmi, ki jih da podjetje, pri čemer ima pravico do polnega
vračila posojenega zneska skupaj z natečenimi obrestmi po tržni
obrestni meri, ne kršijo tega pogoja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pogodba o prenosu podjetju prepoveduje prodajo ali zastavo
izvirnega sredstva, razen zastave kot zavarovanja končnim
prejemnikom za obvezo izplačila denarnih tokov;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) podjetje je obvezano izplačati vse denarne tokove, ki jih
prejme v imenu končnih prejemnikov, brez pomembnih zamud. Poleg
tega podjetje v kratkem obdobju za poravnavo med datumom prejema in
datumom zahtevanega izplačila končnim prejemnikom nima pravice
ponovno naložiti teh denarnih tokov, razen v naložbe v denarna
sredstva ali njihove ustreznike (kot je opredeljeno v MRS 7 Izkaz
denarnih tokov), obresti od takih naložb pa mora prenesti na končne
prejemnike.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kadar podjetje prenese finančno sredstvo (glej 3.2.4. člen), mora
oceniti, v kakšnem obsegu je obdržalo tveganja in koristi, povezane
z lastništvom finančnega sredstva. V tem primeru velja
naslednje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) če podjetje prenese skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom finančnega sredstva, mora odpraviti pripoznanje
finančnega sredstva in kakršne koli pravice in obveze, ki nastanejo
oziroma se obdržijo pri prenosu, pripoznati ločeno kot sredstva ali
obveznosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če podjetje obdrži skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom finančnega sredstva, še naprej pripoznava finančno
sredstvo;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) če podjetje ne prenese niti ne obdrži skoraj vseh tveganj in
koristi, povezanih z lastništvom finančnega sredstva, mora
ugotoviti, ali je ohranilo obvladovanje finančnega sredstva. V tem
primeru velja naslednje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) če ni ohranilo obvladovanja finančnega sredstva, mora odpraviti
pripoznanje finančnega sredstva ter kakršne koli pravice in obveze,
ki nastanejo ali se obdržijo pri prenosu, ločeno pripoznati kot
sredstva ali obveznosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) če je podjetje ohranilo obvladovanje finančnega sredstva, ga
mora še naprej pripoznavati v obsegu, v katerem je še naprej
udeleženo v finančnem sredstvu (glej 3.2.16. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obseg, v katerem se prenesejo tveganja in koristi (glej 3.2.6.
člen), se oceni tako, da se izpostavljenost podjetja pred prenosom
in po njem primerja z nihanjem zneskov in časovnega okvira čistih
denarnih tokov prenesenega sredstva. Podjetje obdrži skoraj vsa
tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva, če
se njegova izpostavljenost nihanju sedanje vrednosti prihodnjih
čistih denarnih tokov iz finančnega sredstva zaradi prenosa
bistveno ne spremeni (npr. ker je podjetje prodalo finančno
sredstvo v okviru pogodbe o ponovnem nakupu po določeni ceni ali po
prodajni ceni, povečani za posojilodajalčev donos). Podjetje
prenese skoraj vsa tveganja in koristi lastništva finančnega
sredstva, če njegova izpostavljenost takemu nihanju ni več bistvena
glede na celoten razpon nihanja sedanje vrednosti prihodnjih čistih
denarnih tokov, povezanih s finančnim sredstvom (npr. ker je
podjetje prodalo finančno sredstvo samo z opcijo ponovnega nakupa
po njegovi pošteni vrednosti v trenutku ponovnega nakupa ali ker je
preneslo popolnoma sorazmeren delež denarnih tokov iz širšega
finančnega sredstva z dogovorom, kot je (pogodbena) udeležba pri
danem posojilu, ki izpolnjuje pogoje iz 3.2.5. člena).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pogosto bo očitno, ali je podjetje preneslo ali obdržalo skoraj vsa
tveganja in koristi, povezane z lastništvom, in ne bo potrebe po
opravljanju kakršnih koli izračunov. V drugih primerih pa bo treba
izračunati in primerjati izpostavljenost podjetja nihanju sedanje
vrednosti prihodnjih čistih denarnih tokov pred prenosom in po
njem. Pri izračunu in primerjavi se kot diskontna mera uporabi
ustrezna tekoča tržna obrestna mera. Upoštevajo se vsa upravičeno
možna nihanja čistih denarnih tokov, pri čemer imajo večjo težo
tisti rezultati, za katere je bolj verjetno, da se bodo
uresničili.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ali je podjetje ohranilo obvladovanje prenesenega sredstva (glej
3.2.6.(c) člen), je odvisno od tega, ali ima prevzemnik sposobnost
prodati sredstvo. Če ima prevzemnik dejansko sposobnost prodati
celotno sredstvo neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti
to svojo sposobnost enostransko in brez nalaganja dodatnih omejitev
za prenos, podjetje ni ohranilo obvladovanja sredstva. V vseh
drugih primerih pa je podjetje ohranilo obvladovanje sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prenosi, ki izpolnjujejo pogoje za odpravo pripoznanja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje finančno sredstvo prenese s prenosom, ki v celoti
izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja, in obdrži pravico do
servisiranja finančnega sredstva v zameno za plačilo, mora za to
pogodbo o servisiranju pripoznati bodisi sredstvo iz naslova
servisiranja ali obveznost iz naslova servisiranja. Če ni
pričakovati, da bo prejeto plačilo zadostno nadomestilo podjetju za
storitev servisiranja, se mora obveznost iz naslova servisiranja za
obvezo servisiranja pripoznati po njeni pošteni vrednosti. Če pa se
pričakuje, da bo prejeto plačilo več kot ustrezno nadomestilo za
servisiranje, se mora sredstvo iz naslova servisiranja pripoznati
za pravico servisiranja po vrednosti, ki se določi na podlagi
razporeditve knjigovodske vrednosti širšega finančnega sredstva v
skladu s 3.2.13. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se zaradi prenosa v celoti odpravi pripoznanje finančnega
sredstva, podjetje pa zaradi prenosa pridobi novo finančno sredstvo
ali prevzame novo finančno obveznost ali obveznost iz naslova
servisiranja, mora podjetje pripoznati novo finančno sredstvo,
finančno obveznost ali obveznost iz naslova servisiranja po pošteni
vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika
med</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja)
in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim pridobljenim
sredstvom, zmanjšanim za novo prevzeto obveznost)</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je preneseno sredstvo del širšega finančnega sredstva (npr.
kadar podjetje prenese denarne tokove od obresti, ki so del
dolžniškega instrumenta, glej 3.2.2.(a) člen) in ta preneseni del
izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja v celoti, se mora prejšnja
knjigovodska vrednost širšega finančnega sredstva razdeliti na del,
ki se še naprej pripoznava, in del, za katerega se odpravi
pripoznanje, na podlagi sorazmernih poštenih vrednosti navedenih
delov na dan prenosa. Za ta namen se mora obdržano sredstvo iz
naslova servisiranja obravnavati kot del, ki se še naprej
pripoznava. Razlika med</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) njigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja),
pripisano delu, za katerega se odpravi pripoznanje, in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) prejetim nadomestilom za del, za katerega se odpravi
pripoznanje (vključno z vsakim novim pridobljenim sredstvom,
zmanjšanim za novo prevzeto obveznost),</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
se pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kadar podjetje razdeli prejšnjo knjigovodsko vrednost širšega
finančnega sredstva na del, ki se še naprej pripoznava, in del, za
katerega se odpravi pripoznanje, je treba izmeriti pošteno vrednost
dela, ki se še naprej pripoznava. Če je podjetje že v preteklosti
prodajalo dele, podobne delu, ki se še naprej pripoznava, ali če
obstajajo druge tržne transakcije za takšne dele, zagotavljajo
zadnje cene dejanskih transakcij najboljšo oceno poštene vrednosti.
Če ni objavljenih cen ali novejših tržnih transakcij, na podlagi
katerih bi se lahko ocenila poštena vrednost dela, ki se še naprej
pripoznava, je najboljša ocena poštene vrednosti razlika med
pošteno vrednostjo širšega finančnega sredstva kot celote in
nadomestilom, prejetim od prevzemnika tistega dela, za katerega se
je pripoznanje odpravilo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prenosi, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo
pripoznanja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če prenos ne privede do odprave pripoznanja, ker je podjetje
obdržalo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom
prenesenega sredstva, mora podjetje še naprej pripoznavati
preneseno sredstvo v celoti in pripoznati finančno obveznost za
prejeto nadomestilo. V poznejših obdobjih mora podjetje pripoznati
vse prihodke od prenesenega sredstva in vse odhodke iz naslova
finančne obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Nadaljnja udeležba v prenesenih sredstvih</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje niti ne prenese niti ne obdrži skoraj vseh tveganj in
koristi, povezanih z lastništvom prenesenega sredstva, vendar
ohrani obvladovanje prenesenega sredstva, še naprej pripoznava
preneseno sredstvo v obsegu, v katerem je v njem še naprej
udeleženo. Obseg nadaljnje udeležbe podjetja v prenesenem sredstvu
je obseg, v katerem je izpostavljeno spremembam vrednosti
prenesenega sredstva. Na primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) če je nadaljnja udeležba podjetja v obliki poroštva za
preneseno sredstvo, je obseg nadaljnje udeležbe podjetja nižji od
naslednjih zneskov: (i) vrednosti sredstva ali (ii) največjega
zneska prejetega nadomestila, ki bi ga podjetje morda moralo vrniti
(„znesek poroštva“);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če je nadaljnja udeležba podjetja v obliki prodane ali kupljene
opcije (ali obojega) za preneseno sredstvo, je obseg nadaljnje
udeležbe podjetja znesek prenesenega sredstva, ki ga podjetje lahko
ponovno odkupi. Pri kupljeni prodajni opciji za sredstvo, ki se
meri po pošteni vrednosti, je obseg nadaljnje udeležbe podjetja
omejen na nižjo od naslednjih vrednosti: pošteno vrednost
prenesenega sredstva ali izvršilno ceno opcije (glej B3.2.13.
člen);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) če je nadaljnja udeležba podjetja v obliki z denarnimi sredstvi
poravnane opcije ali podobne določbe za preneseno sredstvo, se
obseg nadaljnje udeležbe podjetja meri na enak način kot obseg, ki
izhaja iz opcij, ki niso poravnane z denarnimi sredstvi, kot je
navedeno pod točko (b) zgoraj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje še naprej pripoznava sredstvo v obsegu, v katerem je v
njem še naprej udeleženo, pripoznava tudi povezano obveznost. Kljub
drugim zahtevam glede merjenja v tem standardu se preneseno
sredstvo in povezana obveznost merita na podlagi pravic in obvez,
ki jih je podjetje obdržalo. Povezana obveznost se meri tako, da je
čista knjigovodska vrednost prenesenega sredstva in povezane
obveznosti enaka:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) odplačni vrednosti pravic in obvez, ki jih je podjetje
obdržalo, če se preneseno sredstvo meri po odplačni vrednosti,
ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pošteni vrednosti pravic in obvez, ki jih je podjetje obdržalo,
kadar je izmerjena na samostojni podlagi, če se preneseno sredstvo
meri po pošteni vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora še naprej pripoznavati vse prihodke od prenesenega
sredstva v obsegu, v katerem je v njem še naprej udeleženo, ter vse
odhodke iz naslova povezane obveznosti. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za potrebe poznejšega merjenja se pripoznane spremembe poštene
vrednosti prenesenega sredstva in povezane obveznosti obračunavajo
dosledno skladno s 5.7.1. členom in se ne smejo pobotati. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je podjetje še naprej udeleženo samo v delu finančnega sredstva
(npr. kadar podjetje obdrži opcijo za ponovni nakup dela
prenesenega sredstva ali obdrži preostali delež, ki ne privede do
ohranitve skoraj vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom,
in podjetje ohrani obvladovanje sredstva), razdeli prejšnjo
knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na tisti del, ki se še
naprej pripoznava v okviru nadaljnje udeležbe, in tisti del, ki ga
ne pripoznava več, na podlagi sorazmernih poštenih vrednosti
navedenih delov na dan prenosa. Za ta namen veljajo zahteve iz
3.2.14. člena. Razlika med</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) knjigovodsko vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja),
pripisano delu, ki se ne pripoznava več, in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) nadomestilom, prejetim za del, ki se ne pripoznava več,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
se pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.21</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se preneseno sredstvo meri po odplačni vrednosti, se možnost v
tem standardu, da se finančna obveznost določi kot merjena po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne uporablja za povezano
obveznost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Vsi prenosi</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.22</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se preneseno sredstvo še naprej pripoznava, se sredstvo in z
njim povezana obveznost ne smeta pobotati. Podobno podjetje ne sme
pobotati nobenih prihodkov, ki izhajajo iz prenesenega sredstva, z
nobenimi odhodki, nastalimi v zvezi s povezano obveznostjo (glej
MRS 32, 42. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.2.23</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če prenosnik prevzemniku zagotovi zavarovanje s premoženjem, ki ni
v obliki denarnih sredstev (kot so npr. dolžniški ali kapitalski
instrumenti), je obračunavanje zavarovanja s premoženjem s strani
prenosnika in prevzemnika odvisno od tega, ali ima prevzemnik
pravico prodati ali ponovno zastaviti zavarovanje s premoženjem, in
od tega, ali prenosnik ne izpolnjuje svojih obveznosti. Prenosnik
in prevzemnik morata zavarovanje s premoženjem obračunavati, kot
sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) če ima prevzemnik v skladu s pogodbo ali običajno poslovno
prakso pravico prodati ali ponovno zastaviti zavarovanje s
premoženjem, mora prenosnik to sredstvo v izkazu finančnega
položaja prerazvrstiti ločeno od drugih sredstev (npr. kot posojeno
sredstvo, zastavljene kapitalske instrumente ali terjatev iz
naslova ponovnega nakupa);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če prevzemnik proda zavarovanje s premoženjem, ki mu je bilo
zastavljeno, mora pripoznati prihodke od prodaje in obveznost v
zvezi z obvezo vračila tega zavarovanja, izmerjeno po pošteni
vrednosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) če prenosnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti in ni
več upravičen do vračila zavarovanja s premoženjem, mora odpraviti
pripoznanje tega zavarovanja, prevzemnik pa ga mora pripoznati kot
svoje sredstvo, ki se na začetku izmeri po pošteni vrednosti, če pa
je zavarovanje s premoženjem že prodal, pa odpraviti pripoznanje
svoje obveze vračila zavarovanja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) razen v primeru iz točke (c) mora prenosnik še naprej
izkazovati zavarovanje s premoženjem kot svoje sredstvo, prevzemnik
pa ga v svojih izkazih ne sme pripoznati kot sredstvo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.3</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>ODPRAVA PRIPOZNANJA FINANČNIH OBVEZNOSTI</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje finančno obveznost (ali del finančne obveznosti) odstrani
iz svojega izkaza finančnega položaja samo, kadar ta preneha, tj.
obveza iz pogodbe je izpolnjena, razveljavljena ali je
potekla. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Zamenjava dolžniških instrumentov z bistveno drugačnimi pogoji med
obstoječim posojilojemalcem in posojilodajalcem se obračuna kot
prenehanje prvotne finančne obveznosti in pripoznanje nove finančne
obveznosti. Podobno je pomembno spremembo pogojev obstoječe
finančne obveznosti ali njenega dela (ne glede na to, ali je
posledica finančnih težav dolžnika ali ne) treba obračunavati kot
prenehanje prvotne finančne obveznosti in pripoznanje nove finančne
obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.3.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti (ali dela
finančne obveznosti), ki je prenehala ali se je prenesla na drugo
stranko, in plačanim nadomestilom, vključno z vsemi prenesenimi
nedenarnimi sredstvi ali prevzetimi obveznostmi, se pripozna v
poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>3.3.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje ponovno kupi del finančne obveznosti, mora razdeliti
prejšnjo knjigovodsko vrednost finančne obveznosti na tisti del, ki
ga še naprej pripoznava, in tisti del, za katerega je odpravilo
pripoznanje, na podlagi sorazmernih poštenih vrednosti navedenih
delov na dan ponovnega nakupa. Razlika med (a) knjigovodsko
vrednostjo, razporejeno na del, za katerega se je odpravilo
pripoznanje, in (b) plačanim nadomestilom, vključno z vsemi
prenesenimi nedenarnimi sredstvi ali prevzetimi obveznostmi, za
del, za katerega se je odpravilo pripoznanje, se pripozna v
poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POGLAVJE 4 – Razvrstitev</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.1</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>RAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razen če se uporablja 4.1.5. člen, mora podjetje finančne
instrumente razvrstiti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti,
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida na podlagi tako:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) poslovnega modela podjetja za upravljanje s finančnimi sredstvi
kot</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Finančno sredstvo se mora meriti po odplačni vrednosti, če sta
izpolnjena oba naslednja pogoja:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) finančno sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela,
katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov, in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene
datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnano glavnico.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V B4.1.1.–B4.1.26. členu so podani napotki za uporabo teh
pogojev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.1.2A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Finančno sredstvo se mora meriti po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) inančno sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela,
katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov in
prodajo finančnih sredstev, in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene
datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V B4.1.1.–B4.1.26. členu so podani napotki za uporabo teh
pogojev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.1.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene uporabe 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) je glavnica poštena vrednost finančnega sredstva ob začetnem
pripoznanju. V B4.1.7B členu so podani dodatni napotki glede pomena
pojma glavnica;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) obresti sestavljajo nadomestilo za časovno vrednost denarja, za
kreditno tveganje, povezano z neporavnanim zneskom glavnice v
določenem obdobju, in za druga osnovna tveganja in stroške,
povezane s posojanjem, ter profitna marža. V B4.1.7.A in
B4.1.9.A–B4.1.9.E členu so podani dodatni napotki glede pomena
pojma obresti, vključno s pomenom pojma časovna vrednost
denarja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.1.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Finančno sredstvo se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, razen če se meri po odplačni vrednosti v skladu s 4.1.2.
členom ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
v skladu s 4.1.2.A členom. Vendar se lahko podjetje ob začetnem
pripoznanju nepreklicno odloči, da za določene naložbe v kapitalske
instrumente, ki bi se sicer merile po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, poznejše spremembe poštene vrednosti predstavi v
drugem vseobsegajočem donosu (glej 5.7.5.–5.7.6. člen). </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Možnost, da se finančno sredstvo določi kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.1.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kljub 4.1.1.–4.1.4. členu lahko podjetje ob začetnem pripoznanju
finančno sredstvo nepreklicno določi kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, če to odpravi ali bistveno zmanjša
nedoslednost pri merjenju ali pripoznavanju (včasih imenovano
„računovodska neskladnost“), ki bi sicer izhajala iz merjenja
sredstev ali obveznosti oziroma pripoznavanja z njimi povezanih
dobičkov in izgub na različnih podlagah (glej B4.1.29.–B4.1.32.
člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.2</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>RAZVRSTITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora vse finančne obveznosti razvrstiti kot pozneje
merjene po odplačni vrednosti, razen:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) finančnih obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida. Takšne obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi
instrumenti, ki so obveznosti, se pozneje merijo po pošteni
vrednosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) finančnih obveznosti, ki nastanejo, kadar prenos finančnega
sredstva ne izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja ali kadar se
uporablja pristop nadaljnje udeležbe. Za merjenje takšnih finančnih
obveznosti se uporabljata 3.2.15. in 3.2.17. člen;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) pogodb o finančnem poroštvu. Po začetnem pripoznanju mora
izdajatelj tako pogodbo (razen če se uporablja 4.2.1.(a) ali (b)
člen) pozneje meriti po višji od naslednjih vrednosti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) znesku popravka vrednosti za izgubo, določenem v skladu z
oddelkom 5.5, ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) prvotno pripoznanem znesku (glej 5.1.1. člen), od katerega se
po potrebi odšteje kumulativni znesek prihodkov, pripoznanih v
skladu z načeli MSRP 15;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) zavez za zagotovitev posojila po obrestni meri, ki je nižja od
tržne obrestne mere. Izdajatelj take zaveze (razen če se uporablja
4.2.1.(a) člen) jo mora pozneje meriti po višji od naslednjih
vrednosti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) znesku popravka vrednosti za izgubo, določenem v skladu z
oddelkom 5.5, ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) prvotno pripoznanem znesku (glej 5.1.1. člen), od katerega se
po potrebi odšteje kumulativni znesek prihodkov, pripoznanih v
skladu z načeli MSRP 15;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) pogojnega nadomestila, ki ga pripozna prevzemnik v poslovni
združitvi, za katero se uporablja MSRP 3. Tako pogojno nadomestilo
se pozneje meri po pošteni vrednosti, pri čemer se spremembe
pripoznajo v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Možnost, da se finančna obveznost določi kot merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko ob začetnem pripoznanju finančno obveznost
nepreklicno določi kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, če to dovoljuje 4.3.5. člen ali če to privede do
ustreznejših informacij, ker:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) odpravi ali bistveno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali
pripoznavanju (včasih imenovano „računovodska neskladnost“), ki bi
sicer izhajala iz merjenja sredstev ali obveznosti oziroma
pripoznavanja z njimi povezanih dobičkov in izgub na različnih
podlagah (glej B4.1.29.–B4.1.32. člen); ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) se skupina finančnih obveznosti ali finančnih sredstev in
finančnih obveznosti upravlja, njena uspešnost pa vrednoti na
podlagi poštene vrednosti v skladu z dokumentirano strategijo
obvladovanja tveganj ali naložbeno strategijo, informacije o
skupini pa se na navedeni podlagi interno posredujejo ključnemu
poslovodnemu osebju podjetja (kakor je določeno v MRS 24
Razkrivanje povezanih strank), na primer upravnemu odboru podjetja
in izvršnemu direktorju (glej B4.1.33.–B4.1.36. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>VGRAJENI IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vgrajeni izvedeni finančni instrument je sestavina hibridne
pogodbe, ki vključuje tudi neizveden gostiteljski instrument,
posledica tega pa je, da se nekateri denarni tokovi sestavljenega
instrumenta spreminjajo podobno kot pri samostojnem izvedenem
finančnem instrumentu. Vgrajeni izvedeni finančni instrument
privede do spremembe nekaterih ali vseh denarnih tokov, ki se sicer
zahtevajo po pogodbi, na podlagi točno določene obrestne mere, cene
finančnega instrumenta, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen
ali tečajev, kreditne sposobnosti, kreditnega indeksa ali drugih
spremenljivk, pod pogojem, da v primeru nefinančne spremenljivke
taka spremenljivka ni značilna za eno od pogodbenih strank.
Izvedeni finančni instrument, ki je povezan s finančnim
instrumentom, vendar je pogodbeno prenosljiv neodvisno od tega
instrumenta ali pa ima drugo nasprotno stranko, ni vgrajeni
izvedeni finančni instrument, ampak ločen finančni instrument.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Hibridne pogodbe z gostiteljskim instrumentom, ki je finančno
sredstvo</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če hibridna pogodba vsebuje gostiteljski instrument, ki je
sredstvo, ki spada v področje uporabe tega standarda, podjetje za
celotno hibridno pogodbo uporablja zahteve iz 4.1.1.–4.1.5.
člena. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Druge hibridne pogodbe</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če hibridna pogodba vsebuje gostiteljski instrument, ki ni
sredstvo, ki spada v področje uporabe tega standarda, se vgrajeni
izvedeni finančni instrument loči od gostiteljskega instrumenta in
obračunava kot izvedeni finančni instrument v skladu s tem
standardom samo, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) ekonomske značilnosti in tveganja vgrajenega izvedenega
finančnega instrumenta niso tesno povezani z ekonomskimi
značilnostmi in tveganji gostiteljskega instrumenta (glej B4.3.5.
in B4.3.8. člen);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) bi ločen instrument z enakimi pogoji kot vgrajeni izvedeni
finančni instrument ustrezal opredelitvi izvedenega finančnega
instrumenta; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) se hibridna pogodba ne meri po pošteni vrednosti, pri čemer bi
se spremembe poštene vrednosti pripoznale v poslovnem izidu (to
pomeni, da izvedeni finančni instrument, ki je vgrajen v finančno
obveznost po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ni
ločen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je vgrajeni izvedeni finančni instrument ločen, se gostiteljska
pogodba obračunava v skladu z ustreznimi standardi. Ta standard ne
obravnava vprašanja, ali je treba vgrajeni izvedeni finančni
instrument predstaviti ločeno v izkazu finančnega položaja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ne glede na 4.3.3. in 4.3.4. člen lahko podjetje, če pogodba
vsebuje enega ali več vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov in
gostiteljski instrument ni sredstvo, ki spada v področje uporabe
tega standarda, določi celotno hibridno pogodbo kot merjeno po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razen če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) vgrajeni izvedeni finančni instrumenti ne spreminjajo bistveno
denarnih tokov, ki bi se sicer zahtevali po pogodbi; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) je pri prvi obravnavi podobnega hibridnega instrumenta z nekaj
ali brez analize jasno, da je ločitev vgrajenega izvedenega
finančnega instrumenta oziroma instrumentov prepovedana, na primer,
če je v posojilo vgrajena možnost predčasnega odplačila, ki
imetniku omogoča predčasno odplačilo posojila v višini njegove
približne odplačne vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če mora podjetje v skladu s tem standardom ločiti vgrajeni izvedeni
finančni instrument od njegovega gostiteljskega instrumenta, vendar
ne more ločeno izmeriti vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta niti ob prevzemu niti ob koncu naslednjega obdobja
računovodskega poročanja, določi celotno hibridno pogodbo kot
merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.3.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti
vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi njegovih
pogojev, je poštena vrednost vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta razlika med pošteno vrednostjo hibridne pogodbe in
pošteno vrednostjo gostiteljskega instrumenta. Če podjetje ne more
izmeriti poštene vrednosti vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta po tej metodi, uporabi 4.3.6. člen in hibridna pogodba
se določi kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.4</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>PRERAZVRSTITEV</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.4.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje prerazvrsti vsa zadevna finančna sredstva v skladu s
4.1.1.–4.1.4. členom samo, če spremeni poslovni model za
upravljanje finančnih sredstev. Za dodatne napotke o prerazvrstitvi
finančnih sredstev glej 5.6.1.–5.6.7., B4.4.1.–B4.4.3. in
B5.6.1.–B5.6.2. člen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.4.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje ne sme prerazvrstiti nobene finančne obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>4.4.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Naslednje spremembe okoliščin niso prerazvrstitve za namene
4.4.1.–4.4.2. člena:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) postavka, ki je bila prej tako določen in učinkovit instrument
za varovanje pred tveganjem pri varovanju denarnih tokov pred
tveganjem ali varovanju čistih naložb pred tveganjem, ne izpolnjuje
več pogojev za tako razvrstitev;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) postavka postane tako določen in učinkovit instrument za
varovanje pred tveganjem pri varovanju denarnih tokov pred
tveganjem ali varovanju čistih naložb pred tveganjem; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) spremembe pri merjenju v skladu z oddelkom 6.7.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POGLAVJE 5 – Merjenje</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.1</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>ZAČETNO MERJENJE</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razen terjatev do kupcev, ki jih zajema 5.1.3. člen, mora podjetje
pri začetnem pripoznanju finančno sredstvo ali finančno obveznost
izmeriti po pošteni vrednosti in, če gre za finančno sredstvo ali
finančno obveznost, ki ni izmerjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, prišteti ali odšteti tudi transakcijske stroške,
ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva
ali finančne obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.1.1A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če pa se poštena vrednost finančnega sredstva ali finančne
obveznosti pri začetnem pripoznanju razlikuje od transakcijske
cene, mora podjetje uporabiti B5.1.2.A člen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje sredstvo, ki se pozneje meri po odplačni vrednosti,
obračunava na podlagi datuma poravnave, se mora sredstvo na začetku
pripoznati po pošteni vrednosti na datum sklenitve posla (glej
B3.1.3.–B3.1.6. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.1.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kljub zahtevi v 5.1.1. členu mora podjetje ob začetnem pripoznanju
terjatev do kupcev, ki nimajo pomembne sestavine financiranja (to
se določi v skladu z MSRP 15), meriti po transakcijski ceni (kot je
opredeljena v MSRP 15).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.2</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POZNEJŠE MERJENJE FINANČNIH SREDSTEV</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Po začetnem pripoznanju mora podjetje meriti finančno sredstvo v
skladu s 4.1.1.–4.1.5. členom po:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) odplačni vrednosti,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) pošteni vrednosti prek poslovnega izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora uporabljati zahteve glede oslabitve iz oddelka 5.5 za
finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti v skladu s
4.1.2. členom, in za finančna sredstva, ki se merijo po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora uporabljati zahteve glede obračunavanja varovanja
pred tveganjem iz 6.5.8.–6.5.14. člena (in, če je smiselno, iz
89.–94. člena MRS 39 v primeru obračunavanja varovanja poštene
vrednosti pred tveganjem pri varovanju portfelja pred obrestnim
tveganjem) za finančno sredstvo, ki je določeno kot pred tveganjem
varovana postavka<a href="#_ftn1" name="_ftnref1" title=
""><span class="MsoFootnoteReference"><span class=
"MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.3</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POZNEJŠE MERJENJE FINANČNIH OBVEZNOSTI</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Po začetnem pripoznanju mora podjetje meriti finančno obveznost v
skladu s 4.2.1.-4.2.2. členom. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora uporabljati zahteve glede obračunavanja varovanja
pred tveganjem iz 6.5.8.–6.5.14. člena (in, če je smiselno, iz
89.–94. člena MRS 39 v primeru obračunavanja varovanja poštene
vrednosti pred tveganjem pri varovanju portfelja pred obrestnim
tveganjem) za finančno obveznost, ki je določena kot pred tveganjem
varovana postavka. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.4.</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>MERJENJE PO ODPLAČNI VREDNOSTI</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Finančna sredstva</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Metoda efektivnih obresti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.4.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prihodki od obresti se izračunajo z metodo efektivnih obresti (glej
Prilogo A in B5.4.1.–B5.4.7. člen). Pri izračunu se obračuna
efektivna obrestna mera na bruto knjigovodsko vrednost finančnega
sredstva, razen v primeru:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) kupljenih ali izdanih finančnih sredstev s poslabšano kreditno
kakovostjo. Za taka finančna sredstva podjetje od začetnega
pripoznanja uporablja kreditnemu tveganju prilagojeno efektivno
obrestno mero, ki jo obračuna na odplačno vrednost finančnega
sredstva;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) finančnih sredstev, ki niso bila kupljena ali izdana kot
finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, vendar so
pozneje postala finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo.
Za taka finančna sredstva podjetje v poznejših poročevalskih
obdobjih uporablja efektivno obrestno mero, ki jo obračuna na
odplačno vrednost finančnega sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.4.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje, ki v poročevalskem obdobju izračunava prihodke od obresti
z obračunavanjem efektivne obrestne mere na odplačno vrednost
finančnega sredstva v skladu s 5.4.1.(b) členom, mora v poznejših
poročevalskih obdobjih izračunavati prihodke od obresti z
obračunavanjem efektivne obrestne mere na bruto knjigovodsko
vrednost, če se kreditno tveganje finančnega instrumenta izboljša,
tako da finančno sredstvo nima več poslabšane kreditne kakovosti,
izboljšanje pa se lahko objektivno poveže z dogodkom, ki se je
zgodil po uporabi zahtev iz 5.4.1.(b) člena (kot je na primer
izboljšanje kreditne sposobnosti posojilojemalca).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Sprememba pogodbenih denarnih tokov</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.4.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je bil sklenjen nov dogovor o pogodbenih denarnih tokovih
finančnega sredstva ali so se ti kako drugače spremenili in ponovni
dogovor oziroma spremembe ne privedejo do odprave pripoznanja
navedenega finančnega sredstva v skladu s tem standardom, mora
podjetje ponovno izračunati bruto knjigovodsko vrednost finančnega
sredstva in v poslovnem izidu pripoznati dobiček ali izgubo iz
naslova spremembe. Bruto knjigovodska vrednost finančnega sredstva
se ponovno izračuna kot sedanja vrednost ponovno dogovorjenih ali
spremenjenih pogodbenih denarnih tokov, ki se diskontirajo po
prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva (oziroma po
kreditnemu tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za kupljena
ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo) ali,
kadar je smiselno, po spremenjeni efektivni obrestni meri, ki se
izračuna v skladu s 6.5.10. členom. Knjigovodska vrednost
spremenjenega finančnega sredstva se prilagodi za vse stroške in
opravnine, ki se amortizirajo v preostalem obdobju trajanja
finančnega sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Odpis vrednosti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.4.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora neposredno zmanjšati bruto knjigovodsko vrednost
finančnega sredstva, če upravičeno pričakuje, da mu finančno
sredstvo v celoti ali delno ne bo povrnjeno. Odpis vrednosti pomeni
odpravo pripoznanja (glej B3.2.16.(r) člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>OSLABITEV</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pripoznavanje pričakovanih kreditnih izgub</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Splošni pristop</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje pripozna popravek vrednosti za izgubo za pričakovane
kreditne izgube v zvezi s finančnim sredstvom, ki se meri v skladu
s 4.1.2. ali 4.1.2.A členom, terjatvijo iz najema, sredstvom iz
pogodbe ali obvezo iz posojila in pogodbo o finančnem poroštvu, za
katero se uporabljajo zahteve glede oslabitve v skladu z 2.1.(g),
4.2.1.(c) oziroma 4.2.1.(d) členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora uporabljati zahteve glede oslabitve pri pripoznavanju
in merjenju popravka vrednosti za izgubo pri finančnih sredstvih,
ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega
donosa v skladu s 4.1.2.A členom. Vendar se mora popravek vrednosti
za izgubo pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in ne sme
zmanjšati knjigovodske vrednosti finančnega sredstva v izkazu
finančnega položaja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ob upoštevanju 5.5.13.–5.5.16. člena mora podjetje na vsak datum
poročanja izmeriti popravek vrednosti za izgubo za finančni
instrument kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v
celotnem obdobju trajanja, če se je kreditno tveganje za navedeni
finančni instrument od začetnega pripoznanja pomembno povečalo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Cilj zahtev glede oslabitve je pripoznati pričakovane kreditne
izgube v celotnem obdobju trajanja za vse finančne instrumente, pri
katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja
kreditnega tveganja (ne glede na to, ali se je ocenilo na posamični
ali skupni podlagi), pri čemer se upoštevajo vse primerne in
dokazljive informacije, vključno z informacijami, usmerjenimi v
prihodnost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ob upoštevanju 5.5.13.–5.5.16. člena mora podjetje, če se na datum
poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega
pripoznanja ni znatno povečalo, izmeriti popravek vrednosti za
izgubo za navedeni finančni instrument kot znesek, ki je enak
pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za obveze iz posojil in pogodbe o finančnem poroštvu se mora datum,
ko podjetje postane stranka v nepreklicno prevzeti finančni obvezi,
šteti za datum začetnega pripoznanja za namene uporabe zahtev glede
oslabitve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je podjetje v prejšnjem poročevalskem obdobju za finančni
instrument izmerilo popravek vrednosti za izgubo kot znesek, enak
pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, vendar
v tekočem poročevalskem obdobju ugotovi, da zahteve iz 5.5.3. člena
niso več izpolnjene, na tekoči datum poročanja izmeri popravek
vrednosti za izgubo kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam
v 12-mesečnem obdobju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje v poslovnem izidu kot dobiček ali izgubo zaradi oslabitev
pripozna znesek pričakovanih kreditnih izgub (ali razveljavitev),
ki se na datum poročanja zahteva za prilagoditev popravka vrednosti
za izgubo znesku, ki se mora pripoznati v skladu s tem
standardom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določanje znatnih povečanj kreditnega tveganja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje na vsak datum poročanja oceni, ali se je kreditno tveganje
finančnega instrumenta od začetnega pripoznanja znatno povečalo. Za
to oceno mora podjetje uporabiti spremembo tveganja, da bo v
pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta prišlo do
neplačila, in ne spremembe zneska pričakovanih kreditnih izgub. Pri
oceni mora podjetje primerjati tveganje, da bo pri finančnem
instrumentu prišlo do neplačila, na datum poročanja s tveganjem, da
bo pri finančnem instrumentu prišlo do neplačila, na datum
začetnega pripoznanja ter upoštevati primerne in dokazljive
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali
prizadevanj in ki kažejo na znatna povečanja kreditnega tveganja od
začetnega pripoznanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko predpostavi, da se kreditno tveganje finančnega
instrumenta od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, če se za
finančni instrument ugotovi, da ima na datum poročanja nizko
kreditno tveganje (glej B5.5.22.–B5.5.24. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če so na voljo primerne in dokazljive v prihodnost usmerjene
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov ali
prizadevanj, se podjetje pri ugotavljanju, ali se je kreditno
tveganje od začetnega pripoznanja znatno povečalo, ne more zanašati
samo na informacije o zaostankih s plačili. Če pa informacij, ki so
bolj usmerjene v prihodnost kot stanje zaostankov s plačili (na
posamični ali skupinski podlagi), ni mogoče pridobiti brez
pretiranih stroškov in prizadevanj, lahko podjetje uporabi
informacije o zaostankih s plačili, da ugotovi, ali je od začetnega
pripoznanja prišlo do znatnih povečanj kreditnega tveganja. Ne
glede na način, na katerega podjetje oceni znatna povečanja
kreditnega tveganja, obstaja ovrgljiva predpostavka, da se je
kreditno tveganje finančnega sredstva od začetnega pripoznanja
znatno povečalo, če pogodbena plačila zaostajajo za več kot 30 dni.
Podjetje lahko ovrže to predpostavko, če ima primerne in dokazljive
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov in
prizadevanj ter dokazujejo, da se kreditno tveganje od začetnega
pripoznanja ni znatno povečalo, čeprav pogodbena plačila zaostajajo
za več kot 30 dni. Če podjetje ugotovi, da je prišlo do znatnih
povečanj kreditnega tveganja, preden pogodbena plačila zaostajajo
za več kot 30 dni, se ovrgljiva predpostavka ne uporablja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Spremenjena finančna sredstva</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se je o pogodbenih denarnih tokovih iz finančnega sredstva
dosegel nov dogovor ali so se spremenili in se pripoznanje
finančnega sredstva ni odpravilo, podjetje oceni, ali je prišlo do
znatnega povečanja kreditnega tveganja finančnega instrumenta v
skladu s 5.5.3. členom tako, da primerja:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) tveganje neplačila na datum poročanja (na podlagi spremenjenih
pogodbenih pogojev); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) tveganje neplačila ob začetnem pripoznanju (na podlagi
prvotnih, nespremenjenih pogodbenih pogojev).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno
kakovostjo</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ne glede na 5.5.3. in 5.5.5. člen mora podjetje na datum poročanja
pripoznati samo kumulativne spremembe pričakovanih kreditnih izgub
v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja kot popravek
vrednosti za izgubo za kupljena ali izdana finančna sredstva s
poslabšano kreditno kakovostjo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora na vsak datum poročanja znesek spremembe pričakovanih
kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja pripoznati v poslovnem
izidu kot dobiček ali izgubo zaradi oslabitve. Podjetje mora ugodne
spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja
pripoznati kot dobiček zaradi oslabitve, tudi če so pričakovane
kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja nižje od zneska
pričakovanih kreditnih izgub, vključenih v ocenjene denarne tokove
ob začetnem pripoznanju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Poenostavljeni pristop za terjatve do kupcev, sredstva iz
pogodbe in terjatve iz najema</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ne glede na 5.5.3. in 5.5.5. člen mora podjetje popravek vrednosti
za izgubo vedno meriti kot znesek, ki je enak pričakovanim
kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, za naslednja
sredstva:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) terjatve do kupcev ali sredstva iz pogodbe, ki izhajajo iz
transakcij, ki spadajo v področje uporabe MSRP 15 in ki:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (oziroma če
podjetje uporabi praktično rešitev za pogodbe, ki trajajo leto ali
manj) v skladu z MSRP 15 ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) vsebujejo pomembno sestavino financiranja v skladu z MSRP 15,
če podjetje kot računovodsko usmeritev izbere, da bo popravek
vrednosti za izgubo merilo kot znesek, enak pričakovanim kreditnim
izgubam v celotnem obdobju trajanja. Navedena računovodska
usmeritev se mora uporabljati za vse take terjatve do kupcev ali
sredstva iz pogodbe, vendar se lahko uporablja ločeno za terjatve
do kupcev in sredstva iz pogodbe;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<s>(b) terjatve iz najema, ki izhajajo iz transakcij, ki spadajo v
področje uporabe MRS 17, če podjetje kot računovodsko usmeritev
izbere, da bo popravek vrednosti za izgubo merilo kot znesek, enak
pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Navedena računovodska usmeritev se mora uporabljati za vse terjatve
iz najema, vendar se lahko uporablja ločeno za terjatve iz
finančnega in terjatve iz poslovnega najema.</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(b) terjatve iz najema, ki izhajajo iz
transakcij, ki spadajo v področje uporabe MSRP 16, če podjetje kot
računovodsko usmeritev izbere, da bo popravek vrednosti za izgubo
merilo kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem
obdobju trajanja. Navedena računovodska usmeritev se mora
uporabljati za vse terjatve iz najema, vendar se lahko uporablja
ločeno za terjatve iz finančnega in terjatve iz poslovnega
najema.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko izbere računovodske usmeritve za terjatve do kupcev,
terjatve iz najema in sredstva iz pogodbe, ki so neodvisne druga od
druge.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Merjenje pričakovanih kreditnih izgub</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora izmeriti pričakovane kreditne izgube finančnega
instrumenta na način, ki upošteva:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) nepristranski in z verjetnostjo tehtan znesek, ki se določi z
ovrednotenjem vrste možnih izidov,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) časovno vrednost denarja in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) primerne in dokazljive informacije o preteklih dogodkih,
trenutnih pogojih ter napovedih glede prihodnjih ekonomskih
okoliščin, ki so brez pretiranih stroškov in prizadevanj na voljo
na datum poročanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub podjetju ni treba nujno
opredeliti vseh možnih scenarijev. Vendar pa mora upoštevati
tveganje ali verjetnost, da bo prišlo do kreditne izgube, tako da
upošteva možnost, da bo prišlo do kreditne izgube, in možnost, da
do kreditne izgube ne bo prišlo, tudi če je možnost kreditne izgube
zelo majhna.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Najdaljše obdobje, ki ga je treba upoštevati pri merjenju
pričakovanih kreditnih izgub, je najdaljše pogodbeno obdobje
(vključno z možnostmi podaljšanja), v katerem je podjetje
izpostavljeno kreditnemu tveganju, in ne daljše obdobje, tudi če je
daljše obdobje v skladu s poslovno prakso.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.5.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar nekateri finančni instrumenti vključujejo tako sestavino
posojila kot sestavino neizkoriščene obveze in pogodbena zmožnost
podjetja, da zahteva plačilo ter odpove neizkoriščeno obvezo, ne
omejuje izpostavljenosti podjetja kreditnim izgubam na pogodbeni
odpovedni rok. Podjetje izključno za take finančne instrumente meri
pričakovane kreditne izgube v obdobju, v katerem je izpostavljeno
kreditnemu tveganju in v katerem se pričakovane kreditne izgube ne
bi zmanjšale z ukrepi za obvladovanje tveganj, tudi če je navedeno
obdobje daljše od najdaljšega možnega pogodbenega obdobja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>PRERAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančna sredstva v skladu s 4.4.1. členom,
mora prerazvrstitev uporabljati za naprej od datuma prerazvrstitve.
Podjetje ne sme opraviti preračuna za nobene predhodno pripoznane
dobičke, izgube (vključno z dobički in izgubami zaradi oslabitev)
ali obresti. Zahteve glede prerazvrstitev določa 5.6.2.–5.6.7.
člen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, se njegova poštena vrednost izmeri
na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali izguba, ki izhaja iz
razlike med prejšnjo odplačno vrednostjo finančnega sredstva in
pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v kategorijo, ki se
meri po odplačni vrednosti, postane njegova poštena vrednost na
datum prerazvrstitve njegova nova bruto knjigovodska vrednost (za
napotke glede določanja efektivne obrestne mere in popravka
vrednosti za izgubo na datum prerazvrstitve glej B5.6.2. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se njegova poštena
vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebiten dobiček ali
izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo odplačno vrednostjo
finančnega sredstva in pošteno vrednostjo, se pripozna v drugem
vseobsegajočem donosu. Efektivna obrestna mera in merjenje
pričakovanih kreditnih izgub se ne prilagodita zaradi
prerazvrstitve (glej B5.6.1. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v
kategorijo, ki se meri po odplačni vrednosti, se finančno sredstvo
prerazvrsti po njegovi pošteni vrednosti na datum prerazvrstitve.
Vendar se kumulativni dobiček ali izguba, ki je bila prej
pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, odstrani iz lastniškega
kapitala in prilagaja pošteno vrednost finančnega sredstva na datum
prerazvrstitve. Posledično se finančno sredstvo na datum
prerazvrstitve meri, kot da bi se vedno merilo po odplačni
vrednosti. Ta prilagoditev vpliva na drugi vseobsegajoči donos, ne
pa na poslovni izid in zato ne velja za prilagoditev zaradi
prerazvrstitve (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov).
Efektivna obrestna mera in merjenje pričakovanih kreditnih izgub se
ne prilagodita zaradi prerazvrstitve (glej B5.6.1. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v kategorijo, ki se
meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se
finančno sredstvo še naprej meri po pošteni vrednosti (za napotke
glede določanja efektivne obrestne mere in popravka vrednosti za
izgubo na datum prerazvrstitve glej B5.6.2. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.6.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v
kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
se finančno sredstvo še naprej meri po pošteni vrednosti.
Kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem
vseobsegajočem donosu, se prerazvrstita iz lastniškega kapitala v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1)
na datum prerazvrstitve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>DOBIČKI IN IZGUBE</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dobiček ali izguba iz finančnega sredstva ali finančne obveznosti,
ki se meri po pošteni vrednosti, se pripozna v poslovnem izidu,
razen če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) je del razmerja varovanja pred tveganjem (glej 6.5.8.–6.5.14.
člen in, če je smiselno, 89.–94. člen MRS 39 v primeru
obračunavanja varovanja poštene vrednosti pred tveganjem pri
varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) je naložba v kapitalski instrument in se je podjetje odločilo
predstaviti dobičke in izgube od navedene naložbe v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) je finančna obveznost, določena kot merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, in mora podjetje predstaviti
učinke sprememb kreditnega tveganja obveznosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.7. členom; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) je finančno sredstvo, ki se meri po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom, in mora
podjetje pripoznati nekatere spremembe poštene vrednosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.10. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.1A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dividende se v poslovnem izidu pripoznajo samo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) ob vzpostavitvi pravice podjetja do izplačila dividende;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane z
dividendo, pritekale v podjetje; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) če je znesek dividende mogoče zanesljivo izmeriti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dobiček ali izguba iz finančnega sredstva, ki se meri po odplačni
vrednosti in ni del razmerja varovanja pred tveganjem (glej
6.5.8.–6.5.14. člen in, če je smiselno, 89.–94. člen MRS 39 v
primeru obračunavanja varovanja poštene vrednosti pred tveganjem
pri varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem), se pripozna v
poslovnem izidu, ko se odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko
se prerazvrsti v skladu s 5.6.2. členom, s procesom odplačevanja
(amortizacije) ali za potrebe pripoznanja dobičkov ali izgub zaradi
oslabitev. Če podjetje finančna sredstva prerazvrsti iz kategorije,
ki se meri po odplačni vrednosti, mora uporabiti 5.6.2. in 5.6.4.
člen. Dobiček ali izguba iz finančne obveznosti, ki se meri po
odplačni vrednosti in ni del razmerja varovanja pred tveganjem
(glej 6.5.8.–6.5.14. člen in, če je smiselno, 89.–94. člen MRS 39 v
primeru obračunavanja varovanja poštene vrednosti pred tveganjem
pri varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem), se pripozna v
poslovnem izidu, ko se finančna obveznost neha pripoznavati in se
prerazvrsti skozi postopek amortizacije (za napotke glede dobičkov
ali izgub iz tečajnih razlik glej B5.7.2. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dobiček ali izguba iz finančnih sredstev ali finančnih obveznosti,
ki so pred tveganjem varovane postavke v razmerju varovanja pred
tveganjem, se pripozna v skladu s 6.5.8.–6.5.14. členom in, če je
smiselno, 89.–94. členom MRS 39 v primeru obračunavanja varovanja
poštene vrednosti pred tveganjem pri varovanju portfelja pred
obrestnim tveganjem. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje pripozna finančna sredstva z obračunavanjem po datumu
poravnave (glej 3.1.2., B3.1.3. in B3.1.6. člen), se pri sredstvih,
ki se merijo po odplačni vrednosti, kakršna koli sprememba poštene
vrednosti sredstva, ki naj bi bilo prejeto v obdobju med datumom
sklenitve in datumom poravnave posla, ne pripozna. Pri sredstvih,
ki se merijo po pošteni vrednosti, pa je spremembo poštene
vrednosti treba pripoznati v poslovnem izidu ali v drugem
vseobsegajočem donosu, kakor je ustrezno v skladu s 5.7.1. členom.
Za namene uporabe zahtev glede oslabitve se za datum začetnega
pripoznanja šteje datum sklenitve posla.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Naložbe v kapitalske instrumente</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno odloči, da bo
poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski
instrument iz področja uporabe tega standarda, ki ni niti v posesti
za trgovanje niti pogojno nadomestilo, ki ga prevzemnik pripozna v
poslovni združitvi, za katero se uporablja MSRP 3, predstavilo v
drugem vseobsegajočem donosu (za napotke glede dobičkov ali izgub
iz tečajnih razlik glej B5.7.3. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se podjetje odloči za možnost iz 5.7.5. člena, v poslovnem izidu
pripozna dividende iz navedene naložbe v skladu s 5.7.1.A
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obveznosti, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje pripozna dobiček ali izgubo iz finančne obveznosti,
določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v
skladu s 4.2.2. členom ali 4.3.5. členom, kot sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) znesek spremembe poštene vrednosti finančne obveznosti, ki se
lahko pripiše spremembam kreditnega tveganja navedene obveznosti,
se predstavi v drugem vseobsegajočem donosu (glej B5.7.13.–B5.7.20.
člen) in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) preostali znesek spremembe poštene vrednosti obveznosti se
predstavi v poslovnem izidu,</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
razen če bi obravnava učinkov sprememb kreditnega tveganja
obveznosti, opisana pod točko (a), povzročila ali povečala
računovodsko neskladnost v izkazu poslovnega izida (v tem primeru
se uporablja 5.7.8. člen). Napotki za ugotavljanje, ali bi nastala
ali se povečala računovodska neskladnost, so podani v
B5.7.5.–B5.7.7. in B5.7.10.–B5.7.12. členu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če bi zahteve iz 5.7.7. člena povzročile ali povečale računovodsko
neskladnost v izkazu poslovnega izida, mora podjetje vse dobičke in
izgube iz navedene obveznosti (vključno z učinki sprememb
kreditnega tveganja navedene obveznosti) predstaviti v poslovnem
izidu. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ne glede na zahteve iz 5.7.7. in 5.7.8. člena podjetje v poslovnem
izidu predstavi vse dobičke in izgube iz naslova obvez iz posojil
in pogodb o finančnem poroštvu, ki so določene kot merjene po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dobiček ali izguba iz finančnega sredstva, merjenega po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A
členom, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu, razen dobičkov
ali izgub zaradi oslabitev (glej oddelek 5.5) ter dobičkov ali
izgub iz tečajnih razlik (glej B5.7.2.–B5.7.2.A člen), dokler se ne
odpravi pripoznanje za finančno sredstvo oziroma se to ne
prerazvrsti. Ko se odpravi pripoznanje finančnega sredstva, se
kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem
vseobsegajočem donosu, prerazvrsti iz lastniškega kapitala v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).
Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, mora
podjetje kumulativni dobiček ali izgubo, ki je bila prej pripoznana
v drugem vseobsegajočem donosu, obračunavati v skladu s 5.6.5. in
5.6.7. členom. Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se
pripoznajo v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>5.7.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kot je opisano v 5.7.10. členu, so, kadar se finančno sredstvo meri
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s
4.1.2.A členom, zneski, pripoznani v poslovnem izidu, enaki
zneskom, ki bi bili pripoznani v poslovnem izidu, če bi se finančno
sredstvo merilo po odplačni vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POGLAVJE 6 – Obračunavanje varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.1</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>CILJ IN PODROČJE UPORABE OBRAČUNAVANJA VAROVANJA PRED
TVEGANJEM</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Cilj obračunavanja varovanja pred tveganjem je v računovodskih
izkazih predstaviti učinek dejavnosti podjetja za obvladovanje
tveganj, pri katerih se uporabljajo finančni instrumenti za
upravljanje izpostavljenosti, ki izhajajo iz specifičnih tveganj in
bi lahko vplivale na poslovni izid (ali drugi vseobsegajoči donos v
primeru naložb v kapitalske instrumente, pri katerih se je podjetje
odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti prikazovalo v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom). Cilj tega pristopa
je predstaviti kontekst instrumentov za varovanje pred tveganjem,
za katere se uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem, da
bi se omogočil vpogled v njihov namen in učinke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje se lahko odloči, da bo določilo razmerje varovanja pred
tveganjem med instrumentom za varovanje pred tveganjem in pred
tveganjem varovano postavko v skladu s 6.2.1.–6.3.7. členom in
B6.2.1.–B.6.3.25. členom. Za razmerja varovanja pred tveganjem, ki
izpolnjujejo merila glede ustreznosti, mora podjetje obračunavati
dobiček ali izgubo iz instrumenta za varovanje pred tveganjem in
pred tveganjem varovane postavke v skladu s 6.5.1.–6.5.14. in
B6.5.1.–B6.5.28. členom. Če je pred tveganjem varovana postavka
skupina postavk, mora podjetje izpolnjevati dodatne zahteve iz
6.6.1.–6.6.6. in B6.6.1.–B6.6.16. člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.1.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za varovanje poštene vrednosti izpostavljenosti portfelja finančnih
sredstev ali finančnih obveznosti pred obrestnim tveganjem (in samo
za takšno varovanje) lahko podjetje uporabi zahteve glede
obračunavanja varovanja pred tveganjem iz MRS 39 namesto zahtev iz
tega standarda. V takem primeru mora podjetje uporabiti posebne
zahteve za obračunavanje varovanja pred tveganjem za varovanje
portfelja pred obrestnim tveganjem ter kot pred tveganjem varovano
postavko določiti delež, ki je znesek v tuji valuti (glej 81.A,
89.A in AG114.–AG132. člen MRS 39).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.2</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>INSTRUMENTI ZA VAROVANJE PRED TVEGANJEM</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ustrezni instrumenti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Izvedeni finančni instrument, ki se meri po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, se lahko določi kot instrument za varovanje pred
tveganjem, z izjemo nekaterih izdanih opcij (glej B6.2.4.
člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Neizvedeno finančno sredstvo ali neizvedena finančna obveznost,
merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se lahko določi
kot instrument za varovanje pred tveganjem, razen če je finančna
obveznost, določena kot merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, za katero se znesek spremembe njene poštene
vrednosti, ki se lahko pripiše spremembam kreditnega tveganja
navedene obveznosti, predstavi v drugem vseobsegajočem donosu v
skladu s 5.7.7. členom. Za varovanje pred valutnim tveganjem se
lahko sestavina valutnega tveganja neizvedenega finančnega sredstva
ali neizvedene finančne obveznosti določi kot instrument za
varovanje pred tveganjem, če ni naložba v kapitalski instrument, za
katero se je podjetje odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti
predstavilo v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5.
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem se lahko kot
instrumenti za varovanje pred tveganjem določijo samo pogodbe s
stranko zunaj poročajočega podjetja (tj. zunaj skupine ali
posameznega podjetja, o katerem se poroča).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določanje instrumentov za varovanje pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Instrument, ki izpolnjuje pogoje glede ustreznosti, se mora v
celoti določiti kot instrument za varovanje pred tveganjem. Edine
dovoljene izjeme so:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) ločitev notranje vrednosti in časovne vrednosti opcijske
pogodbe, pri čemer se nato kot instrument za varovanje pred
tveganjem določi samo sprememba notranje vrednosti opcije, ne pa
sprememba časovne vrednosti (glej 6.5.15. in B6.5.29.–B6.5.33.
člen);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) ločitev terminskega elementa in promptnega elementa terminske
pogodbe, pri čemer se nato kot instrument za varovanje pred
tveganjem določi samo sprememba vrednosti promptnega elementa
terminske pogodbe, ne pa terminski element; podobno se lahko
valutni tečajni razmik, izražen v bazičnih točkah, loči in izključi
iz določitve finančnega instrumenta kot instrumenta za varovanje
pred tveganjem (glej 6.5.16. in B6.5.34.–B6.5.39. člen); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) delež celotnega instrumenta za varovanje pred tveganjem, na
primer 50 odstotkov nominalnega zneska, se lahko določi kot
instrument za varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja pred
tveganjem. Vendar se kot instrumenta za varovanje pred tveganjem ne
sme določiti tistega deleža spremembe poštene vrednosti, ki izhaja
samo iz dela obdobja, v katerem je instrument za varovanje pred
tveganjem še veljaven.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko obravnava skupaj in tudi skupaj določi kot
instrument za varovanje pred tveganjem katero koli kombinacijo
(vključno z okoliščinami, v katerih tveganje ali tveganja, ki
izhajajo iz nekaterih instrumentov za varovanje pred tveganjem,
izravnajo tista, ki izhajajo iz drugih):</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) izvedenih finančnih instrumentov ali njihovega dela in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) neizvedenih finančnih instrumentov ali njihovega dela.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar izvedeni finančni instrument, ki združuje izdano opcijo in
kupljeno opcijo (na primer obrestna ovratnica), ne izpolnjuje
pogojev za določitev kot instrument za varovanje pred tveganjem, če
je na datum določitve dejansko neto izdana opcija (razen, če
izpolnjuje pogoje na podlagi B6.2.4. člena). Podobno se lahko dva
ali več instrumentov (ali njihove dele) skupaj določi kot
instrument za varovanje pred tveganjem samo, če v kombinaciji (tj.
skupaj) na datum določitve niso dejansko neto izdana opcija (razen,
če izpolnjujejo pogoje glede ustreznosti na podlagi B6.2.4.
člena).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>PRED TVEGANJEM VAROVANE POSTAVKE</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ustrezne postavke</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pred tveganjem varovana postavka je lahko pripoznano sredstvo ali
obveznost, nepripoznana trdna obveza, napovedana transakcija ali
čista finančna naložba v posel v tujini. Pred tveganjem varovana
postavka je lahko:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) posamezna postavka; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) skupina postavk (pod pogoji iz 6.6.1.–6.6.6. in
B6.6.1.–B6.6.16. člena).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pred tveganjem varovana postavka je lahko tudi sestavina take
postavke ali skupine postavk (glej 6.3.7. in B6.3.7.–B6.3.25.
člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pred tveganjem varovano postavko mora biti mogoče zanesljivo
izmeriti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je pred tveganjem varovana postavka napovedana transakcija (ali
njena sestavina), mora biti taka transakcija zelo verjetna.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Skupna izpostavljenost, ki je kombinacija izpostavljenosti, ki bi
lahko izpolnjevala pogoje za določitev kot pred tveganjem varovana
postavka v skladu s 6.3.1. členom, in izvedenega finančnega
instrumenta, se lahko določi kot pred tveganjem varovana postavka
(glej B6.3.3.–B6.3.4. člen). To vključuje napovedano transakcijo s
skupno izpostavljenostjo (tj. neobvezne, vendar pričakovane
transakcije v prihodnosti, ki bi privedle do izpostavljenosti in
izvedenega finančnega instrumenta), če je taka skupna
izpostavljenost zelo verjetna in če po sklenitvi transakcije, ki
zato ni več napovedana, ustreza pogojem za določitev kot pred
tveganjem varovana postavka.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem se kot pred
tveganjem varovane postavke lahko določijo samo sredstva,
obveznosti, trdne obveze ali zelo verjetne napovedane transakcije s
stranko zunaj poročajočega podjetja. Obračunavanje varovanja pred
tveganjem se lahko uporablja za posle med podjetji v isti skupini
samo v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih teh podjetij in
ne v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine, razen v
konsolidiranih računovodskih izkazih naložbenega podjetja, kot je
opredeljeno v MSRP 10, kjer transakcije med naložbenim podjetjem in
njegovimi odvisnimi podjetji, merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ne bodo izključene iz konsolidiranih
računovodskih izkazov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar lahko kot izjema pri 6.3.5. členu valutno tveganje denarne
postavke znotraj skupine (npr. obveznost/terjatev med dvema
odvisnima podjetjema) v konsolidiranih računovodskih izkazih
izpolnjuje pogoje za določitev kot pred tveganjem varovana
postavka, če ima za posledico izpostavljenost do dobičkov ali izgub
iz tečajnih razlik, ki niso v celoti odpravljeni ob konsolidaciji v
skladu z MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev. V skladu z MRS 21
dobički ali izgube iz tečajnih razlik za denarne postavke znotraj
skupine ob konsolidaciji niso v celoti odpravljeni, če se s takšno
notranjo denarno postavko posluje med dvema podjetjema v skupini,
ki imata različni funkcijski valuti. Poleg tega lahko valutno
tveganje zelo verjetne napovedane transakcije znotraj skupine
ustreza pogojem za določitev kot pred tveganjem varovana postavka v
konsolidiranih računovodskih izkazih, če je navedeni posel izražen
v valuti, ki ni funkcijska valuta podjetja, ki sklepa posel,
valutno tveganje pa bo vplivalo na konsolidirani poslovni izid.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določanje pred tveganjem varovanih postavk</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.3.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko določi celotno postavko ali njeno sestavino kot pred
tveganjem varovano postavko v razmerju varovanja pred tveganjem.
Celotna postavka obsega vse spremembe denarnih tokov ali poštene
vrednosti postavke. Sestavina obsega manj kot celotno spremembo
poštene vrednosti ali spremenljivosti denarnih tokov postavke. V
tem primeru lahko podjetje kot pred tveganjem varovane postavke
določi samo naslednje vrste sestavin (vključno z njihovimi
kombinacijami):</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) samo spremembe denarnih tokov ali poštene vrednosti postavke,
ki se lahko pripišejo specifičnemu tveganju ali tveganjem
(sestavini tveganja), če je na podlagi ocene v okviru specifične
tržne strukture sestavino tveganja mogoče razločevati in zanesljivo
meriti (glej B6.3.8.–B6.3.15. člen). Sestavine tveganja vključujejo
določitev samo tistih sprememb denarnih tokov ali poštene vrednosti
pred tveganjem varovane postavke, ki so nad ali pod določeno ceno
ali drugo spremenljivko (enostransko tveganje);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) enega ali več izbranih pogodbenih denarnih tokov;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) sestavine nominalnega zneska, tj. določenega dela zneska
postavke (glej B6.3.16.–B6.3.20. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.4</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>MERILA USTREZNOSTI ZA OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED
TVEGANJEM</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.4.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razmerje varovanja pred tveganjem ustreza pogojem za obračunavanje
varovanja pred tveganjem samo, če so izpolnjena vsa naslednja
merila:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) razmerje varovanja pred tveganjem je sestavljeno samo iz
ustreznih instrumentov za varovanje pred tveganjem in ustreznih
pred tveganjem varovanih postavk;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) ob nastanku razmerja se uradno določijo in dokumentirajo
razmerje varovanja pred tveganjem, cilj podjetja pri obvladovanju
tveganj in strategija za izvajanje varovanja pred tveganjem.
Navedena dokumentacija mora vsebovati opredelitev instrumenta za
varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke, vrste
tveganja, pred katerim se varuje, in načina, na katerega bo
podjetje ocenilo, ali razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje
zahteve glede učinkovitosti varovanja (vključno z njegovo analizo
virov neučinkovitosti varovanja pred tveganjem in ugotavljanjem
količnika varovanja pred tveganjem);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje vse naslednje
zahteve glede učinkovitosti varovanja:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) med pred tveganjem varovano postavko in instrumentom za
varovanje pred tveganjem obstaja ekonomsko razmerje (glej
B6.4.4.–B6.4.6. člen);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) učinek kreditnega tveganja ne prevladuje pri spremembah
vrednosti, ki so posledica navedenega ekonomskega razmerja (glej
B6.4.7.–B6.4.8. člen); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iii) količnik varovanja pred tveganjem v razmerju varovanja pred
tveganjem je enak tistemu, ki izvira iz obsega pred tveganjem
varovane postavke, ki ga podjetje dejansko varuje, in obsega
instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki ga podjetje dejansko
uporablja za varovanje navedenega obsega pred tveganjem varovane
postavke. Kljub temu taka določitev ne sme odražati neravnotežja
med utežmi pred tveganjem varovane postavke in instrumenta za
varovanje pred tveganjem, ki bi privedlo do neučinkovitosti
varovanja pred tveganjem (ne glede na to, ali je pripoznano ali
ne), kar bi povzročilo računovodski rezultat, ki bi bil neskladen s
ciljem obračunavanja varovanja pred tveganjem (glej
B6.4.9.–B6.4.11. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>OBRAČUNAVANJE RAZMERIJ VAROVANJA PRED TVEGANJEM, KI IZPOLNJUJEJO
POGOJE</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem za
razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo merila
ustreznosti iz 6.4.1. člena (ta vključujejo odločitev podjetja, da
razmerje določi kot razmerje varovanja pred tveganjem).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obstajajo tri vrste razmerij varovanja pred tveganjem:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) varovanje poštene vrednosti pred tveganjem: varovanje pred
izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti pripoznanega
sredstva ali obveznosti ali nepripoznane trdne obveze oziroma
sestavine katere od teh postavk, ki jo je mogoče pripisati
posameznemu tveganju in lahko vpliva na poslovni izid;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) varovanje denarnih tokov pred tveganjem: varovanje pred
izpostavljenostjo spremembam denarnih tokov, ki jih je mogoče
pripisati specifičnemu tveganju, povezanemu s celotnim pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo (kot so vsa ali nekatera prihodnja
plačila obresti za dolg s spremenljivo obrestno mero) ali zelo
verjetno napovedano transakcijo ali sestavino katere od teh
postavk, in ki lahko vplivajo na poslovni izid;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) varovanje čiste finančne naložbe v posel v tujini pred
tveganjem, kot je opredeljeno v MRS 21.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je pred tveganjem varovana postavka kapitalski instrument, za
katerega se je podjetje odločilo, da bo predstavljalo spremembe
poštene vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5.
členom, mora biti pred tveganjem varovana izpostavljenost iz
6.5.2.(a) člena tista, ki bi lahko vplivala na drugi vseobsegajoči
donos. Samo tem primeru se pripoznana neučinkovitost varovanja pred
tveganjem predstavi v drugem vseobsegajočem donosu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Varovanje pred valutnim tveganjem iz trdne obveze se lahko
obračunava kot varovanje poštene vrednosti pred tveganjem ali
varovanje denarnih tokov pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če razmerje varovanja pred tveganjem ne izpolnjuje več zahteve
glede učinkovitosti varovanja v zvezi s količnikom varovanja pred
tveganjem (glej 6.4.1.(c)(iii) člen), vendar cilj obvladovanja
tveganj za to določeno razmerje varovanja pred tveganjem ostane
isti, mora podjetje prilagoditi količnik varovanja pred tveganjem
za razmerje, tako da ponovno izpolnjuje merila ustreznosti (v tem
standardu se za to uporablja izraz „rebalans“; glej
B6.5.7.–B6.5.21. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje preneha obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej
samo, če razmerje varovanja pred tveganjem (ali del razmerja
varovanja pred tveganjem) ne izpolnjuje več meril ustreznosti za
tako obračunavanje (po upoštevanju morebitnega rebalansa, če je
smiselno). To vključuje primere, v katerih instrument za varovanje
pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi.
Za ta namen se zamenjava ali prenos instrumenta za varovanje pred
tveganjem v drug instrument za varovanje pred tveganjem ne
obravnava kot prenehanje veljavnosti ali odpoved, če je zamenjava
oziroma prenos del dokumentiranega cilja podjetja glede
obvladovanja tveganj oziroma je skladna z njim. Poleg tega se za ta
namen ne šteje, da je prišlo do prenehanja veljavnosti ali odpovedi
instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) se pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem
kot posledica zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali
drugih predpisov dogovorijo, da ena ali več klirinških nasprotnih
strank nadomesti svojo prvotno nasprotno stranko, tako da ta
postane nova nasprotna stranka vsake od pogodbenih strank. Za ta
namen je klirinška nasprotna stranka centralna nasprotna stranka
(včasih se imenuje „klirinška organizacija“ ali „klirinška
agencija“) ali podjetje oziroma podjetja, na primer, klirinški član
klirinške organizacije ali stranka klirinškega člana klirinške
organizacije, ki delujejo kot nasprotna stranka, da bi izvajali
kliring prek centralne nasprotne stranke. Vendar, če pogodbene
stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem nadomestijo svoje
prvotne nasprotne stranke z drugimi nasprotnimi strankami, se ta
odstavek uporablja samo, če vsaka od teh pogodbenih strank izvaja
kliring z isto centralno nasprotno stranko;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred
tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take
nadomestitve nasprotne stranke. Takšne spremembe so omejene na
tiste, ki so v skladu s pogoji, ki bi bili pričakovani, če bi
kliring instrumenta za varovanje pred tveganjem prvotno izvajala
klirinška nasprotna stranka. Te spremembe vključujejo spremembe
zahtev glede zavarovanja s premoženjem, pravic za pobotanje stanj
terjatev in obveznosti ter naloženih dajatev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem lahko vpliva na
celotno razmerje varovanja pred tveganjem ali samo na njegov del (v
tem primeru se obračunavanje varovanja pred tveganjem nadaljuje za
preostanek razmerja varovanja pred tveganjem).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje uporabi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) 6.5.10. člen, kadar preneha obračunavati varovanje pred
tveganjem za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, pri
katerem je pred tveganjem varovana postavka finančni instrument,
merjen po odplačni vrednosti (ali njegova sestavina); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) 6.5.12 člen, kadar preneha obračunavati varovanje pred
tveganjem za varovanje denarnih tokov pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Varovanja poštene vrednosti pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dokler varovanje poštene vrednosti pred tveganjem izpolnjuje merila
ustreznosti iz 6.4.1. člena, se razmerje varovanja pred tveganjem
obračunava, kot sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem
se pripozna v poslovnem izidu (ali drugem vseobsegajočem donosu, če
instrument za varovanje pred tveganjem varuje kapitalski
instrument, za katerega se je podjetje odločilo, da bo spremembe
poštene vrednosti predstavilo v drugem vseobsegajočem donosu v
skladu s 5.7.5. členom);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) dobiček ali izguba pri pred tveganjem varovani postavki iz
naslova varovanja pred tveganjem mora prilagoditi knjigovodsko
vrednost varovane postavke in biti pripoznana v poslovnem izidu. Če
je pred tveganjem varovana postavka finančno sredstvo (ali njegova
sestavina), ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom, se dobiček ali
izguba pri varovani postavki iz naslova varovanja pred tveganjem
pripozna v poslovnem izidu. Če pa je pred tveganjem varovana
postavka kapitalski instrument, za katerega se je podjetje
odločilo, da bo predstavljalo spremembe poštene vrednosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom, morajo navedeni
zneski ostati v drugem vseobsegajočem donosu. Če je pred tveganjem
varovana postavka nepripoznana trdna obveza (ali njena sestavina),
se kumulativna sprememba poštene vrednosti varovane postavke po
določitvi pripozna kot sredstvo ali obveznost z ustreznim dobičkom
oziroma izgubo, ki se pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je pred tveganjem varovana postavka v varovanju poštene
vrednosti pred tveganjem trdna obveza (ali njena sestavina) za
pridobitev sredstva ali prevzem obveznosti, se začetna knjigovodska
vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne
obveze s strani podjetja, prilagodi tako, da vključuje kumulativno
spremembo poštene vrednosti varovane postavke, ki je bila
pripoznana v izkazu finančnega položaja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vsaka prilagoditev, ki izhaja iz 6.5.8.(b) člena, se amortizira v
poslovnem izidu, če je pred tveganjem varovana postavka finančni
instrument (ali njegova sestavina), ki se meri po odplačni
vrednosti. Amortizacija se lahko začne takoj, ko nastane
prilagoditev, in se mora začeti najpozneje takrat, ko se pred
tveganjem varovana postavka ne prilagaja več za dobičke in izgube
iz naslova varovanja pred tveganjem. Amortizacija temelji na
ponovnem izračunu efektivne obrestne mere na datum, ko se
amortizacija začne. V primeru finančnega sredstva (ali njegove
sestavine), ki je pred tveganjem varovana postavka in se meri po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s
4.1.2.A členom, se amortizacija izvede na isti način, vendar do
zneska, ki predstavlja kumulativni dobiček ali izgubo, ki je bila
prej pripoznana v skladu s 6.5.8.(b) členom, namesto s
prilagoditvijo knjigovodske vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Varovanja denarnih tokov pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dokler varovanje denarnih tokov pred tveganjem izpolnjuje merila
ustreznosti iz 6.4.1. člena, se razmerje varovanja pred tveganjem
obračunava, kot sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) ločena sestavina lastniškega kapitala, povezana s pred
tveganjem varovano postavko (rezerva za varovanje denarnih tokov
pred tveganjem), se prilagodi nižjemu od naslednjih (absolutno
izraženih) zneskov:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) kumulativnemu dobičku ali izgubi iz instrumenta za varovanje
pred tveganjem od začetka varovanja; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) kumulativni spremembi poštene vrednosti (sedanje vrednosti)
pred tveganjem varovane postavke (tj. sedanji vrednosti kumulativne
spremembe pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki se varujejo)
od začetka varovanja pred tveganjem;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) delež dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred
tveganjem, za katerega se ugotovi, da je učinkovito varovanje pred
tveganjem (tj. delež, ki se izravna s spremembo rezerve za
varovanje denarnih tokov pred tveganjem, izračunane v skladu s
točko (a)), se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) vsi preostali dobički ali izgube iz instrumenta za varovanje
pred tveganjem (oziroma vsi dobički ali izgube, ki so potrebni za
izravnavo spremembe rezerve za varovanje denarnih tokov pred
tveganjem, izračunane v skladu s točko (a)), predstavljajo
neučinkovitost varovanja pred tveganjem, ki se mora pripoznati v
poslovnem izidu;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) znesek, ki se je nabral v rezervi za varovanje denarnih tokov
pred tveganjem v skladu s točko (a), se obračuna, kot sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) če varovana napovedana transakcija naknadno privede do
pripoznanja nefinančnega sredstva ali nefinančne obveznosti ali če
varovana napovedana transakcija za nefinančno sredstvo ali
nefinančno obveznost postane trdna obveza, za katero se uporablja
obračunavanje varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, mora
podjetje navedeni znesek odstraniti iz rezerve za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem in ga vključiti neposredno v začetni
strošek ali drugo knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti. To
ni prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) in zato ne
vpliva na drug vseobsegajoči donos;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) za varovanja denarnih tokov pred tveganjem, ki niso tista iz
točke (i), se navedeni znesek prerazvrsti iz rezerve za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem v poslovni izid kot prilagoditev
zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) v istem obdobju ali obdobjih, v
katerih varovani pričakovani prihodnji denarni tokovi vplivajo na
poslovni izid (na primer v obdobjih, v katerih se pripoznajo
prihodki od obresti ali odhodki za obresti ali ko pride do
napovedane prodaje);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iii) če pa je navedeni znesek izguba in podjetje pričakuje, da
celotna izguba ali njen del ne bo povrnjen v enem ali več
prihodnjih obdobjih, mora podjetje nemudoma prerazvrstiti znesek,
za katerega se ne pričakuje, da bo povrnjen, v poslovni izid kot
prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).</p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje preneha obračunavati varovanje pred tveganjem za
varovanje denarnih tokov pred tveganjem (glej 6.5.6. in 6.5.7.(b)
člen), znesek, ki se je nabral v rezervi za varovanje denarnih
tokov pred tveganjem v skladu s 6.5.11.(a) členom, obračuna kot
sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) če se še vedno pričakuje, da bodo varovani prihodnji denarni
tokovi nastali, navedeni znesek ostane v rezervi za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem, dokler ne pride do prihodnjih
denarnih tokov oziroma dokler ne velja 6.5.11.(d)(iii) člen. Ko
pride do prihodnjih denarnih tokov, se uporablja 6.5.11.(d)(iii)
člen;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če se ne pričakuje več, da bo prišlo do varovanih prihodnjih
denarnih tokov, se mora navedeni znesek nemudoma prerazvrstiti iz
rezerve za varovanje denarnih tokov pred tveganjem v poslovni izid
kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1). Za varovani
prihodnji denarni tok, ki ni več zelo verjeten, se lahko še vedno
pričakuje, da bo nastal.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Varovanja čistih finančnih naložb v posel v tujini pred
tveganji</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Varovanja čistih finančnih naložb v posel v tujini pred tveganji,
vključno z varovanjem denarne postavke, ki se obračunava kot del
čiste finančne naložbe (glej MRS 21), se obračunavajo podobno kot
varovanja denarnih tokov pred tveganjem:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred
tveganjem, ki je opredeljen kot učinkovito varovanje pred
tveganjem, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu (glej 6.5.11.
člen); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) neučinkoviti del se pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kumulativni dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred
tveganjem, ki se nanaša na učinkoviti del varovanja, ki se je
nabral v rezervi iz prevedbe tuje valute, se ob odtujitvi ali delni
odtujitvi posla v tujini prerazvrsti iz lastniškega kapitala v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) v
skladu z 48.–49. členom MRS 21. </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obračunavanje časovne vrednosti opcij</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje loči notranjo vrednost in časovno vrednost opcijske
pogodbe in kot instrument za varovanje pred tveganjem določi samo
spremembo notranje vrednosti opcije (glej 6.2.4.(a) člen), časovno
vrednost opcije obračunava, kot sledi (glej B6.5.29.–B6.5.33.
člen):</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) podjetje mora ločevati časovno vrednost opcij glede na vrsto
pred tveganjem varovane postavke, varovane z opcijo (glej B6.5.29.
člen), ki je lahko:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) na transakciji temelječa varovana postavka; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) na časovnem obdobju temelječa varovana postavka;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) sprememba poštene vrednosti časovne vrednosti opcije, s katero
se varuje na transakciji temelječa varovana postavka, se pripozna v
drugem vseobsegajočem donosu v obsegu, v katerem se nanaša na
varovano postavko, in se akumulira v ločeni sestavini lastniškega
kapitala. Kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki izhaja iz
časovne vrednosti opcije, ki se je nabrala v ločeni sestavini
lastniškega kapitala (v nadaljevanju: znesek), se obračunava kot
sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) če varovana postavka naknadno privede do pripoznanja
nefinančnega sredstva ali nefinančne obveznosti ali trdne obveze za
nefinančno sredstvo ali nefinančno obveznost, za katero se
uporablja obračunavanje varovanja poštene vrednosti pred tveganjem,
mora podjetje znesek odstraniti iz ločene sestavine lastniškega
kapitala in ga vključiti neposredno v začetni strošek ali drugo
knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti. To ni prilagoditev
zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) in zato ne vpliva na drugi
vseobsegajoči donos;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) za razmerja varovanja pred tveganjem, ki niso tista iz točke
(i), se znesek prerazvrsti iz ločene sestavine lastniškega kapitala
v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1)
v istem obdobju ali obdobjih, v katerih varovani pričakovani
prihodnji denarni tokovi vplivajo na poslovni izid (na primer, ko
pride do napovedane prodaje);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iii) če pa se za celoten znesek ali njegov del ne pričakuje, da bo
povrnjen v enem ali več prihodnjih obdobjih, je treba znesek, za
katerega se ne pričakuje, da bo povrnjen, nemudoma prerazvrstiti v
poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS
1);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) sprememba poštene vrednosti časovne vrednosti opcije, s katero
se varuje na časovnem obdobju temelječa varovana postavka, se
pripozna v drugem vseobsegajočem donosu v obsegu, v katerem se
nanaša na varovano postavko, in se akumulira v ločeni sestavini
lastniškega kapitala. Časovna vrednost na datum določitve opcije
kot instrumenta za varovanje pred tveganjem, se v obsegu, v katerem
se nanaša na varovano postavko, amortizira na sistematski in
racionalni podlagi v obdobju, v katerem bi lahko prilagoditev
varovanja pred tveganjem za notranjo vrednost opcije vplivala na
poslovni izid (ali drugi vseobsegajoči donos, če je varovana
postavka kapitalski instrument, za katerega se je podjetje
odločilo, da bo predstavljalo spremembe poštene vrednosti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom). Zato se v vsakem
poročevalskem obdobju znesek amortizacije prerazvrsti iz ločene
sestavine lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev
zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1). Če pa se za razmerje varovanja
pred tveganjem, ki vključuje spremembo notranje vrednosti opcije
kot instrumenta za varovanje pred tveganjem, preneha obračunavanje
varovanja pred tveganjem, je treba čisti znesek (tj. vključno s
kumulativno amortizacijo), ki se je nabral v ločeni sestavini
lastniškega kapitala, nemudoma prerazvrstiti v poslovni izid kot
prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obračunavanje terminskega elementa terminskih pogodb in v
bazičnih točkah izraženega valutnega tečajnega razmika finančnih
instrumentov</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.5.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje loči terminski element in promptni element terminske
pogodbe in kot instrument za varovanje pred tveganjem določi samo
spremembo vrednosti promptnega elementa terminske pogodbe ali če
podjetje loči valutni tečajni razmik, izražen v bazičnih točkah, od
finančnega instrumenta in ga izključi iz določitve navedenega
finančnega instrumenta kot instrumenta za varovanje pred tveganjem
(glej 6.2.4.(b) člen), lahko za terminski element terminske pogodbe
ali za valutni tečajni razmik, izražen v bazičnih točkah, uporablja
6.5.15. člen na isti način, kot se uporablja za časovno vrednost
opcije. V tem primeru mora podjetje uporabljati napotke za uporabo
iz B6.5.34.–B6.5.39. člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.6</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>VAROVANJE SKUPINE POSTAVK PRED TVEGANJEM</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ustreznost skupine postavk za obravnavo kot pred tveganjem
varovane postavke</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.6.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Skupina postavk (vključno s skupino postavk, ki tvorijo neto
(čisto) pozicijo; glej B6.6.1.–B6.6.8. člen) je ustrezna pred
tveganjem varovana postavka samo, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) je sestavljena iz postavk (vključno s sestavinami postavk), ki
so na posamični podlagi ustrezne pred tveganjem varovane
postavke;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) se postavke v skupini upravljajo skupaj na skupinski podlagi za
namene obvladovanja tveganj; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) gre v primeru varovanja denarnih tokov pred tveganjem pri
skupini postavk, pri katerih se za spremembe denarnih tokov ne
pričakuje, da bodo približno sorazmerne s splošno spremenljivostjo
denarnih tokov skupine, tako da nastanejo izravnalne pozicije
tveganja:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) za varovanje pred valutnim tveganjem; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) določitev navedene neto pozicije določa poročevalsko obdobje,
v katerem naj bi napovedane transakcije vplivale na poslovni izid,
ter njihovo naravo in obseg (glej B6.6.7.–B6.6.8. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določitev sestavine nominalnega zneska</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.6.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Sestavina, ki je del ustrezne skupine postavk, je ustrezna pred
tveganjem varovana postavka, če je taka določitev skladna s ciljem
podjetja glede obvladovanja tveganj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.6.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Plastna sestavina celotne skupine postavk (na primer spodnja
plast), je ustrezna za obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo
če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) jo je mogoče razločevati in zanesljivo meriti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) je cilj obvladovanja tveganj varovanje plastne sestavine pred
tveganjem;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) so postavke v celotni skupini, iz katere se opredeli plast,
izpostavljene istemu tveganju, pred katerim se varuje (tako, da
izbira konkretnih postavk iz celotne skupine, ki tvorijo del
varovane plasti, ne vpliva bistveno na merjenje varovane
plasti);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) lahko podjetje za varovanje obstoječih postavk (na primer
nepripoznane trdne obveze ali pripoznanega sredstva) opredeli in
izsledi celotno skupino postavk, iz katere je opredeljena varovana
plast (tako da lahko podjetje spoštuje zahteve za obračunavanje
ustreznih razmerij varovanja pred tveganjem); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) vse postavke v skupini, ki vsebujejo možnosti predčasnega
odplačila, ustrezajo zahtevam za sestavine nominalnega zneska (glej
B6.3.20. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Predstavljanje</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.6.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za varovanje skupine postavk pred tveganjem z izravnalnimi
pozicijami tveganja (tj. pri varovanju neto pozicije), pri katerih
tveganje, pred katerim se varuje, vpliva na različne vrstične
postavke v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega
donosa, se vsi dobički in izgube iz naslova varovanja pred
tveganjem v navedenem izkazu predstavijo v ločeni vrstici od
tistih, na katere vplivajo varovane postavke. Zato v navedenem
izkazu znesek v vrstični postavki, ki se nanaša na samo varovano
postavko (na primer prihodki ali stroški prodaje), ostane
nespremenjen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.6.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za sredstva in obveznosti, ki se varujejo skupaj kot skupina v
okviru varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, se dobiček ali
izguba v izkazu finančnega položaja za posamezna sredstva in
obveznosti pripozna kot prilagoditev knjigovodske vrednosti
zadevnih posameznih postavk, ki sestavljajo skupino, v skladu s
6.5.8.(b) členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>V celoti izravnane neto pozicije</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.6.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kadar je pred tveganjem varovana postavka skupina, ki je v celoti
izravnana neto pozicija (tj. varovane postavke same med sabo v
celoti izravnajo tveganje, ki se obvladuje na podlagi skupine), jo
lahko podjetje določi v razmerju varovanja pred tveganjem, ki ne
vključuje instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) je varovanje pred tveganjem del strategije nepretrganega
varovanja pred neto tveganjem, pri čemer podjetje rutinsko zavaruje
nove pozicije iste vrste skozi čas (na primer, ko posli prestopijo
v časovno obdobje, za katerega podjetje izvaja varovanje pred
tveganjem);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) se spremeni velikost pred tveganjem varovane neto pozicije v
obdobju trajanja strategije nepretrganega varovanja pred neto
tveganjem in podjetje uporablja ustrezne instrumente za varovanje
pred neto tveganjem (tj. kadar neto pozicija ni v celoti
izravnana);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) se za take neto pozicije običajno uporablja obračunavanje
varovanja pred tveganjem, kadar neto pozicija ni v celoti izravnana
in je zavarovana z ustreznimi instrumenti za varovanje pred
tveganjem; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) bi neuporaba obračunavanja varovanja pred tveganjem za v celoti
izravnano neto pozicijo privedla do nedoslednih računovodskih
rezultatov, ker se pri obračunavanju ne bi pripoznale izravnalne
pozicije tveganja, ki bi bile sicer pripoznane v varovanju neto
pozicije pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.7</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>MOŽNOST, DA SE KREDITNA IZPOSTAVLJENOST DOLOČI KOT MERJENA PO
POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ustreznost kreditnih izpostavljenosti za določitev kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.7.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje uporablja kreditni izvedeni finančni instrument, ki se
meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za obvladovanje
kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta
(kreditne izpostavljenosti), lahko navedeni finančni instrument v
obsegu, v katerem se tako obvladuje (tj. celoten instrument ali
njegov del), določi kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) je subjekt kreditne izpostavljenosti (na primer posojilojemalec
ali imetnik obveze iz posojil) enak referenčnemu subjektu
kreditnega izvedenega finančnega instrumenta („ujemanje
subjektov“); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) je stopnja nadrejenosti finančnega instrumenta enaka stopnji
nadrejenosti instrumentov, ki se lahko izročijo v skladu s pogoji
kreditnega izvedenega finančnega instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje se lahko odloči za tako določitev ne glede na to, ali
finančni instrument, ki se uporablja za obvladovanje kreditnega
tveganja, spada v področje uporabe tega standarda ali ne (na
primer, podjetje lahko določi obveze iz posojil, ki ne spadajo v
področje uporabe tega standarda). Podjetje lahko navedeni finančni
instrument določi ob začetnem pripoznanju ali po njem ali medtem,
ko je nepripoznan. Podjetje mora istočasno dokumentirati
določitev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obračunavanje kreditnih izpostavljenosti, določenih kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.7.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je finančni instrument v skladu s 6.7.1. členom določen kot
merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida po začetnem
pripoznanju ali prej ni bil pripoznan, se mora razlika med
knjigovodsko vrednostjo (če obstaja) in pošteno vrednostjo na datum
določitve nemudoma pripoznati v poslovnem izidu. Za finančna
sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom, se kumulativni
dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu,
nemudoma prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot
prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.7.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje preneha z merjenjem finančnega instrumenta, ki je
povzročil kreditno tveganje, ali dela navedenega finančnega
instrumenta po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) merila ustreznosti iz 6.7.1. člena niso več izpolnjena, na
primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) kreditni izvedeni finančni instrument ali povezan finančni
instrument, ki povzroči kreditno tveganje, poteče ali se proda,
odpove ali poravna; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) kreditno tveganje finančnega instrumenta se ne obvladuje več s
pomočjo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Do tega bi
lahko na primer prišlo zaradi izboljšanja kreditne sposobnosti
posojilojemalca ali imetnika obveze iz posojila oziroma zaradi
sprememb kapitalskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati podjetje;
in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) se za finančni instrument, ki povzroči kreditno tveganje, sicer
ne zahteva, da se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
(tj. poslovni model podjetja se medtem ni spremenil, tako da bi
bila potrebna prerazvrstitev v skladu s 4.4.1. členom).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>6.7.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ko podjetje preneha z merjenjem finančnega instrumenta, ki povzroči
kreditno tveganje, ali njegovega dela po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, poštena vrednost navedenega finančnega
instrumenta na datum prenehanja merjenja postane njegova nova
knjigovodska vrednost. Pozneje se uporablja enako merjenje, kot se
je uporabljalo pred določitvijo finančnega instrumenta kot
merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (vključno z
amortizacijo, ki je posledica nove knjigovodske vrednosti). Na
primer, finančno sredstvo, ki je bilo prvotno razvrščeno kot
merjeno po odplačni vrednosti, bi se ponovno merilo po odplačni
vrednosti, njegova efektivna obrestna mera pa bi se preračunala na
podlagi njegove nove bruto knjigovodske vrednosti na datum
prenehanja merjenja po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>POGLAVJE 7 – Datum začetka veljavnosti in prehod</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.1</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora ta standard uporabljati za letna obdobja, ki se
začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je
dovoljena. Če se podjetje odloči za uporabo tega standarda pred
navedenim datumom, mora to dejstvo razkriti in uporabljati vse
zahteve iz tega standarda istočasno (glej tudi 7.1.2., 7.2.21. in
7.3.2. člen). Istočasno mora uporabljati tudi spremembe iz Priloge
C.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kljub zahtevam iz 7.1.1. člena se lahko podjetje za letna obdobja,
ki se začnejo pred 1. januarjem 2018, odloči, da bo pred tem
datumom uporabljalo samo zahteve glede predstavljanja dobičkov in
izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.–5.7.9.,
7.2.14. in B5.7.5.–B5.7.20. člena, ne pa ostalih zahtev iz tega
standarda. Če se podjetje odloči, da bo uporabljalo samo navedene
člene, to dejstvo razkrije in tekoče zagotavlja povezana razkritja
iz 10.–11. člena MSRP 7 (kakor je bil spremenjen z MSRP 9 (2010))
(glej tudi 7.2.2. in 7.2.15. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.1.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Cikel letnih izboljšav MSRP 2010–2012, ki je bil izdan decembra
2013, je spremenil 4.2.1. in 5.7.5. člen, kar je bila posledična
sprememba, ki izhaja iz spremembe MSRP 3. Podjetje mora navedeno
spremembo uporabljati za naprej za poslovne združitve, za katere se
uporablja sprememba MSRP 3.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.1.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Z MSRP 15, ki je bil izdan maja 2014, so bili spremenjeni 3.1.1.,
4.2.1., 5.1.1., 5.2.1., 5.7.6., B3.2.13., B5.7.1., C.5 in C42. člen
ter izbrisana C16. člen in povezani naslov. Dodani so bili 5.1.3.
in 5.7.1.A člen in opredelitev v Prilogi A. Podjetje mora
uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 15.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.1.5</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016,
so bili spremenjeni 2.1., 5.5.15., B4.3.8., B5.5.34. in B5.5.46.
člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja
MSRP 16.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.1.7</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Z dokumentom Elementi predplačila z
negativnim nadomestilom (Spremembe MSRP 9), izdanim oktobra 2017,
se dodajo 7.2.29.–7.2.34. člen in B4.1.12.A člen ter spremenita
B4.1.11.(b) in B4.1.12.(b) člen. Podjetje ta standard uporablja za
letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Uporaba
pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe
uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>PREHOD</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje ta standard uporablja za nazaj v skladu z MRS 8
Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake,
razen kot je določeno v 7.2.4.–7.2.26. in 7.2.28. členu. Ta
standard se ne uporablja za postavke, za katere je na datum začetka
uporabe že bilo odpravljeno pripoznanje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene določb glede prehoda iz 7.2.1., 7.2.3.–7.2.28. in 7.3.2.
člena je datum začetka uporabe dan, ko podjetje prvič uporabi
navedene zahteve iz tega standarda in mora biti začetek
poročevalskega obdobja po izdaji tega standarda. V odvisnosti od
pristopa, ki ga podjetje izbere za uporabo MSRP 9, lahko prehod
vključuje enega ali več datumov začetka uporabe za različne
zahteve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prehod za razvrstitev in merjenje (poglavji 4 in 5)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje na datum začetka uporabe presodi, ali finančno sredstvo
izpolnjuje pogoj iz 4.1.2.(a) oziroma 4.1.2.A(a) člena, in sicer na
podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na ta datum. Posledična
razvrstitev se uporablja za nazaj ne glede na poslovni model
podjetja v prejšnjih poročevalskih obdobjih.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je na datum začetka uporabe za podjetje možnost oceniti
spremenjeno časovno vrednost denarnega elementa v skladu z
B4.1.9.B–B4.1.9.D členom na podlagi dejstev in okoliščin, ki so
obstajali ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, neizvedljiva
(kot je opredeljeno v MRS 8), mora oceniti značilnosti pogodbenih
denarnih tokov finančnega sredstva na podlagi dejstev in okoliščin,
ki so obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da
bi upoštevalo zahteve, povezane s spremembo časovne vrednosti
denarnega elementa iz B4.1.9.B–B4.1.9.D člena (glej tudi 42.R člen
MSRP 7).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je na datum začetka uporabe za podjetje možnost oceniti, ali je
bila poštena vrednost elementa predplačila nepomembna v skladu z
B4.1.12.(c) členom na podlagi dejstev in okoliščin, ki so obstajali
ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, neizvedljiva (kot je
opredeljeno v MRS 8), mora oceniti značilnosti pogodbenih denarnih
tokov finančnega sredstva na podlagi dejstev in okoliščin, ki so
obstajale ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva, ne da bi
upoštevalo izjemo za elemente predplačila iz B4.1.12. člena (glej
tudi 42.S člen MSRP 7).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje izmeri hibridno pogodbo po pošteni vrednosti v skladu s
4.1.2.A, 4.1.4. ali 4.1.5. členom, vendar poštena vrednost hibridne
pogodbe ni bila izmerjena v primerljivih poročevalskih obdobjih, je
poštena vrednost hibridne pogodbe v primerljivih poročevalskih
obdobjih vsota poštenih vrednosti sestavin (tj. neizvedene
gostiteljske pogodbe in vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta) ob koncu posameznega primerljivega poročevalskega
obdobja, če podjetje opravi preračun za prejšnja obdobja (glej
7.2.15. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je podjetje uporabljalo 7.2.6. člen, mora na datum začetka
uporabe pripoznati morebitno razliko med pošteno vrednostjo celotne
hibridne pogodbe na datum začetka uporabe in vsoto poštenih
vrednosti sestavin hibridne pogodbe na datum začetka uporabe v
začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega
kapitala, če je ustrezno) v poročevalskem obdobju, ki vključuje
datum začetka uporabe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko na datum začetka uporabe določi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) finančno sredstvo kot merjeno po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida v skladu s 4.1.5. členom; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) naložbo v kapitalski instrument kot merjeno po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5.
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Takšna določitev se izvede na podlagi dejstev in okoliščin, ki
obstajajo na datum začetka uporabe. Navedeno razvrstitev je treba
uporabljati za nazaj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na datum začetka uporabe:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) mora podjetje preklicati prejšnjo določitev finančnega sredstva
kot merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če
navedeno finančno sredstvo ne izpolnjuje pogoja iz 4.1.5.
člena;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) lahko podjetje prekliče prejšnjo določitev finančnega sredstva
kot merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če
navedeno finančno sredstvo izpolnjuje pogoj iz 4.1.5. člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Tak preklic se izvede na podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo
na datum začetka uporabe. Navedeno razvrstitev je treba uporabljati
za nazaj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na datum začetka uporabe:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) lahko podjetje določi finančno obveznost kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2.(a) členom;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) mora podjetje preklicati prejšnjo določitev finančne obveznosti
kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bila
finančna obveznost tako določena ob začetnem pripoznanju v skladu s
pogojem iz zdaj 4.2.2.(a) člena in če taka določitev ne izpolnjuje
navedenega pogoja na datum začetka uporabe;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) lahko podjetje prekliče prejšnjo določitev finančne obveznosti
kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bila
finančna obveznost tako določena ob začetnem pripoznanju v skladu s
pogojem iz zdaj 4.2.2.(a) člena in če taka določitev izpolnjuje
navedeni pogoj na datum začetka uporabe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Taka določitev in preklic se izvedeta na podlagi dejstev in
okoliščin, ki obstajajo na datum začetka uporabe. Navedeno
razvrstitev je treba uporabljati za nazaj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je za podjetje možnost, da uporablja metodo efektivnih obresti
za nazaj, neizvedljiva (kot je opredeljeno v MRS 8), mora podjetje
obravnavati:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pošteno vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti na
koncu vsakega predstavljenega primerjalnega obdobja kot bruto
knjigovodsko vrednost navedenega finančnega sredstva ali odplačno
vrednost navedene finančne obveznosti, če podjetje opravi preračun
za prejšnja obdobja; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pošteno vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti na
datum začetka uporabe kot novo bruto knjigovodsko vrednost
navedenega finančnega sredstva ali novo odplačno vrednost navedene
finančne obveznosti na datum začetka uporabe tega standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je podjetje predhodno obračunavalo naložbo v kapitalski
instrument, ki za identičen instrument nima kotirane cene na
delujočem trgu (tj. vložek Ravni 1) (ali izvedeno sredstvo,
povezano z izročitvijo takšnega kapitalskega instrumenta, ki ga je
treba poravnati z njo), po nabavni vrednosti (v skladu z MRS 39),
mora zadevni instrument izmeriti po pošteni vrednosti na datum
začetka uporabe. Vsaka razlika med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo
in pošteno vrednostjo se mora pripoznati v začetnem zadržanem
dobičku (ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno)
v poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je podjetje predhodno obračunavalo izvedeno obveznost, ki je
povezana z izročitvijo kapitalskega instrumenta se mora poravnati z
njo, pri čemer ta kapitalski instrument nima kotirane cene na
delujočem trgu za enak instrument (tj. vložek Ravni 1), po nabavni
vrednosti v skladu z MRS 39, mora zadevno izvedeno obveznost
izmeriti po pošteni vrednosti na datum začetka uporabe. Vsaka
razlika med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo
se mora pripoznati v začetnem zadržanem dobičku poročevalskega
obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora na datum začetka uporabe ugotoviti, ali bi obravnava
iz 5.7.7. člena ustvarila ali povečala računovodsko neskladnost v
poslovnem izidu, na podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na
datum začetka uporabe. Ta standard se uporablja za nazaj na podlagi
navedene ugotovitve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ne glede na zahtevo iz 7.2.1. člena mora podjetje, ki sprejme
zahteve glede razvrstitve in merjenja iz tega standarda (ki
vključujejo zahteve, povezane z merjenjem odplačne vrednosti za
finančna sredstva in oslabitvijo iz oddelkov 5.4 in 5.5),
zagotoviti razkritja iz 42.L–42.O člena MSRP 7, vendar mu ni treba
opraviti preračunov za prejšnja obdobja. Podjetje lahko opravi
preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe
ugotovitev za nazaj. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja
obdobja, mora pripoznati vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko
vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na začetku letnega
poročevalskega obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe, v
začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega
kapitala, če je ustrezno) v letnem poročevalskem obdobju, ki
vključuje datum začetka uporabe. Če pa podjetje opravi preračun za
prejšnja obdobja, morajo preračunani računovodski izkazi odražati
vse zahteve iz tega standarda. Če pristop, ki ga podjetje izbere za
uporabo MSRP 9, privede do več kot enega datuma začetka uporabe za
različne zahteve, se ta člen uporablja na vsak datum začetka
uporabe (glej 7.2.2. člen). To bi se na primer zgodilo, če bi se
podjetje odločilo samo za zgodnjo uporabo zahtev glede
predstavljanja dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih
kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v skladu s
7.1.2. členom, preden bi začelo uporabljati druge zahteve iz tega
standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje pripravlja medletna računovodska poročila v skladu z
MRS 34 Medletno računovodsko poročanje, mu za medletna obdobja pred
datumom začetka uporabe ni treba uporabljati zahtev iz tega
standarda, če je to neizvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Oslabitev (oddelek 5.5)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora uporabljati zahteve glede oslabitve iz oddelka 5.5 za
nazaj v skladu z MRS 8 ob upoštevanju 7.2.15. in 7.2.18.–7.2.20.
člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora na datum začetka uporabe s pomočjo primernih in
dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih
stroškov ali prizadevanj, določiti kreditno tveganje na datum
začetnega pripoznanja finančnega instrumenta (oziroma, za obveze iz
posojil in pogodbe o finančnem poroštvu na datum, ko je podjetje
prevzelo nepreklicno obvezo v skladu s 5.5.6. členom) in ga
primerjati s kreditnim tveganjem na datum začetka uporabe tega
standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri ugotavljanju, ali je od začetnega pripoznanja prišlo do
znatnega povečanja kreditnega tveganja, lahko podjetje uporabi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) zahteve iz 5.5.10. in B5.5.22.–B5.5.24. člena; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) ovrgljivo predpostavko iz 5.5.11. člena za pogodbena plačila,
ki so rok zapadlosti prekoračila za več kot 30 dni, če namerava
podjetje uporabiti zahteve glede oslabitve tako, da opredeli znatna
povečanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja za navedene
finančne instrumente na podlagi informacij o zaostankih s
plačili.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če bi na datum začetka uporabe ugotavljanje, ali je od začetnega
pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja,
zahtevalo pretirane stroške ali prizadevanja, mora podjetje
pripoznati popravek vrednosti za izgubo v znesku, ki je enak
pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, na vsak
datum poročanja, dokler se ne odpravi pripoznanje za finančno
sredstvo (razen če ima navedeno finančno sredstvo na datum
poročanja nizko kreditno tveganje; v tem primeru se uporabi
7.2.19.(a) člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prehod za obračunavanje varovanja pred tveganjem (poglavje
6)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.21</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko pri prvi uporabi tega standarda izbere računovodsko
usmeritev, po kateri še naprej uporablja zahteve glede
obračunavanja varovanja pred tveganjem iz MRS 39 namesto zahtev iz
poglavja 6 tega standarda. Podjetje mora navedeno usmeritev
uporabljati za vsa razmerja varovanja pred tveganjem. Podjetje, ki
izbere navedeno usmeritev, mora uporabljati tudi OPMSRP 16
Zavarovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred
tveganji brez sprememb, s katerimi je navedeno pojasnilo
prilagojeno zahtevam poglavja 6 tega standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.22</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razen kot je določeno v 7.2.26. členu, podjetje uporablja zahteve
glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda za
naprej.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.23</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Da se lahko obračunavanje varovanja pred tveganjem uporablja od
datuma začetka uporabe zahtev glede obračunavanja varovanja pred
tveganjem iz tega standarda, morajo biti na navedeni datum
izpolnjena vsa merila glede ustreznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.24</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razmerja varovanja pred tveganjem, ki so izpolnjevala pogoje za
obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z MRS 39 in
izpolnjujejo tudi pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem
iz tega standarda (glej 6.4.1. člen) se, po upoštevanju morebitnega
rebalansa ob prehodu (glej 7.2.25.(b) člen), obravnavajo kot
neprekinjena razmerja varovanja pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.25</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ob začetku uporabe zahtev glede obračunavanja varovanja pred
tveganjem iz tega standarda:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) lahko začne podjetje uporabljati navedene zahteve v tistem
trenutku, ko je prenehalo uporabljati zahteve glede obračunavanja
varovanja pred tveganjem iz MRS 39; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) mora podjetje upoštevati količnik varovanja pred tveganjem v
skladu z MRS 39 kot izhodiščno točko za rebalans količnika
varovanja pred tveganjem neprekinjenega razmerja varovanja pred
tveganjem, če je smiselno. Vsi dobički ali izgube iz takega
rebalansa se morajo pripoznati v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.26</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri uporabi zahtev glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz
tega standarda za naprej veljajo naslednje izjeme:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) podjetje mora uporabljati obračunavanje časovne vrednosti opcij
v skladu s 6.5.15. členom za nazaj, če je bila v skladu z MRS 39
samo sprememba notranje vrednosti opcije določena kot instrument za
varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja pred tveganjem. Ta
uporaba za nazaj se nanaša samo na tista razmerja varovanja pred
tveganjem, ki so obstajala na začetku najzgodnejšega primerjalnega
obdobja ali pa so bila kot taka določena po tem;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) podjetje lahko uporablja obračunavanje terminskega elementa
terminskih pogodb v skladu s 6.5.16. členom za nazaj, če je bila v
skladu z MRS 39 samo sprememba promptnega elementa terminske
pogodbe določena kot instrument za varovanje pred tveganjem v
razmerju varovanja pred tveganjem. Ta uporaba za nazaj se nanaša
samo na tista razmerja varovanja pred tveganjem, ki so obstajala na
začetku najzgodnejšega primerjalnega obdobja ali pa so bila kot
taka določena po tem. Poleg tega, če podjetje izbere uporabo tega
obračunavanja za nazaj, mora to uporabljati za vsa razmerja
varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje za to izbiro (tj.
ob prehodu se ta izbira ne more uporabljati posamično za vsako
razmerje varovanja pred tveganjem posebej). Obračunavanje valutnih
tečajnih razmikov, izraženih v bazičnih točkah, (glej 6.5.16. člen)
se lahko uporablja za nazaj za tista razmerja varovanja pred
tveganjem, ki so obstajala na začetku najzgodnejšega primerjalnega
obdobja ali pa so bila kot taka določena po tem;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) podjetje mora za nazaj uporabljati zahtevo iz 6.5.6. člena, da
do prenehanja veljavnosti ali odpovedi instrumenta za varovanje
pred tveganjem ni prišlo, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) se pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem
zaradi zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali drugih
predpisov dogovorijo, da ena ali več klirinških nasprotnih strank
nadomesti svojo prvotno nasprotno stranko, tako da ta postane nova
nasprotna stranka vsake od pogodbenih strank; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred
tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take
nadomestitve nasprotne stranke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Podjetja, ki so predčasno uporabljala MSRP 9 (2009), MSRP 9
(2010) ali MSRP 9 (2013)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.27</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje uporabi zahteve glede prehoda iz 7.2.1.–7.2.26. člena na
ustrezni datum začetka uporabe. Podjetje uporabi vsako od določb
glede prehoda iz 7.2.3.–7.2.14. in 7.2.17.–7.2.26. člena samo
enkrat (tj. če podjetje izbere pristop uporabe MSRP 9, ki vključuje
enega ali več datumov začetka uporabe, ne more ponovno uporabiti
nobene od navedenih določb, če jih je že uporabilo na zgodnejši
datum) (glej 7.2.2. in 7.3.2. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.2.28</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje, ki je uporabljalo MSRP 9 (2009), MSRP 9 (2010) ali MSRP 9
(2013) in pozneje uporablja ta standard:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) mora preklicati prejšnjo določitev finančnega sredstva kot
merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bilo
finančno sredstvo prej tako določeno v skladu s pogojem iz 4.1.5.
člena, vendar zaradi uporabe tega standarda navedeni pogoj ni več
izpolnjen;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) lahko določi finančno sredstvo kot merjeno po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, če navedena določitev prej ne bi
izpolnjevala pogoja iz 4.1.5. člena, vendar je zaradi uporabe tega
standarda navedeni pogoj zdaj izpolnjen;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) mora preklicati prejšnjo določitev finančne obveznosti kot
merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če je bila
finančna obveznost prej tako določena v skladu s pogojem iz
4.2.2.(a) člena, vendar zaradi uporabe tega standarda navedeni
pogoj ni več izpolnjen; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) lahko določi finančno obveznost kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, če navedena določitev prej ne bi
izpolnjevala pogoja iz 4.2.2.(a) člena, vendar je zaradi uporabe
tega standarda navedeni pogoj zdaj izpolnjen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Taka določitev in preklic se izvedeta na podlagi dejstev in
okoliščin, ki obstajajo na datum začetka uporabe tega standarda.
Navedeno razvrstitev je treba uporabljati za nazaj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>Zahteve glede prehoda za dokument
Elementi predplačila z negativnim nadomestilom</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.2.29</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Podjetje uporablja dokument Elementi
predplačila z negativnim nadomestilom (Spremembe IFRS 9) za nazaj v
skladu z MRS 8, razen kot je določeno v 7.2.30.–7.2.34.
členu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.2.30</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Podjetje, ki istočasno prvič uporabi te
spremembe in navedeni standard, uporablja 7.2.1.–7.2.28. člen
namesto 7.2.31.–7.2.34. člena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.2.31</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Podjetje, ki te spremembe prvič uporabi
zatem, ko prvič uporabi navedeni standard, uporablja
7.2.32.–7.2.34. člen. Podjetje upošteva tudi druge zahteve glede
prehoda iz tega standarda, ki so potrebne za uporabo teh sprememb.
V ta namen se sklicevanja na datum začetka uporabe razumejo kot
sklicevanja na začetek poročevalskega obdobja, v katerem podjetje
prvič uporabi te spremembe (datum začetka uporabe teh
sprememb).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.2.32</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>V zvezi z določitvijo finančnega sredstva
ali finančne obveznosti kot merjenih po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(a) mora podjetje preklicati prejšnjo
določitev finančnega sredstva kot merjenega po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, če je bilo finančno sredstvo prej tako
določeno v skladu s pogojem iz 4.1.5. člena, vendar zaradi uporabe
teh sprememb navedeni pogoj ni več izpolnjen;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(b) lahko podjetje določi finančno sredstvo
kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če navedena
določitev prej ne bi izpolnjevala pogoja iz 4.1.5. člena, vendar je
zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj zdaj
izpolnjen;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(c) mora podjetje preklicati prejšnjo
določitev finančne obveznosti kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, če je bila finančna obveznost prej tako določena
v skladu s pogojem iz 4.2.2.(a) člena, vendar zaradi uporabe teh
sprememb navedeni pogoj ni več izpolnjen; in</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(d) lahko podjetje določi finančno
obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
če navedena določitev prej ne bi izpolnjevala pogoja iz 4.2.2.(a)
člena, vendar je zaradi uporabe teh sprememb navedeni pogoj zdaj
izpolnjen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Taka določitev in preklic se izvedeta na
podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na datum začetka uporabe
teh sprememb. Navedeno razvrstitev je treba uporabljati za
nazaj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.2.33</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Podjetju ni treba opraviti preračunov za
prejšnja obdobja, da bi se upoštevala uporaba teh sprememb.
Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to
mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj in če preračunani
računovodski izkazi upoštevajo vse zahteve iz tega standarda. Če
podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja, mora pripoznati
vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko
vrednostjo na začetku letnega poročevalskega obdobja, ki vključuje
datum začetka uporabe teh sprememb, v začetnem zadržanem dobičku
(ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno) v letnem
poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe teh
sprememb.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>7.2.34</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>V poročevalskem obdobju, ki zajema datum
začetka uporabe teh sprememb, mora podjetje za vsak razred
finančnih sredstev in finančnih obveznosti, na katere vplivajo te
spremembe, razkriti naslednje informacije po stanju na ta dan
začetka uporabe:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(a) prejšnjo kategorijo merjenja in
knjigovodsko vrednost, določeno neposredno pred uporabo teh
sprememb;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(b) novo kategorijo merjenja in
knjigovodsko vrednost, določeno po uporabi teh sprememb;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(c) knjigovodsko vrednost vseh finančnih
sredstev in finančnih obveznosti v izkazu finančnega položaja, za
katere je bilo prej določeno, da se merijo po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, vendar niso več tako določeni; in</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(d) razloge za določitev ali prenehanje
določitve finančnih sredstev ali finančnih obveznosti kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.3</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>UMIK OPMSRP 9, MSRP 9 (2009), MSRP 9 (2010) IN MSRP 9
(2013)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard nadomešča OPMSRP 9 Ponovna ocena vstavljenih izpeljanih
finančnih instrumentov. Zahteve, dodane MSRP 9 v oktobru 2010, so
vključile zahteve, ki so bile prej določene v 5. in 7. členu OPMSRP
9. Posledična sprememba, MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov
računovodskega poročanja, je vključila zahteve, ki so bile prej
določene v 8. členu OPMSRP 9.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>7.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard nadomešča MSRP 9 (2009), MSRP 9 (2010) in MSRP 9
(2013). Vendar se lahko podjetje odloči, da bo za letna obdobja, ki
se začnejo pred 1. januarjem 2018, namesto tega standarda
uporabljalo navedene prejšnje različice MSRP 9 samo, če je ustrezni
datum začetka uporabe pred 1. februarjem 2015.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b>Priloga A – Opredelitve pojmov</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta priloga je sestavni del standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" width="100%" style=
'width:100.0%;border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;padding: 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
pričakovane kreditne izgube v 12-mesečnem obdobju</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Delež pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, ki
predstavljajo pričakovane kreditne izgube zaradi dogodkov neplačila
pri finančnih instrumentih, ki so možne v obdobju 12 mesecev po
datumu poročanja.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: .5pt'>
Znesek, po katerem se izmeri finančno sredstvo ali finančna
obveznost ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačila glavnice,
povečan ali zmanjšan za kumulativno amortizacijo, z uporabo metode
efektivnih obresti, kakršne koli razlike med navedenim začetnim
zneskom in zneskom ob zapadlosti ter pri finančnih sredstvih
prilagojen za morebitni popravek vrednosti za izgubo.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
sredstva iz pogodbe</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: .5pt'>
Tiste pravice, za katere MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci določa,
da se obračunavajo v skladu s tem standardom za namene
pripoznavanja in merjenja dobičkov ali izgub zaradi oslabitev.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
finančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Finančno sredstvo ima poslabšano kreditno kakovost, ko so nastopili
eden ali več dogodkov, ki imajo negativen učinek na ocenjene
prihodnje denarne tokove navedenega finančnega sredstva. Dokazi, da
ima finančno sredstvo poslabšano kreditno kakovost, vključujejo
podatke o naslednjih dogodkih:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(a) pomembnih finančnih težavah izdajatelja ali
posojilojemalca;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(b) kršitvi pogodbe, kot je neplačilo ali zaostanek s plačilom;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(c) posojilodajalčevi koncesiji njegovemu posojilojemalcu iz
gospodarskih ali pravnih razlogov zaradi posojilojemalčevih
finančnih težav, ki je posojilodajalec v običajnih okoliščinah ne
bi dal;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(d) verjetnosti, da bo posojilojemalec šel v stečaj ali drugo
obliko finančne reorganizacije;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(e) izginotju delujočega trga za navedeno finančno sredstvo zaradi
finančnih težav; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(f) nakupu ali izdaji finančnega sredstva z visokim popustom, ki
odraža nastale kreditne izgube.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Lahko se zgodi, da ni mogoče določiti enega samega ločenega dogodka
– poslabšanje kakovosti finančnega sredstva je lahko posledica
skupnega učinka več dogodkov.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
kreditna izguba</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Razlika med vsemi pogodbenimi denarnimi tokovi, ki pripadajo
podjetju v skladu s pogodbo, in vsemi denarnimi tokovi, za katere
podjetje pričakuje, da jih bo prejelo (tj. izpad denarnih tokov),
diskontirana po prvotni efektivni obrestni meri (ali po kreditnemu
tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za kupljena ali izdana
finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo). Podjetje oceni
denarne tokove z upoštevanjem vseh pogodbenih pogojev finančnega
instrumenta (na primer predčasno odplačilo, podaljšanje, odkup in
podobne možnosti) v pričakovanem obdobju trajanja navedenega
finančnega instrumenta. Denarni tokovi, ki se upoštevajo,
vključujejo denarne tokove od prodaje zavarovanja s premoženjem v
posesti ali drugih sredstev za izboljšanje kreditne kakovosti, ki
so sestavni del pogodbenih pogojev. Predpostavlja se, da se lahko
pričakovano obdobje trajanja finančnega instrumenta zanesljivo
oceni. Vendar podjetje v tistih redkih primerih, ko ni mogoče
zanesljivo oceniti pričakovanega obdobja trajanja finančnega
instrumenta, uporabi preostalo pogodbeno obdobje finančnega
instrumenta.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja denarna plačila ali
prejemke v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva na
odplačno vrednost finančnega sredstva, ki je kupljeno ali izdano
finančno sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo. Pri
izračunavanju kreditnemu tveganju prilagojene efektivne obrestne
mere mora podjetje oceniti pričakovane denarne tokove ob
upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega sredstva (npr.
predčasno odplačilo, podaljšanje, odkup in podobne možnosti) in
pričakovanih kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa nadomestila in
zneske (točke), plačane ali prejete med pogodbenima strankama, ki
so sestavni del efektivne obrestne mere (glej B5.4.1.-B5.4.3.
člen), transakcijske stroške ter vse druge premije ali popuste.
Predpostavlja se, da je možno denarne tokove in pričakovano obdobje
trajanja skupine podobnih finančnih instrumentov zanesljivo
oceniti. Vendar pa mora podjetje v tistih redkih primerih, ko ni
mogoče zanesljivo oceniti denarnih tokov ali preostalega obdobja
trajanja finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov), uporabiti pogodbene denarne tokove v celotnem
pogodbenem obdobju finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov).</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
odprava pripoznanja</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Odstranitev prej pripoznanega finančnega sredstva ali finančne
obveznosti iz izkaza finančnega položaja podjetja.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
izvedeni finančni instrument</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Finančni instrument ali druga pogodba iz področja uporabe tega
standarda z vsemi tremi spodaj navedenimi značilnostmi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(a) njegova vrednost se spremeni v odziv na spremembo točno
določene obrestne mere, cene finančnega instrumenta, cene blaga,
deviznega tečaja, indeksa cen ali tečajev, kreditne sposobnosti ali
kreditnega indeksa ali druge spremenljivke, če v primeru nefinančne
spremenljivke taka spremenljivka ni značilna za eno od pogodbenih
strank (včasih se te spremenljivke imenujejo „podlaga“);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(b) ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali pa manjšo začetno
naložbo, kot bi se zahtevala pri drugih vrstah pogodb, za katere bi
se pričakoval podoben odziv na spremembe tržnih dejavnikov;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(c) poravnan(a) je na datum v prihodnosti.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
dividende</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Razdelitve dobičkov imetnikom kapitalskih instrumentov sorazmerno z
njihovimi deleži v posameznih skupinah kapitala.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
metoda efektivnih obresti</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Metoda, ki se uporablja pri izračunu odplačne vrednosti finančnega
sredstva ali finančne obveznosti in pri razporeditvi in
pripoznavanju prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v
poslovnem izidu v zadevnem obdobju.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
efektivna obrestna mera</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja denarna plačila ali
prejemke v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva ali
finančne obveznosti na bruto knjigovodsko vrednost finančnega
sredstva ali na odplačno vrednost finančne obveznosti. Pri
izračunavanju efektivne obrestne mere mora podjetje oceniti
pričakovane denarne tokove ob upoštevanju vseh pogodbenih pogojev
finančnega instrumenta (predčasno odplačilo, podaljšanje, odkup in
podobne možnosti), pri čemer pa ne sme upoštevati pričakovanih
kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa nadomestila in zneske
(točke), plačane ali prejete med pogodbenima strankama, ki so
sestavni del efektivne obrestne mere (glej B5.4.1.-B5.4.3. člen),
transakcijske stroške in vse druge premije ali popuste.
Predpostavlja se, da je možno denarne tokove in pričakovano obdobje
trajanja skupine podobnih finančnih instrumentov zanesljivo
oceniti. Vendar pa mora podjetje v tistih redkih primerih, ko ni
mogoče zanesljivo oceniti denarnih tokov ali pričakovanega obdobja
trajanja finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov), uporabiti pogodbene denarne tokove v celotnem
pogodbenem obdobju finančnega instrumenta (ali skupine finančnih
instrumentov).</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
pričakovane kreditne izgube</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Tehtano povprečje kreditnih izgub, pri čemer se kot uteži uporabijo
ustrezna povezana tveganja neplačila.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
pogodba o finančnem poroštvu</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Pogodba, ki od izdajatelja zahteva, da izvede določena plačila, s
katerimi se imetniku povrne izguba, nastala zaradi tega, ker
določeni dolžnik ni pravočasno izvedel plačila v skladu s prvotnimi
ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
finančna obveznost po pošteni vrednosti prek poslovnega izida</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Finančna obveznost, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(a) ustreza opredelitvi v posesti za trgovanje;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(b) ob začetnem pripoznanju jo podjetje določi kot merjeno po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 4.2.2. ali
4.3.5. členom;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(c) ob začetnem pripoznanju ali pozneje je določena kot merjena po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s 6.7.1.
členom.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
trdna obveza</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Zavezujoč sporazum o zamenjavi točno določene količine sredstev po
točno določeni ceni na točno določen prihodnji datum ali
datume.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
napovedana transakcija</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Neobvezen, vendar pričakovan posel v prihodnosti.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
bruto knjigovodska vrednost finančnega sredstva</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Odplačna vrednost finančnega sredstva pred prilagoditvijo za
morebiten popravek vrednosti za izgubo.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
količnik varovanja pred tveganjem</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Razmerje med obsegom instrumenta za varovanje pred tveganjem in
obsegom pred tveganjem varovane postavke v smislu njune sorazmerne
uteži.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
v posesti za trgovanje</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Finančno sredstvo ali finančna obveznost, ki:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(a) se pridobi ali prevzame predvsem za namene prodaje ali
ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(b) je ob začetnem pripoznanju del portfelja identificiranih
finančnih instrumentov, ki se upravljajo skupaj in za katere
obstajajo dokazi o nedavnem dejanskem kratkoročnem pobiranju
dobičkov; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
(c) je izveden finančni instrument (razen izvedenega finančnega
instrumenta, ki je pogodba o finančnem poroštvu ali določen in
učinkovit instrument za varovanje pred tveganjem).</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
dobiček ali izguba zaradi oslabitve</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Dobički ali izgube, ki se pripoznajo v poslovnem izidu v skladu s
5.5.8. členom in ki izhajajo iz uporabe zahtev glede oslabitve iz
oddelka 5.5.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz vseh možnih dogodkov
neplačila v pričakovanem obdobju trajanja finančnega
instrumenta.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
popravek vrednosti za izgubo</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube pri finančnih
sredstvih, merjenih v skladu s 4.1.2. členom, terjatvah iz najema
in sredstvih iz pogodbe, nabrani znesek oslabitve za finančna
sredstva, merjena v skladu s 4.1.2.A členom, in rezervacija za
pričakovane kreditne izgube iz naslova obvez iz posojil in pogodb o
finančnem poroštvu.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
dobiček ali izguba zaradi spremembe</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Znesek, ki izhaja iz prilagoditve bruto knjigovodske vrednosti
finančnega sredstva, da bi se upoštevali na novo dogovorjeni ali
spremenjeni pogodbeni denarni tokovi. Podjetje mora preračunati
bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva kot sedanjo
vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih plačil ali prejemkov v
pričakovanem obdobju trajanja na novo dogovorjenega ali
spremenjenega finančnega sredstva, ki se diskontirajo po prvotni
efektivni obrestni meri finančnega sredstva (oziroma po prvotni
kreditnemu tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za kupljena
ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo) ali,
kadar je smiselno, po spremenjeni efektivni obrestni meri, ki se
izračuna v skladu s 6.5.10. členom. Pri ocenjevanju pričakovanih
denarnih tokov finančnega sredstva mora podjetje upoštevati vse
pogodbene pogoje finančnega sredstva (na primer predčasno
odplačilo, odkup in podobne možnosti), ne sme pa upoštevati
pričakovanih kreditnih izgub, razen če je finančno sredstvo
kupljeno ali izdano finančno sredstvo s poslabšano kreditno
kakovostjo – v tem primeru mora podjetje upoštevati tudi začetne
pričakovane kreditne izgube, ki so se upoštevale pri izračunu
prvotne kreditnemu tveganju prilagojene obrestne mere.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
v zaostanku s plačili</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Finančno sredstvo je v zaostanku s plačili, kadar nasprotna stranka
ne izvede plačila na pogodbeno določen datum.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
kupljeno ali izdano finančno sredstvo s poslabšano kreditno
kakovostjo</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Kupljena ali izdana finančna sredstva, ki imajo ob začetnem
pripoznanju poslabšano kreditno kakovost.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
datum prerazvrstitve</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Prvi dan prvega poročevalskega obdobja po spremembi poslovnega
modela, ki privede do tega, da podjetje prerazvrsti finančna
sredstva.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
običajen nakup ali prodaja</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Nakup ali prodaja finančnega sredstva v skladu s pogodbo, katere
pogoji zahtevajo izročitev sredstva v roku, ki ga na splošno
določajo predpisi ali praksa na zadevnem trgu.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="177" style=
'width:133.0pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-top: none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
transakcijski stroški</p>
</td>
<td width="437" valign="top" style=
'width:327.5pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Dodatni stroški, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi,
izdaji ali odtujitvi finančnega sredstva ali finančne obveznosti
(glej B5.4.8. člen). Dodaten strošek je strošek, ki ne bi nastal,
če podjetje ne bi pridobilo, izdalo ali odtujilo finančnega
instrumenta.</p>
</td>
</tr>
</table>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Naslednji izrazi so opredeljeni v 11. členu MRS 32, Prilogi A MSRP
7, Prilogi A MSRP 13 ali Prilogi A MSRP 15 in se v tem standardu
uporabljajo v pomenu, kot je določen v MRS 32, MSRP 7, MSRP 13
oziroma MSRP 15:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) kreditno tveganje<a href="#_ftn2" name="_ftnref2" title=
""><span class="MsoFootnoteReference"><span class=
"MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) kapitalski instrument;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) poštena vrednost;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) finančno sredstvo;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) finančni instrument;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(f) finančna obveznost;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(g) transakcijska cena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-indent:7.1pt'>
<b>Priloga B – Napotki za uporabo</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta priloga je sestavni del standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>PODROČJE UPORABE (POGLAVJE 2)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Nekatere pogodbe zahtevajo plačilo na podlagi podnebnih, geoloških
ali drugih fizičnih spremenljivk. (Tiste, ki temeljijo na podnebnih
spremenljivkah, se včasih imenujejo „izvedeni finančni instrumenti
na vremenske dejavnike“). Če navedene pogodbe ne spadajo v področje
uporabe MSRP 4, spadajo v področje uporabe tega standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard ne spreminja zahtev v zvezi s programi zaslužkov
zaposlencev, ki so skladni z MRS 26 Obračunavanje in poročanje
pokojninskih programov, in sporazumi o licenčninah na podlagi
obsega prodaje ali prihodkov od storitev, ki se obračunavajo v
skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Včasih podjetje izvede tako imenovano „strateško finančno naložbo“
v kapitalske instrumente, ki jih je izdalo drugo podjetje, da bi
vzpostavilo ali ohranilo dolgoročno poslovno razmerje z njim.
Naložbenik ali sopodvižnik uporabi MRS 28, da ugotovi, ali mora za
tako finančno naložbo uporabljati kapitalsko metodo
obračunavanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard se uporablja za finančna sredstva in finančne
obveznosti zavarovateljev, razen za pravice in obveznosti, ki jih
izključuje 2.1.(e) člen, ker izhajajo iz pogodb za katere se
uporablja MSRP 4 Zavarovalne pogodbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pogodbe o finančnem poroštvu so lahko sklenjene v različnih pravnih
oblikah, kot so na primer finančno jamstvo, nekatere vrste
akreditivov, pogodba o prevzemu tveganja neplačila ali zavarovalna
pogodba. Njihova računovodska obravnava ni odvisna od njihove
pravne oblike. Spodnji primeri so primeri ustrezne obravnave (glej
2.1.(e) člen):</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) čeprav je pogodba o finančnem poroštvu skladna z opredelitvijo
zavarovalne pogodbe v MSRP 4, izdajatelj uporabi ta standard, če je
preneseno tveganje znatno. Ne glede na to se izdajatelj, če je
predhodno izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot
zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki se uporablja
za zavarovalne pogodbe, lahko odloči, da bo za tako pogodbe o
finančnem poroštvu uporabljal ta standard ali MSRP 4. Če se
uporablja ta standard, 5.1.1. člen zahteva, da izdajatelj na
začetku pogodbo o finančnem poroštvu pripozna po pošteni vrednosti.
Če je pogodba o finančnem poroštvu izdana nepovezani stranki v
samostojnem poslu v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, je njena
poštena vrednost na začetku najverjetneje enaka prejeti premiji,
razen če obstajajo dokazi o nasprotnem. Pozneje, razen če je za
pogodbo o finančnem poroštvu od začetka določeno, da se meri po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali če se uporablja
3.2.15.–3.2.23. in B3.2.12.–B3.2.17. člen (kadar prenos finančnih
sredstev ne izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja ali kadar se
uporablja pristop nadaljnje udeležbe), jo izdajatelj izmeri po
višjem izmed naslednjih zneskov:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) znesku, določenem v skladu z oddelkom 5.5; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) prvotno pripoznanem znesku, od katerega se po potrebi odšteje
kumulativni znesek prihodkov, pripoznanih v skladu z načeli MSRP 15
(glej 4.2.1.(c) člen);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) nekatera s krediti povezana poroštva kot predpogoj za plačilo
ne zahtevajo, da je imetnik izpostavljen tveganju izgube in je
utrpel izgubo zaradi nesposobnosti dolžnika, da zagotovi plačila za
zavarovano sredstvo, ko ta zapadejo. Primer takega poroštva je
poroštvo, ki zahteva plačila v odziv na spremembe določene kreditne
bonitete ali kreditnega indeksa. Taka poroštva niso pogodbe o
finančnem poroštvu, kot so opredeljene v tem standardu, in niso
zavarovalne pogodbe, kot so opredeljene v MSRP 4. Taka poroštva so
izvedeni finančni instrumenti, izdajatelj pa zanje uporablja ta
standard;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) če je bila pogodba o finančnem poroštvu izdana v zvezi s
prodajo blaga, izdajatelj pri določanju, v katerih primerih bo
pripoznal prihodek iz poroštva in iz prodaje blaga, uporabi MSRP
15.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Navedbe, da izdajatelj obravnava pogodbe kot zavarovalne pogodbe,
se običajno nahajajo povsod po sporočilih izdajatelja strankam in
regulatorjem, v pogodbah, poslovni dokumentaciji in računovodskih
izkazih. Poleg tega se za zavarovalne pogodbe pogosto uporabljajo
računovodske zahteve, ki se razlikujejo od zahtev za druge vrste
transakcij, kot so pogodbe, ki jih izdajo banke ali komercialne
družbe. V takih primerih računovodski izkazi izdajatelja običajno
vključujejo izjavo, da je izdajatelj uporabil navedene računovodske
zahteve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>PRIPOZNANJE IN ODPRAVA PRIPOZNANJA (POGLAVJE 3)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Začetno pripoznanje (oddelek 3.1)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Posledica načela iz 3.1.1. člena je, da podjetje pripozna vse svoje
pogodbene pravice ali obveze iz izvedenih finančnih instrumentov v
izkazu finančnega položaja kot sredstva ali obveznosti, razen
izvedenih finančnih instrumentov, ki onemogočajo, da bi se prenos
finančnih sredstev obračunaval kot prodaja (glej B3.2.14. člen). Če
prenos finančnega sredstva ne izpolnjuje pogojev za odpravo
pripoznanja, prevzemnik ne pripozna prenesenega sredstva kot
svojega sredstva (glej B3.2.15. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Nekaj primerov uporabe načela iz 3.1.1. člena:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) brezpogojne terjatve in obveznosti se pripoznajo kot sredstva
ali obveznosti, ko postane podjetje stranka v pogodbi in ima zato
pravno pravico prejeti ali pravno obvezo plačati denarna
sredstva;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) sredstva in obveznosti, ki naj bi nastale zaradi trdne obveze
za nakup ali prodajo blaga ali storitev, se na splošno ne
pripoznajo, dokler vsaj ena od strank ne izpolni pogojev dogovora.
Na primer, podjetje, ki prejme dokončno naročilo, načeloma ne
pripozna sredstva (in podjetje, ki je dalo to naročilo, ne pripozna
obveznosti) ob času obveze, temveč odloži pripoznanje, dokler
naročeno blago ni poslano ali dobavljeno oziroma storitev
opravljena. Če trdna obveza za nakup ali prodajo nefinančnih
sredstev spada v področje uporabe tega standarda v skladu z
2.4.–2.7. členom, se njena čista poštena vrednost pripozna kot
sredstvo ali obveznost na dan obveze (glej B4.1.30.(c) člen). Poleg
tega, če se prej nepripoznana trdna obveza določi kot pred
tveganjem varovana postavka pri varovanju poštene vrednosti pred
tveganjem, se vsaka sprememba čiste poštene vrednosti, ki jo je
mogoče pripisati varovanemu tveganju, pripozna kot sredstvo ali
obveznost po začetku varovanja pred tveganjem (glej 6.5.8.(b) in
6.5.9. člen);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) terminska pogodba, ki spada v področje uporabe tega standarda
(glej 2.1 člen), se pripozna kot sredstvo ali obveznost na dan
obveze in ne na dan, ko je poravnana. Kadar postane podjetje
stranka v terminski pogodbi, sta pošteni vrednosti pravice in
obveze pogosto enaki, tako da je čista poštena vrednost terminske
pogodbe enaka nič. Če čista poštena vrednost pravice in obveze ni
enaka nič, se pogodba pripozna kot sredstvo ali obveznost;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) opcijske pogodbe, ki spadajo v področje uporabe tega standarda
(glej 2.1 člen), se pripoznajo kot sredstva ali obveznosti, če
imetnik ali izdajatelj postane stranka v pogodbi;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) načrtovani prihodnji posli, ne glede na to, kako so verjetni,
niso sredstva in obveznosti, ker podjetje še ni postalo stranka v
pogodbi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Običajen nakup ali prodaja finančnih sredstev</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.1.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Običajen nakup ali prodaja finančnega sredstva se pripozna z
uporabo bodisi obračunavanja po datumu sklenitve posla bodisi
obračunavanja po datumu poravnave posla, kot je opisano v B3.1.5.
in B3.1.6. členu. Podjetje mora uporabljati isto metodo dosledno za
vse nakupe in prodaje finančnih sredstev, ki se razvrstijo na isti
način v skladu s tem standardom. V ta namen se sredstva, ki se
obvezno merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
razvrstijo ločeno od sredstev, določenih kot merjenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida. Poleg tega naložbe v kapitalske
instrumente, ki se obračunavajo z uporabo možnosti iz 5.7.5. člena,
tvorijo ločeno kategorijo razvrstitve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.1.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pogodba, ki zahteva ali dovoljuje neto poravnavo spremembe
vrednosti pogodbe, ni običajna pogodba. Namesto tega se takšna
pogodba obravnava kot izvedeni finančni instrument v obdobju med
datumom sklenitve posla in datumom poravnave posla.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.1.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Datum sklenitve posla je datum, na katerega se podjetje zaveže
kupiti ali prodati sredstvo. Obračunavanje po datumu sklenitve
posla se nanaša na (a) pripoznanje sredstva, ki naj bi bilo
prejeto, in obveznosti, ki naj bi bila poravnana, na datum
sklenitve posla ter (b) odpravo pripoznanja sredstva, ki je
prodano, pripoznanje dobička ali izgube pri odtujitvi in
pripoznanje terjatve do kupca za plačilo na datum sklenitve posla.
Na splošno se obresti za sredstva in ustrezno obveznost ne začnejo
obračunavati pred datumom poravnave posla, ko se prenese lastninska
pravica.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.1.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Datum poravnave posla je datum, ko se sredstvo izroči podjetju ali
ko podjetje izroči sredstvo. Obračunavanje po datumu poravnave
posla se nanaša na (a) pripoznanje sredstva na dan, ko ga podjetje
prejme, in (b) odpravo pripoznanja sredstva in pripoznanje dobička
ali izgube ob odtujitvi na dan, ko ga podjetje izroči. Kadar se
uporablja obračunavanje po datumu poravnave posla, podjetje
obračuna spremembo poštene vrednosti sredstva, ki bo prejeto, v
obdobju med datumom sklenitve posla in datumom poravnave posla na
enak način, kot obračuna pridobljeno sredstvo. Z drugimi besedami
to pomeni, da se sprememba vrednosti ne pripozna za sredstva, ki se
merijo po odplačni vrednosti; pripozna se v poslovnem izidu za
sredstva, ki so razvrščena kot finančna sredstva, merjena po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Za finančna sredstva, ki
se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
v skladu s 4.1.2.A členom, in za naložbe v kapitalske instrumente,
ki se obračunavajo v skladu s 5.7.5. členom, se sprememba vrednosti
pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Odprava pripoznanja finančnih sredstev (oddelek 3.2)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Spodnji diagram ponazarja, kako se oceni, ali in v kolikšnem obsegu
je za finančno sredstvo odpravljeno pripoznanje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'><br clear="all"
style='page-break-before:always' /></span>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<img width="499" height="687" src=
"http://www.davkoplacevalci.com/files/attachment_images/688d7a2999d541cfa70e60236edf085a_image001.jpg" /></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dogovori, po katerih podjetje obdrži pogodbene pravice do
prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva, vendar prevzame
pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali več
prejemnikom (3.2.4.(b) člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Položaj, opisan v 3.2.4.(b) členu (ko podjetje obdrži pogodbene
pravice do prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva,
prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo denarnih tokov enemu ali
več prejemnikom), nastopi, če je podjetje na primer skrbniški sklad
in naložbenikom izda upravičenja do koristi iz naslova finančnih
sredstev, ki so podlaga za zadevno finančno sredstvo in ki jih ima
v lasti in jih servisira. V takem primeru finančna sredstva
izpolnjujejo pogoje za odpravo pripoznanja, če so izpolnjeni pogoji
iz 3.2.5. in 3.2.6. člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se uporabi 3.2.5. člen, bi bilo lahko podjetje na primer
izdajatelj finančnega sredstva ali skupina, ki vključuje odvisno
podjetje, ki je pridobilo finančno sredstvo in prenaša denarne
tokove nepovezanim tretjim naložbenikom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ovrednotenje prenosa tveganj in koristi, povezanih z lastništvom
(3.2.6. člen)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Primeri, ko je podjetje preneslo skoraj vsa tveganja in koristi,
povezana z lastništvom:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) brezpogojna prodaja finančnega sredstva;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) prodaja finančnega sredstva skupaj z opcijo za ponovni nakup
finančnega sredstva po njegovi pošteni vrednosti v trenutku
ponovnega nakupa; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) prodaja finančnega sredstva skupaj s prodajno ali nakupno
opcijo z veliko izgubo v primeru izvršitve (to je opcija, pri
kateri je trenutna tržna cena toliko višja/nižja od izvršilne cene,
da ni verjetno, da se bo izvršila pred potekom).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Primeri, ko je podjetje obdržalo skoraj vsa tveganja in koristi,
povezana z lastništvom:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) posel prodaje in ponovnega nakupa, pri katerem je cena pri
ponovnem nakupu točno določena cena ali prodajna cena, ki se ji
prišteje posojilodajalčev donos;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) sporazum o posojilu vrednostnih papirjev;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) prodaja finančnega sredstva skupaj z zamenjavo celotnega
donosa, ki prenaša izpostavljenost tržnemu tveganju nazaj na
podjetje;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) prodaja finančnega sredstva skupaj s prodajno ali nakupno
opcijo z velikim dobičkom v primeru izvršitve (to je opcija, pri
kateri je trenutna tržna cena toliko nižja/višja od izvršilne cene,
da ni verjetno, da bo pred potekom opcije izvršilna cena
nižja/višja); ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) prodaja kratkoročnih terjatev, pri kateri podjetje jamči, da bo
prevzemniku nadomestilo kreditne izgube, ki bodo verjetno
nastale.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje ugotovi, da je s prenosom preneslo skoraj vsa tveganja
in koristi, povezane z lastništvom prenesenega sredstva, tega ne
pripozna ponovno v prihodnjem obdobju, razen če preneseno sredstvo
ponovno pridobi v novem poslu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ovrednotenje prenosa obvladovanja sredstva</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje ni obdržalo obvladovanja prenesenega sredstva, če ima
prevzemnik dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo. Podjetje
je obdržalo obvladovanje prenesenega sredstva, če prevzemnik nima
dejanske zmožnosti prodati preneseno sredstvo. Prevzemnik ima
dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo, če se z njim trguje
na delujočem trgu, ker bi prevzemnik lahko preneseno sredstvo
ponovno kupil na trgu, če ga želi vrniti v podjetje. Na primer,
prevzemnik ima lahko dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo,
če je to preneseno sredstvo predmet opcije, ki dovoljuje podjetju
ponovni nakup, vendar lahko prevzemnik takoj pridobi preneseno
sredstvo na trgu, če se opcija izvrši. Prevzemnik nima dejanske
zmožnosti prodati preneseno sredstvo, če podjetje obdrži takšno
opcijo, in prevzemnik prenesenega sredstva ne more takoj pridobiti
na trgu, če podjetje izvrši svojo opcijo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prevzemnik ima dejansko zmožnost prodati preneseno sredstvo samo v
primeru, če lahko proda celotno sredstvo neki nepovezani tretji
osebi in lahko to svojo zmožnost uveljavi enostransko in brez
nalaganja dodatnih omejitev za prenos. Ključno vprašanje je, kaj je
prevzemnik zmožen dejansko narediti, ne kakšne pogodbene pravice
ima prevzemnik glede tega, kaj lahko stori s prenesenim sredstvom,
ali kakšne pogodbene prepovedi obstajajo. Zlasti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pogodbena pravica do odtujitve prenesenega sredstva nima veliko
veljave v praksi, če ni trga za preneseno sredstvo, ter</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) zmožnost odtujitve prenesenega sredstva nima veliko veljave v
praksi, če tega ni mogoče prosto izvršiti. Zaradi tega:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) mora biti prevzemnikova zmožnost odtujitve prenesenega sredstva
neodvisna od delovanja drugih (tj. biti mora enostranska zmožnost)
in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) prevzemnik mora biti dejansko zmožen odtujiti preneseno
sredstvo, ne da bi bilo treba prenos pogojevati s strogimi
omejitvami (npr. pogoji o tem, kako se mora posojeno sredstvo
servisirati, ali opcija, ki daje prevzemniku pravico do ponovnega
nakupa sredstva).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dejstvo, da ni verjetno, da bi prevzemnik prodal preneseno
sredstvo, samo po sebi ne pomeni, da je prenosnik obdržal
obvladovanje prenesenega sredstva. Vendar pa, če prodajna opcija
ali jamstvo prevzemniku preprečuje prodajo prenesenega sredstva,
potem je prenosnik obdržal obvladovanje prenesenega sredstva. Če
ima na primer prodajna opcija ali jamstvo zadostno vrednost,
prevzemniku preprečuje prodajo prenesenega sredstva, ker prevzemnik
ne bi dejansko prodal prenesenega sredstva tretji osebi, ne da bi
mu dodal podobno opcijo ali druge omejevalne pogoje. Namesto tega
bi imel prevzemnik preneseno sredstvo v posesti z namenom pridobiti
plačila iz naslova jamstva ali prodajne opcije. V takšnih
okoliščinah je prenosnik obdržal obvladovanje prenesenega
sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prenosi, ki izpolnjujejo pogoje za odpravo pripoznanja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko obdrži pravico do dela izplačil obresti na prenesena
sredstva kot nadomestilo za servisiranje teh sredstev. Del obresti,
ki bi se mu podjetje odpovedalo ob prenehanju ali prenosu pogodbe o
servisiranju, se razporedi na sredstvo iz naslova servisiranja ali
obveznost iz naslova servisiranja. Del obresti, ki se mu podjetje
ne bi odpovedalo, pa je terjatev iz kuponske pole za izplačilo
obresti. Na primer, če se podjetje ne bi odpovedalo nobenim
obrestim ob prenehanju ali prenosu pogodbe o servisiranju, je
celotni obrestni razmik terjatev iz kuponske pole za izplačilo
obresti. Za namene uporabe 3.2.13. člena se poštene vrednosti
sredstva iz naslova servisiranja in terjatve iz kuponske pole za
izplačilo obresti uporabijo za razporeditev knjigovodske vrednosti
terjatve med del sredstva, za katerega se je odpravilo pripoznanje,
in del, ki se še naprej pripoznava. Če provizija za servisiranje ni
določena, ali če ni pričakovati, da bo prejeta provizija ustrezno
nadomestilo podjetju za servisiranje, se pripozna obveznost za
obvezo servisiranja po pošteni vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri merjenju poštenih vrednosti dela, ki se še naprej pripoznava,
in dela, za katerega se odpravi pripoznanje za namene 3.2.13.
člena, podjetje poleg 3.2.14. člena uporablja zahteve za merjenje
poštene vrednosti iz MSRP 13.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prenosi, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo
pripoznanja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nadaljevanju je opisana uporaba načela iz 3.2.15. člena. Če
jamstvo, ki ga da podjetje za izgube zaradi neplačila iz
prenesenega sredstva, preprečuje odpravo pripoznanja prenesenega
sredstva, ker je podjetje obdržalo skoraj vsa tveganja in koristi
lastništva prenesenega sredstva, se preneseno sredstvo še naprej
pripoznava v celoti, prejeto nadomestilo pa se pripozna kot
obveznost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Nadaljnja udeležba v prenesenih sredstvih</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nadaljevanju so predstavljeni primeri, kako podjetje meri
preneseno sredstvo in povezano obveznost v skladu s 3.2.16.
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Vsa sredstva</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Če jamstvo, ki ga da podjetje za izgube zaradi neplačila iz
prenesenega sredstva, preprečuje odpravo pripoznanja prenesenega
sredstva v obsegu nadaljnje udeležbe, se preneseno sredstvo izmeri
na dan prenosa po nižji od naslednjih vrednosti: (i) knjigovodski
vrednosti sredstva, in (ii) največji vrednosti prejetega
nadomestila pri prenosu, ki ga bo podjetje morda moralo vrniti
(„znesek jamstva“). Povezana obveznost se na začetku meri v znesku
jamstva, ki se mu prišteje poštena vrednost jamstva (ki je običajno
prejeto nadomestilo za jamstvo). Pozneje se začetna poštena
vrednost jamstva pripozna v poslovnem izidu, (medtem) ko je obveza
izpolnjena (v skladu z načeli MSRP 15), knjigovodska vrednost
sredstva pa se zmanjša za morebitni popravek vrednosti za
izgubo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Sredstva, merjena po odplačni vrednosti</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Če se zaradi obveze iz prodajne opcije, ki jo izda podjetje,
ali pravice iz nakupne opcije, ki jo ima, pripoznanje za preneseno
sredstvo ne more odpraviti, in podjetje meri preneseno sredstvo po
odplačni vrednosti, se povezana obveznost meri po svoji nabavni
vrednosti (tj. vrednosti prejetega nadomestila), prilagojeni za
amortizacijo kakršne koli razlike med navedeno nabavno vrednostjo
in bruto knjigovodsko vrednostjo prenesenega sredstva na datum
poteka opcije. Na primer, predpostavimo, da je bruto knjigovodska
vrednost sredstva na dan prenosa 98 denarnih enot (DE) in znaša
prejeto nadomestilo 95 DE. Bruto knjigovodska vrednost sredstva na
dan izvršitve opcije bo 100 DE. Začetna knjigovodska vrednost
povezane obveznosti je 95 DE in razlika med 95 DE in 100 DE se
pripozna v poslovnem izidu z uporabo metode efektivnih obresti. Če
se opcija izvrši, se kakršna koli razlika med knjigovodsko
vrednostjo povezane obveznosti in izvršilno ceno pripozna v
poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Sredstva, merjena po pošteni vrednosti</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) Če zaradi pravice iz nakupne opcije, ki jo obdrži podjetje, ni
mogoče odpraviti pripoznanja prenesenega sredstva in podjetje meri
preneseno sredstvo po pošteni vrednosti, se sredstvo še naprej meri
po svoji pošteni vrednosti. Povezana obveznost se meri (i) po
izvršilni ceni opcije, zmanjšani za časovno vrednost opcije, če bi
izvršitev opcije privedla do dobička ali je njena izvršilna cena
enaka trenutni tržni ceni, ali (ii) po pošteni vrednosti
prenesenega sredstva, zmanjšani za časovno vrednost opcije, če bi
izvršitev opcije privedla do izgube. Prilagoditev merjenja povezane
obveznosti zagotovi, da je čista knjigovodska vrednost sredstva in
povezane obveznosti poštena vrednost pravice iz nakupne opcije. Na
primer, če je poštena vrednost sredstva, ki je podlaga, 80 DE,
izvršilna cena opcije 95 DE in časovna vrednost opcije 5 DE, je
knjigovodska vrednost povezane obveznosti 75 DE (80 DE – 5 DE) in
knjigovodska vrednost prenesenega sredstva 80 DE (tj. njena poštena
vrednost).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) Če zaradi prodajne opcije, ki jo izda podjetje, ni mogoče
odpraviti pripoznanja prenesenega sredstva in podjetje meri
preneseno sredstvo po pošteni vrednosti, se povezana obveznost meri
po izvršilni ceni opcije, ki se jih prišteje časovna vrednost
opcije. Merjenje sredstva po pošteni vrednosti je omejeno na
pošteno vrednost ali izvršilno ceno opcije, odvisno od tega, katera
je nižja, ker podjetje nima pravice do povečanj poštene vrednosti
prenesenega sredstva nad izvršilno ceno opcije. To zagotavlja, da
je čista knjigovodska vrednost sredstva in povezane obveznosti
poštena vrednost obveze iz prodajne opcije. Na primer, če je
poštena vrednost sredstva, ki je podlaga, 120 DE, izvršilna cena
opcije 100 DE in časovna vrednost opcije 5 DE, je knjigovodska
vrednost povezane obveznosti 105 DE (100 DE + 5 DE) in knjigovodska
vrednost sredstva 100 DE (v tem primeru izvršilna cena opcije).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) Če zaradi ovratnice v obliki kupljene nakupne opcije in izdane
prodajne opcije ni mogoče odpraviti pripoznanja prenesenega
sredstva in podjetje meri sredstvo po pošteni vrednosti, sredstvo
še naprej meri po pošteni vrednosti. Povezana obveznost se meri (i)
po vsoti izvršilne cene nakupne opcije in poštene vrednosti
prodajne opcije, zmanjšani za časovno vrednost nakupne opcije, če
bi izvršitev nakupne opcije privedla do dobička ali je njena
izvršilna cena enaka trenutni tržni ceni, ali (ii) po vsoti poštene
vrednosti sredstva in poštene vrednosti prodajne opcije, zmanjšane
za časovno vrednost nakupne opcije, če bi izvršitev nakupne opcije
privedla do izgube. Prilagoditev povezane obveznosti zagotovi, da
je čista knjigovodska vrednost sredstva in povezane obveznosti
poštena vrednost opcij, ki jih poseduje in jih je izdalo podjetje.
Na primer, predpostavimo, da podjetje prenese finančno sredstvo,
merjeno po pošteni vrednosti, obenem pa kupi nakupno opcijo z
izvršilno ceno 120 DE in izda prodajno opcijo z izvršilno ceno 80
DE. Predpostavimo tudi, da je poštena vrednost sredstva na dan
prenosa 100 DE. Časovna vrednost prodajne opcije je 1 DE, nakupne
pa 5 DE. V tem primeru podjetje pripozna sredstvo v višini 100 DE
(pošteno vrednost sredstva) in obveznost v višini 96 DE [(100 DE +
1 DE) – 5 DE)]. Tako dobimo čisto vrednost sredstva v višini 4 DE,
ki je poštena vrednost opcij, ki jih ima podjetje v posesti in jih
je izdalo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Vsi prenosi</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V obsegu, v katerem prenos finančnega sredstva ne izpolnjuje
pogojev za odpravo pripoznanja, se prenosnikove pogodbene pravice
ali obveze, povezane s prenosom, ne obračunajo ločeno kot izvedeni
finančni instrumenti, če bi pripoznanje obeh, izvedenega finančnega
instrumenta in prenesenega sredstva, ali obveznosti, ki izhaja iz
prenosa, imelo za posledico, da bi se iste pravice ali obveze
pripoznale dvakrat. Na primer, nakupna opcija, ki jo obdrži
prenosnik, lahko prepreči, da se prenos finančnih sredstev
obračunava kot prodaja. V takem primeru se nakupna opcija ne
pripozna ločeno kot izvedeno sredstvo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prevzemnik v obsegu, v katerem prenos finančnega sredstva ne
izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja, ne pripozna prenesenega
sredstva kot svojega sredstva. Prevzemnik odpravi pripoznanje
plačanega denarnega ali drugega nadomestila in pripozna terjatev do
prenosnika. Če ima prenosnik tako pravico kot tudi obvezo do
ponovne pridobitve obvladovanja celotnega prenesenega sredstva po
točno določeni ceni (kot na primer po pogodbi o ponovnem nakupu),
lahko prevzemnik meri svojo terjatev po odplačni vrednosti, če ta
izpolnjuje merila iz 4.1.2. člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Primeri</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Spodnji primeri ponazarjajo uporabo načel odprave pripoznanja v tem
standardu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Pogodbe o ponovnem nakupu in posojanje vrednostnih papirjev. Če
je finančno sredstvo prodano po pogodbi o ponovnem nakupu po točno
določeni ceni ali po prodajni ceni, ki se ji prišteje
posojilodajalčev donos, ali če je posojeno po pogodbi, v skladu s
katero se mora vrniti prenosniku, se pripoznanje za to sredstvo ne
odpravi, ker prenosnik obdrži skoraj vsa tveganja in koristi,
povezane z lastništvom. Če prevzemnik pridobi pravico prodati ali
zastaviti sredstvo, prenosnik prerazvrsti to sredstvo v svojem
izkazu finančnega položaja na primer kot posojeno sredstvo ali
terjatev iz ponovnega nakupa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Pogodbe o ponovnem nakupu in posojanje vrednostnih papirjev –
skoraj ista sredstva. Če je finančno sredstvo prodano po pogodbi o
ponovnem nakupu tega sredstva ali skoraj istega sredstva po točno
določeni ceni ali po prodajni ceni, ki se ji prišteje
posojilodajalčev donos, ali če je posojeno po pogodbi o vračilu
istega ali skoraj istega sredstva prenosniku, se pripoznanje za to
sredstvo ne odpravi, ker prenosnik obdrži skoraj vsa tveganja in
koristi, povezane z lastništvom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) Pogodbe o ponovnem nakupu in posojanje vrednostnih papirjev –
pravica nadomestitve. Če pogodba o ponovnem nakupu po točno
določeni odkupni ceni ali ceni, ki je enaka prodajni ceni, ki se ji
prišteje posojilodajalčev donos, ali podoben posel posoje
vrednostnih papirjev prevzemniku zagotavlja pravico, da nadomesti
sredstva, ki so si podobna in imajo enako pošteno vrednost kot
preneseno sredstvo na datum ponovnega nakupa, se za prodano ali
posojeno sredstvo v poslu ponovnega nakupa ali posoje vrednostnih
papirjev pripoznanje ne odpravi, ker prenosnik obdrži skoraj vsa
tveganja in koristi, povezane z lastništvom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) Predkupna pravica za ponovni nakup po pošteni vrednosti. Če
podjetje proda finančno sredstvo in obdrži samo predkupno pravico
za ponovni nakup prenesenega sredstva po pošteni vrednosti, če ga
prevzemnik pozneje proda, podjetje odpravi pripoznanje sredstva,
ker je preneslo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) Navidezna prodaja. Ponovni nakup finančnega sredstva kmalu
potem, ko je bilo prodano, se včasih imenuje „navidezna prodaja“
(wash sale). Takšen ponovni nakup ne onemogoča odprave pripoznanja,
če je izvirni posel izpolnjeval zahteve za odpravo pripoznanja. Če
pa je pogodba o prodaji finančnega sredstva sklenjena istočasno s
pogodbo o ponovnem nakupu istega sredstva po točno določeni ceni
ali prodajni ceni, ki se ji prišteje posojilodajalčev donos, potem
se pripoznanje za to sredstvo ne odpravi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(f) Prodajne opcije in nakupne opcije, ki bi v primeru izvršitve
privedle do velikega dobička. Če lahko prenosnik preneseno finančno
sredstvo odkupi nazaj in bi nakupna opcija v primeru izvršitve
privedla do velikega dobička, ta prenos ne izpolnjuje pogojev za
odpravo pripoznanja, ker je prenosnik obdržal skoraj vsa tveganja
in koristi, povezane z lastništvom. Podobno, če lahko prevzemnik
preneseno finančno sredstvo proda nazaj in bi prodajna opcija v
primeru izvršitve privedla do velikega dobička, ta prenos ne
izpolnjuje pogojev za odpravo pripoznanja, ker je prenosnik obdržal
skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(g) Prodajne opcije in nakupne opcije, ki bi v primeru izvršitve
privedle do velike izgube. Za finančno sredstvo, ki se prenese samo
v povezavi s prodajno opcijo, ki bi v primeru izvršitve privedla do
velike izgube in je v posesti prevzemnika, ali z nakupno opcijo, ki
bi v primeru izvršitve privedla do velike izgube in je v posesti
prenosnika, se odpravi pripoznanje. To je zato, ker je prenosnik
prenesel skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(h) Lahko razpoložljiva sredstva z nakupno opcijo, ki v primeru
izvršitve ne privede niti do velikega dobička niti do velike
izgube. Če ima podjetje nakupno opcijo za sredstvo, ki ga je mogoče
z lahkoto dobiti na trgu, in opcija v primeru izvršitve ne privede
niti do velikega dobička niti do velike izgube, se za to sredstvo
odpravi pripoznanje. To je zato, ker podjetje (i) ni niti obdržalo
niti preneslo skoraj vseh tveganj in koristi lastništva ter (ii) ni
ohranilo pravice obvladovanja sredstva. Če pa sredstva ni mogoče z
lahkoto dobiti na trgu, je odprava pripoznanja onemogočena do
zneska sredstva, ki je predmet nakupne opcije, ker je podjetje
obdržalo obvladovanje sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) Težko razpoložljivo sredstvo s prodajno opcijo, ki jo izda
podjetje, ki v primeru izvršitve ne privede niti do velikega
dobička niti do velike izgube. Če podjetje prenese finančno
sredstvo, ki ga ni mogoče z lahkoto dobiti na trgu, in izda
prodajno opcijo, ki v primeru izvršitve ne privede do velike
izgube, podjetje niti ne obdrži niti ne prenese skoraj vseh tveganj
in koristi lastništva zaradi izdane prodajne opcije. Podjetje
obdrži obvladovanje sredstva, če ima prodajna opcija zadostno
vrednost, da prevzemnik ne proda sredstva; v takšnem primeru se
sredstvo še naprej pripoznava v obsegu, v katerem je prenosnik v
njem še naprej udeležen (glej B3.2.9. člen). Podjetje prenese
obvladovanje sredstva, če prodajna opcija nima zadostne vrednosti,
da bi prevzemniku preprečila prodajo sredstva; v takšnem primeru se
pripoznanje sredstva odpravi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(j) Sredstva, ki so predmet prodajne ali nakupne opcije ali
terminske pogodbe o ponovnem nakupu po pošteni vrednosti. Prenos
finančnega sredstva, ki je samo predmet prodajne ali nakupne opcije
ali terminske pogodbe o ponovnem nakupu, pri kateri je izvršilna
cena ali cena ponovnega nakupa enaka pošteni vrednosti finančnega
sredstva v trenutku ponovnega nakupa, ima za posledico odpravo
pripoznanja zaradi prenosa skoraj vseh tveganj in koristi
lastništva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(k) Z denarjem poravnane nakupne ali prodajne opcije. Podjetje
ovrednoti prenos finančnega sredstva, ki je predmet prodajne ali
nakupne opcije ali terminske pogodbe o ponovnem nakupu, ki bo neto
poravnana z denarnimi sredstvi, da bi ugotovilo, ali je obdržalo
ali preneslo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z
lastništvom. Če podjetje ne obdrži skoraj vseh tveganj in koristi,
povezanih z lastništvom prenesenega sredstva, mora ugotoviti, ali
je ohranilo obvladovanje prenesenega sredstva. Dejstvo, da se
prodajna oz. nakupna opcija ali terminska pogodba o ponovnem nakupu
neto poravna z denarnimi sredstvi, samo po sebi ne pomeni, da je
podjetje preneslo obvladovanje sredstva (glej B3.2.9. člen in točke
(g), (h) in (i) zgoraj).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(l) Pravica do vračila prenesenih sredstev. Pravica do vračila
prenesenih sredstev (removal of accounts provision) je brezpogojna
(nakupna) opcija o ponovnem nakupu, ki daje podjetju pravico, da
zahteva povrnitev prenesenih sredstev, kar je pogojeno z nekaterimi
omejitvami. Če posledica take opcije v podjetju ni niti ohranitev
niti prenos skoraj vseh tveganj in koristi, povezanih z
lastništvom, je odprava pripoznanja onemogočena le do zneska, ki je
predmet ponovnega nakupa (ob predpostavki, da prevzemnik ne more
prodati sredstev). Na primer, če knjigovodska vrednost in prejemki
iz prenosa posojenih sredstev znašajo 100 000 DE in se lahko vsako
posamezno posojilo odpokliče, vendar skupni znesek posojil, ki se
lahko ponovno odkupijo, ne more presegati 10 000 DE, potem je
znesek posojil, ki izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja, 90 000
DE.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(m) Nakupne opcije za preostala sredstva. Podjetje, ki je lahko
tudi prenosnik, ki servisira prenesena sredstva, ima lahko opcijo
za nakup preostalih prenesenih sredstev (clean-up call), če znesek
neporavnanih sredstev pade na določeno raven, na kateri postane
strošek servisiranja teh sredstev prevelik glede na koristi iz
naslova servisiranja. Če posledica takšne nakupne opcije v podjetju
ni niti ohranitev niti prenos skoraj vseh tveganj in koristi,
povezanih z lastništvom, in prevzemnik ne more prodati sredstev, je
odprava pripoznanja onemogočena le do zneska sredstev, ki so
predmet nakupne opcije.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(n) Podrejeni obdržani deleži in kreditna jamstva. Podjetje lahko
prevzemniku zagotovi izboljšanje kreditne kakovosti, tako da
podredi nekatere ali vse svoje deleže, obdržane v prenesenem
sredstvu. Podjetje lahko alternativno zagotovi prevzemniku
izboljšanje kreditne kakovosti v obliki kreditnega jamstva, ki je
lahko neomejeno ali pa omejeno na določen znesek. Če podjetje
obdrži skoraj vsa tveganja in koristi lastništva prenesenega
sredstva, se sredstvo še naprej v celoti pripoznava. Če podjetje
obdrži le nekaj, ne pa skoraj vseh tveganj in koristi lastništva,
in je ohranilo obvladovanje sredstva, je odprava pripoznanja
onemogočena do zneska denarnih sredstev ali drugih sredstev, ki bi
jih podjetje moralo plačati.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(o) Zamenjave celotnega donosa. Podjetje lahko proda finančno
sredstvo prevzemniku in z njim sklene zamenjavo celotnega donosa,
pri čemer se vsi denarni tokovi iz plačil obresti za sredstvo, ki
je podlaga, stekajo v podjetje v zameno za točno določeno plačilo
ali plačilo s spremenljivo mero, vsa povečanja ali zmanjšanja
poštene vrednosti sredstva, ki je podlaga, pa absorbira podjetje. V
takšnem primeru je odprava pripoznanja za celotno sredstvo
prepovedana.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(p) Zamenjave obrestnih mer. Podjetje lahko na prevzemnika prenese
finančno sredstvo s fiksno obrestno mero in z njim sklene zamenjavo
obrestnih mer, v skladu s katero prejema fiksno obrestno mero in
plačuje variabilno obrestno mero na podlagi nominalnega zneska, ki
je enak znesku glavnice prenesenega finančnega sredstva. Zamenjava
obrestne mere ne onemogoča odprave pripoznanja prenesenega
sredstva, v kolikor plačila za zamenjavo niso pogojena s plačili za
preneseno sredstvo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(q) Amortizirajoče zamenjave obrestnih mer. Podjetje lahko na
prevzemnika prenese finančno sredstvo s fiksno obrestno mero, ki se
odplačuje, in z njim sklene amortizirajočo zamenjavo obrestnih mer,
v skladu s katero prejema fiksno obrestno mero in plačuje
variabilno obrestno mero na podlagi nominalnega zneska. Če se
nominalni znesek zamenjave amortizira tako, da je v vsakem trenutku
enak znesku še neporavnane glavnice prenesenega finančnega
sredstva, bi podjetje zaradi zamenjave načeloma obdržalo znatno
tveganje predčasnega odplačila; v takšnem primeru podjetje še
naprej pripoznava celotno preneseno sredstvo ali pa preneseno
sredstvo še naprej pripoznava v obsegu, v katerem je v njem še
naprej udeleženo. In nasprotno, če amortiziranje nominalnega zneska
zamenjave ni vezano na znesek še neporavnane glavnice prenesenega
sredstva, podjetje zaradi takšne zamenjave ne bi obdržalo tveganja
predčasnega odplačila pri sredstvu. Zato to ne bi onemogočalo
odprave pripoznanja prenesenega sredstva, v kolikor plačila za
zamenjavo niso pogojena s plačili obresti za preneseno sredstvo in
podjetje zaradi te zamenjave ne obdrži nobenih drugih pomembnih
tveganj in koristi, povezanih z lastništvom prenesenega
sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(r) Odpis vrednosti. Podjetje nima razumnih pričakovanj, da bo
prišlo do povrnitve celotnih ali dela pogodbenih denarnih tokov na
finančno sredstvo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.2.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V tem členu je ponazorjena uporaba pristopa nadaljnje udeležbe,
kadar je podjetje še naprej udeleženo v delu finančnega
sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" width="100%" style=
'width:100.0%;border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="614" valign="top" style=
'width:460.5pt;border:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Predpostavimo, da ima podjetje portfelj predčasno odplačljivih
posojil, katerih kuponska in efektivna obrestna mera je 10
odstotkov, glavnica in odplačna vrednost pa 10.000 DE. Podjetje
sklene posel, v katerem v zameno za plačilo 9.115 DE prevzemnik
dobi pravico do 9.000 DE vseh prejetih plačil glavnice skupaj
9,5-odstotnimi obrestmi na ta znesek. Podjetje obdrži pravice do
1.000 DE vseh prejetih plačil glavnice skupaj z 10-odstotnimi
obrestmi na ta znesek in še do presežnega obrestnega razmika v
višini 0,5 % na preostalih 9.000 DE glavnice. Zneski, prejeti iz
naslova predčasnih odplačil, se sorazmerno razporedijo med podjetje
in prevzemnika v razmerju 1:9, morebitna neplačila pa se odštejejo
od deleža podjetja v višini 1.000 DE, dokler ta delež ni izčrpan.
Poštena vrednost posojil na datum posla je 10.100 DE, poštena
vrednost presežnega obrestnega razmika v višini 0,5 % pa je 40
DE.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje ugotovi, da je preneslo nekatera pomembna tveganja in
koristi lastništva (na primer, pomembno tveganje predčasnih
odplačil), vendar tudi obdržalo nekatera pomembna tveganja in
koristi lastništva (zaradi svojega podrejenega zadržanega deleža)
in je ohranilo obvladovanje sredstva. Zato uporabi pristop
nadaljnje udeležbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Da bi uporabilo ta standard, podjetje analizira posel kot (a)
zadržanje povsem sorazmernega obdržanega deleža v višini 1.000 DE
ter (b) podreditev navedenega obdržanega deleža, da prevzemniku
zagotovi izboljšanje kreditne kakovosti za primer kreditnih
izgub.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje izračuna, da 9 090 DE (90 % × 10.100 DE) prejetega
nadomestila v višini 9.115 DE predstavlja nadomestilo za povsem
sorazmeren 90-odstotni delež. Preostali del prejetega nadomestila
(25 DE) predstavlja nadomestilo, prejeto za podreditev svojega
obdržanega deleža za potrebe izboljšanja kreditne kakovosti
prevzemnika za primer kreditnih izgub. Poleg tega presežni obrestni
razmik v višini 0,5 % predstavlja nadomestilo, prejeto za
izboljšanje kreditne kakovosti. Tako je celotno nadomestilo,
prejeto za izboljšanje kreditne kakovosti, 65 DE (25 D.+40 DE).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega
deleža denarnih tokov. Ob predpostavki, da ločeni pošteni vrednosti
90-odstotnega prenesenega deleža in 10-odstotnega obdržanega deleža
na dan prenosa nista na voljo, podjetje razporedi knjigovodsko
vrednost sredstva v skladu s 3.2.14. členom MSRP 9 na naslednji
način:</p>
<div align="center">
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" style='border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td valign="top" style=
'border:solid black 1.0pt;border-left:none;background: #D9D9D9;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
</td>
<td style=
'border:solid black 1.0pt;border-left:none;background:#D9D9D9; padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
Poštena vrednost</p>
</td>
<td width="15%" style=
'width:15.44%;border:solid black 1.0pt;border-left: none;background:#D9D9D9;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
Odstotek</p>
</td>
<td width="37%" style=
'width:37.92%;border-top:solid black 1.0pt; border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:none; background:#D9D9D9;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
Delež knjigovodske vrednosti</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td valign="top" style=
'border-top:none;border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt; border-right:solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
Preneseni delež</p>
</td>
<td valign="top" style=
'border-top:none;border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt; border-right:solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
9.090</p>
</td>
<td width="15%" valign="top" style=
'width:15.44%;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
90 %</p>
</td>
<td width="37%" valign="top" style=
'width:37.92%;border:none;border-bottom: solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
9.000</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td valign="top" style=
'border-top:none;border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt; border-right:solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
Obdržani delež</p>
</td>
<td valign="top" style=
'border-top:none;border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt; border-right:solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
1.010</p>
</td>
<td width="15%" valign="top" style=
'width:15.44%;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
10 %</p>
</td>
<td width="37%" valign="top" style=
'width:37.92%;border:none;border-bottom: solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
1.000</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td valign="top" style=
'border-top:none;border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt; border-right:solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
<b>Skupaj</b></p>
</td>
<td valign="top" style=
'border-top:none;border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt; border-right:solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
<b>10.100</b></p>
</td>
<td width="15%" valign="top" style=
'width:15.44%;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
</td>
<td width="37%" valign="top" style=
'width:37.92%;border:none;border-bottom: solid black 1.0pt;background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
<b>10.000</b></p>
</td>
</tr>
</table>
</div>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega
deleža denarnih tokov tako, da odšteje pripisano knjigovodsko
vrednost prenesenega deleža od prejetega nadomestila, in s tem dobi
rezultat 90 DE (9.090 DE – 9.000 DE). Knjigovodska vrednost deleža,
ki ga je obdržalo podjetje, je 1.000 DE.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Poleg tega podjetje pripozna nadaljnjo udeležbo, ki izhaja iz
podreditve njegovega obdržanega deleža za potrebe kreditnih izgub.
Tako pripozna sredstvo v višini 1.f000 DE (največji znesek denarnih
tokov, ki jih ne bi prejelo zaradi podrejenosti) in povezano
obveznost v višini 1.065 DE (ki je največji znesek denarnih tokov,
ki jih ne bi prejelo zaradi podrejenosti, tj. 1.000 DE, povečanih
za pošteno vrednost podrejenosti v višini 65 DE).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje uporabi vse zgornje informacije za obračunavanje posla,
kot sledi:</p>
<div align="center">
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" style='border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border:solid black 1.0pt; border-left:none;background:#D9D9D9;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border:solid black 1.0pt; border-left:none;background:#D9D9D9;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
V breme</p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border-top:solid black 1.0pt; border-left:none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:none; background:#D9D9D9;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom: .0001pt;text-align:center;text-indent:7.1pt'>
V dobro</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Izvirno sredstvo</p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
—</p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border:none;border-bottom:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
9.000</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pripoznano sredstvo za podrejenost ali preostali delež</p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
1.000</p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border:none;border-bottom:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
—</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Sredstvo za nadomestilo, prejeto v obliki presežnega razmika</p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
40</p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border:none;border-bottom:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
—</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Poslovni izid (dobiček iz prenosa)</p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
—</p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border:none;border-bottom:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
90</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obveznost</p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
—</p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border:none;border-bottom:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
1.065</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prejeta denarna sredstva</p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
9.115</p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border:none;border-bottom:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
—</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="419" valign="top" style=
'width:313.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b>Skupaj</b></p>
</td>
<td width="75" valign="top" style=
'width:55.95pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid black 1.0pt;border-right:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
<b>10.155</b></p>
</td>
<td width="79" valign="top" style=
'width:59.4pt;border:none;border-bottom:solid black 1.0pt; background:white;padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 3.75pt'>
<p class="MsoNormal" align="right" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt; text-align:right;text-indent:7.1pt'>
<b>10.155</b></p>
</td>
</tr>
</table>
</div>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
Takoj po poslu je knjigovodska vrednost sredstva 2.040 DE in je
sestavljena iz 1.000 DE, ki predstavljajo vrednost obdržanega
deleža, in 1.040 DE, ki predstavljajo dodatno nadaljnjo udeležbo
podjetja iz naslova podrejenosti njegovega obdržanega deleža za
kreditne izgube (kar vključuje tudi presežni razmik v višini 40
DE).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;text-indent:7.1pt'>
V poznejših obdobjih podjetje pripozna prejeto nadomestilo za
izboljšanje kreditne kakovosti (65 DE) časovno sorazmerno, obračuna
obresti na pripoznano sredstvo z uporabo metode efektivnih obresti
in pripozna morebitne izgube zaradi oslabitve za pripoznana
sredstva. Kot primer slednjega predpostavimo, da bo v naslednjem
letu nastala izguba zaradi oslabitve posojil, ki predstavljajo
podlago, v višini 300 DE. Podjetje zmanjša pripoznano sredstvo za
600 DE (300 DE v zvezi z njegovim obdržanim deležem in 300 DE v
zvezi z dodatno nadaljnjo udeležbo, ki izhaja iz podreditve
njegovega obdržanega deleža za potrebe kreditnih izgub) in
pripoznano obveznost za 300 DE. Čisti rezultat je vknjižba v breme
poslovnega izida za izgubo zaradi oslabitve v višini 300 DE.</p>
</td>
</tr>
</table>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Odprava pripoznanja finančnih obveznosti (oddelek 3.3)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Finančna obveznost (ali del obveznosti) preneha, kadar:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) dolžnik poravna obveznost (ali njen del) s plačilom upniku,
običajno z denarnimi sredstvi, drugimi finančnimi sredstvi, blagom
ali storitvami; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) je dolžnik pravno razbremenjen prvotne odgovornosti za
obveznost (ali njen del) na podlagi zakona ali s strani upnika (če
je dolžnik dal jamstvo, je ta pogoj še vedno lahko izpolnjen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če izdajatelj dolžniškega instrumenta ponovno odkupi ta instrument,
je dolg prenehal, tudi če je izdajatelj ustvarjalec trga za ta
instrument ali ga namerava ponovno prodati v kratkem roku.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.3.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Plačilo tretji stranki, tudi skrbniškemu skladu (včasih imenovano
„razveljavitev po vsebini“), ob odsotnosti pravne razbremenitve
samo po sebi ne razbremeni dolžnika njegove prvotne obveze do
upnika.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.3.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če dolžnik plača tretji stranki, da prevzame obvezo, in obvesti
svojega upnika, da je tretja stranka prevzela njegovo dolžniško
obvezo, dolžnik ne odpravi pripoznanja, razen če je izpolnjen pogoj
iz B3.3.1.(b) člena. Če dolžnik plača tretji stranki, da prevzame
obvezo in prejme pravno razbremenitev s strani svojega upnika, je
dolžnik dosegel prenehanje dolga. Če pa se dolžnik dogovori, da bo
odplačeval dolg tretji stranki ali neposredno svojemu prvotnemu
upniku, pripozna novo dolžniško obvezo do tretje stranke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.3.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Čeprav je posledica pravne razbremenitve, bodisi sodne bodisi s
strani upnika, odprava pripoznanja obveznosti, lahko podjetje
pripozna novo obveznost, če za prenesena finančna sredstva niso
izpolnjena merila za odpravo pripoznanja iz 3.2.1.–3.2.23. člena.
Če navedena merila niso izpolnjena, se pripoznanje prenesenih
sredstev ne odpravi in podjetje pripozna novo obveznost v zvezi s
prenesenimi sredstvi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.3.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene 3.3.2. člena so pogoji bistveno drugačni, če se
diskontirana sedanja vrednost denarnih tokov pod novimi pogoji,
vključno z vsemi plačanimi nadomestili, ki se jim odštejejo vsa
prejeta nadomestila, diskontiranimi z uporabo efektivne obrestne
mere, za najmanj 10 odstotkov razlikuje od diskontirane sedanje
vrednosti preostalih denarnih tokov prvotne finančne obveznosti. Če
se zamenjava dolžniških instrumentov ali sprememba pogojev obračuna
kot prenehanje, se nastali stroški ali nadomestila pripoznajo kot
del dobička ali izgube iz naslova prenehanja. Če se zamenjava ali
sprememba ne obračuna kot prenehanje, nastali stroški ali
nadomestila prilagodijo knjigovodsko vrednost obveznosti in se
amortizirajo v preostalem obdobju spremenjene obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B3.3.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih primerih upnik razbremeni dolžnika njegove sedanje
obveze izvajanja plačil, vendar dolžnik prevzame jamstvo za
plačilo, če stranka, ki prevzame prvotno odgovornost, ne izpolni
obveznosti. V takšnih okoliščinah dolžnik:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pripozna novo finančno obveznost na podlagi poštene vrednosti
svoje obveze za jamstvo in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pripozna dobiček ali izgubo na podlagi razlike med (i)
plačanimi prejemki in (ii) knjigovodsko vrednostjo prvotne finančne
obveznosti, zmanjšano za pošteno vrednost nove finančne
obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>RAZVRSTITEV (POGLAVJE 4)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Razvrstitev finančnih sredstev (oddelek 4.1)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Poslovni model podjetja za upravljanje finančnih
sredstev</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 4.1.1.(a) členom mora podjetje finančna sredstva
razvrstiti na podlagi poslovnega modela, ki ga uporablja za
upravljanje finančnih sredstev, razen če se uporablja 4.1.5. člen.
Podjetje oceni, ali njegova finančna sredstva izpolnjujejo pogoj iz
4.1.2.(a) člena ali pogoj iz 4.1.2.A(a) člena na podlagi poslovnega
modela, kot ga je določilo ključno poslovodno (ravnateljsko) osebje
(kot je opredeljeno v MRS 24 Razkrivanje povezanih strank).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Poslovni model podjetja se določi na ravni, ki odraža, kako se
skupine finančnih sredstev upravljajo skupaj, da se doseže določen
poslovni cilj. Poslovni model podjetja ni odvisen od ciljev
poslovodstva v zvezi s posameznim instrumentom. Zato ta pogoj ne
predstavlja pristopa razvrstitve na podlagi posameznih instrumentov
in bi se moral določiti na višji ravni združevanja. Vendar ima
lahko eno podjetje več kot en poslovni model za upravljanje svojih
finančnih instrumentov. Zato načina razvrščanja ni treba določiti
na ravni poročajočega podjetja. Na primer, podjetje ima lahko
portfelj naložb, ki ga upravlja, da bi prejemalo pogodbene denarne
tokove, in drug portfelj naložb, ki ga upravlja za potrebe
trgovanja, da bi ustvarjalo prihodke iz naslova sprememb poštene
vrednosti. Podobno je v nekaterih okoliščinah lahko primerno, da se
portfelj finančnih sredstev loči na podportfelje, da se odrazi
raven, na kateri podjetje upravlja navedena finančna sredstva. Na
primer, to se lahko zgodi, če podjetje izda ali kupi portfelj
hipotekarnih posojil in nekatera od teh posojil upravlja s ciljem
prejemanja pogodbenih denarnih tokov, ostala posojila pa upravlja z
namenom njihove prodaje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.2A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Poslovni model podjetja se nanaša na način, na katerega podjetje
upravlja finančna sredstva, da bi ustvarjalo denarne tokove. To
pomeni, da poslovni model podjetja določa, ali bodo denarni tokovi
izhajali iz prejemanja pogodbenih denarnih tokov, prodaje finančnih
sredstev ali obojega. Ta ocena se zato ne izvede na podlagi
scenarijev, za katere podjetje utemeljeno ne pričakuje, da se bodo
uresničili, kot so t. i. „najslabši možni“ scenariji ali scenariji
„izjemnih situacij“. Na primer, če podjetje pričakuje, da bo
prodalo določen portfelj finančnih sredstev samo v scenariju
izjemnih situacij, ta scenarij ne bi vplival na oceno poslovnega
modela za navedena sredstva s strani podjetja, če podjetje
utemeljeno pričakuje, da do takega scenarija ne bo prišlo. Če so
denarni tokovi ustvarjeni na način, ki je drugačen od pričakovanj
podjetja na datum, ko je ocenilo poslovni model (na primer, če
podjetje proda več ali manj finančnih sredstev, kot je pričakovalo,
ko je sredstva razvrstilo), to ne privede do napake v prejšnjih
obdobjih v računovodskih izkazih podjetja (glej MRS 8), niti ne
spremeni razvrstitve preostalih finančnih sredstev, ki se
upravljajo v skladu z navedenim poslovnim modelom (tj. tistih
sredstev, ki jih je podjetje pripoznalo v prejšnjih obdobjih in jih
ima še vedno v posesti), v kolikor je podjetje upoštevalo vse
relevantne informacije, ki so bile na voljo v trenutku, ko je
ocenilo poslovni model. Vendar mora podjetje, ko oceni poslovni
model za nova izdana ali nova kupljena finančna sredstva, poleg
vseh drugih relevantnih informacij upoštevati tudi informacije o
tem, kako so bili denarni tokovi realizirani v preteklosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.2B</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Poslovni model podjetja za upravljanje finančnih sredstev mora biti
stvaren in ne samo navedba. Model je običajno mogoče razbrati iz
dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, da bi doseglo cilj poslovnega
modela. Podjetje mora pri oceni poslovnega modela za upravljanje
finančnih sredstev uporabiti presojo in ocena ne sme biti odvisna
od enega samega dejavnika ali dejavnosti. Podjetje mora namesto
tega upoštevati vse ustrezne dokaze, ki so na voljo na datum ocene.
Ti ustrezni dokazi med drugim vključujejo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih
sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o
tem ključnemu poslovodnemu osebju;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in
finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti
način, kako se navedena tveganja obvladujejo; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) način določanja nadomestil poslovodnega osebja, odgovornega za
te posle (na primer, ali nadomestila temeljijo na pošteni vrednosti
upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih
tokov).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Poslovni model, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.2C</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Finančna sredstva v okviru poslovnega modela, katerega cilj je
posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih
tokov, se upravljajo za potrebe ustvarjanja denarnih tokov s
prejemanjem pogodbenih plačil v obdobju trajanja instrumenta. To
je, podjetje upravlja sredstva v portfelju, da bi prejemalo te
specifične pogodbene denarne tokove (namesto, da bi upravljalo
skupni donos na portfelj tako s posedovanjem kot prodajo sredstev).
Pri določanju, ali bodo denarni tokovi ustvarjeni s prejemanjem
pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva, je treba upoštevati
pogostost, vrednost in čas prodaj v prejšnjih obdobjih, razloge za
prodaje in pričakovanja glede prihodnje prodajne dejavnosti. Vendar
prodaje same po sebi še ne opredeljujejo poslovnega modela in se
zato ne morejo upoštevati ločeno. Namesto tega informacije o
preteklih prodajah in pričakovanjih glede prihodnjih prodaj
zagotavljajo dokaze o tem, kako se dosega deklarirani cilj podjetja
pri upravljanju finančnih sredstev in kako se ustvarjajo denarni
tokovi. Podjetje mora informacije o preteklih prodajah upoštevati v
kontekstu razlogov za navedene prodaje in pogojev, ki so obstajali
v tistem trenutku, v primerjavi s sedanjimi pogoji.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Čeprav je lahko cilj poslovnega modela podjetja posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
podjetju ni treba imeti navedenih instrumentov v posesti do
zapadlosti. Zato je lahko poslovni model podjetja posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
tudi ko pride do prodaj finančnih sredstev ali se pričakuje, da bo
do njih prišlo v prihodnosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.3A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Poslovni model je lahko posedovanje sredstev z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov, tudi če podjetje finančna sredstva
proda, ko se njihovo kreditno tveganje poveča. Za opredelitev, ali
je prišlo do povečanja kreditnega tveganja sredstva, podjetje
upošteva primerne in dokazljive informacije, vključno z v
prihodnost usmerjenimi informacijami. Prodaje zaradi povečanja
kreditnega tveganja sredstva ne glede na svojo pogostost in
vrednost niso neskladne s poslovnim modelom, katerega cilj je
posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov, ker je kreditna kakovost finančnih sredstev
relevantna za zmožnost podjetja, da prejema pogodbene denarne
tokove. Dejavnosti za obvladovanje kreditnega tveganja, namenjene
čim večjemu zmanjšanju potencialnih kreditnih izgub zaradi
poslabšanja kreditne kakovosti, so sestavni del takega poslovnega
modela. Prodaja finančnega sredstva, ker ne izpolnjuje več
kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni politiki
podjetja, je primer prodaje zaradi povečanja kreditnega tveganja.
Vendar lahko podjetje ob odsotnosti take politike na druge načine
dokaže, da je do prodaje prišlo zaradi povečanja kreditnega
tveganja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.3B</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prodaje, do katerih pride zaradi drugih razlogov, kot so prodaje z
namenom obvladovanja kreditnega tveganja zaradi koncentrirane
izpostavljenosti (brez povečanja kreditnega tveganja sredstev), so
lahko prav tako skladne s poslovnim modelom, katerega cilj je
posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov. Take prodaje so zlasti lahko skladne s poslovnim
modelom, katerega cilj je posedovanje finančnih sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če so take prodaje občasne
(tudi če so velike vrednosti) ali pa so zanemarljive vrednosti,
tako posamično kot skupaj (tudi če so pogoste). Če se izvede več
kot zanemarljivo število takih prodaj iz portfelja in take prodaje
niso zanemarljive vrednosti (bodisi posamično bodisi skupaj), mora
podjetje oceniti, ali in kako so take prodaje skladne s ciljem
prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Za to oceno ni relevantno,
ali prodajo finančnih sredstev zahteva tretja oseba ali je ta
dejavnost stvar presoje podjetja. Povečanje pogostosti ali
vrednosti prodaj v določenem obdobju ni nujno neskladno s ciljem
posedovanja finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov, če lahko podjetje obrazloži razloge za navedene
prodaje in dokaže, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela
podjetja. Poleg tega so lahko prodaje skladne s ciljem posedovanja
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
če se izvedejo blizu dospelosti finančnih sredstev, prihodki od
prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih
pogodbenih denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nadaljevanju so predstavljeni primeri, kdaj je lahko cilj
poslovnega modela podjetja posedovanje finančnih sredstev z namenom
prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Ta seznam primerov ni
dokončen. Poleg tega namen teh primerov ni obravnavati vse
dejavnike, ki bi bili lahko relevantni za oceno poslovnega modela
podjetja, niti določiti relativno pomembnost teh dejavnikov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" width="100%" style=
'width:100.0%;border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center'>
<b>Primer</b></p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center'>
<b>Analiza</b></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<b>Primer 1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podjetje ima naložbe z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov
iz teh naložb. Potrebe podjetja po financiranju so predvidljive,
zapadlost njegovih finančnih sredstev pa je usklajena z ocenjenimi
potrebami podjetja po financiranju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podjetje izvaja dejavnosti za obvladovanje kreditnih tveganj s
ciljem čim večjega zmanjšanja kreditnih izgub. V preteklosti so se
prodaje večinoma izvedle, ko se je povečalo kreditno tveganje
finančnih sredstev, tako da sredstva niso več izpolnjevala
kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni politiki
podjetja. Poleg tega je prihajalo do občasnih prodaj zaradi
nepričakovanih potreb po financiranju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Poročila ključnemu poslovodnemu osebju so osredotočena na kreditno
kakovost finančnih sredstev in na pogodbene donose. Podjetje poleg
drugih informacij spremlja tudi poštene vrednosti finančnih
sredstev.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Čeprav podjetje poleg drugih informacij upošteva tudi poštene
vrednosti finančnih sredstev z vidika likvidnosti (tj. znesek
denarnih sredstev, ki bi ga podjetje prejelo, če bi moralo prodati
sredstva), je cilj podjetja posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Prodaje ne bi bile v
nasprotju s tem ciljem, če bi se izvedle v odziv na povečanje
kreditnega tveganja sredstev, na primer, če sredstva ne bi več
izpolnjevala kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni
politiki podjetja. Občasne prodaje, ki so posledica nepričakovanih
potreb po financiranju (npr. v scenariju izjemnih situacij), prav
tako ne bi bile v nasprotju z navedenim ciljem, tudi če bi bile
take prodaje večje vrednosti.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<b>Primer 2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Poslovni model podjetja je kupovanje portfeljev finančnih sredstev,
kot so posojila. Ti portfelji lahko vključuje finančna sredstva s
poslabšano kreditno kakovostjo ali pa ne.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Če se plačilo v zvezi s posojili ne izvede pravočasno, podjetje
poskusi zagotoviti pogodbene denarne tokove na različne načine – na
primer, tako da vzpostavi stik z dolžnikom po pošti, telefonu ali
kako drugače. Cilj podjetja je prejemanje pogodbenih denarnih tokov
in podjetje ne upravlja nobenega od posojil v tem portfelju z
namenom ustvarjanja denarnih tokov z njihovo prodajo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
V nekaterih primerih podjetje sklene zamenjave obrestnih mer, da
spremeni obrestno mero na določena finančna sredstva v portfelju z
variabilne na fiksno.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Cilj poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Ista analiza bi veljala tudi, če podjetje ne pričakuje, da bo
prejelo vse pogodbene denarne tokove (npr. nekatera finančna
sredstva imajo ob začetnem pripoznanju poslabšano kreditno
kakovost).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Poleg tega dejstvo, da podjetje sklepa izvedene finančne
instrumente za spreminjanje denarnih tokov portfelja, samo po sebi
ne spreminja poslovnega modela podjetja.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<b>Primer 3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podjetje ima poslovni model, katerega cilj je izdajanje posojil
strankam in njihova naknadna prodaja subjektu za listinjenje.
Subjekt za listinjenje izdaja instrumente investitorjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podjetje, ki je prvotni izdajatelj posojil, obvladuje subjekt za
listinjenje in ga konsolidira.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Subjekt za listinjenje prejema pogodbene denarne tokove iz posojil
in jih prenaša na svoje investitorje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Za namene tega primera se predpostavlja, da se posojila še naprej
pripoznavajo v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, ker
subjekt za listinjenje ne odpravi njihovega pripoznanja.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Konsolidirana skupina je izdala posojila s ciljem, da jih poseduje
za namene prejemanja pogodbenih denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Vendar je cilj podjetja, ki je prvotni izdajatelj posojil,
ustvarjanje denarnih tokov iz portfelja posojil s prodajo posojil
subjektu za listinjenje, zato se zanj za potrebe njegovih ločenih
računovodskih izkazov ne bi štelo, da upravlja ta portfelj za
namene prejemanja pogodbenih denarnih tokov.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<b>Primer 4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Finančna institucija ima finančna sredstva za namene kritja
likvidnostih potreb v „scenariju izjemnih situacij“ (npr. množičnih
dvigov vlog iz banke). Podjetje ne pričakuje, da bo prodalo ta
sredstva, razen v takih scenarijih.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podjetje spremlja kreditno kakovost finančnih sredstev in njegov
cilj pri upravljanju finančnih sredstev je prejemanje pogodbenih
denarnih tokov. Podjetje oceni donosnost sredstev na podlagi
prejetih prihodkov od obresti in ustvarjenih kreditnih izgub.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Vendar podjetje spremlja tudi pošteno vrednost finančnih sredstev z
vidika likvidnosti, da bi zagotovilo, da bi znesek denarnih
sredstev, ki bi ga prejelo, če bi moralo prodati sredstva v
scenariju izjemnih situacij, zadoščal za kritje likvidnostnih
potreb podjetja. Podjetje izvaja občasne prodaje, ki so
zanemarljive vrednosti, da bi dokazalo, da je likvidno.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Cilj poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Analiza se ne bi spremenila tudi, če je podjetje v prejšnjem
scenariju izjemnih situacij izvedlo prodaje večje vrednosti, da bi
pokrilo likvidnostne potrebe. Podobno pogostejše prodaje, ki so
zanemarljive vrednosti, niso neskladne s posedovanjem finančnih
sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Če pa ima podjetje finančna sredstva za kritje vsakodnevnih
likvidnostnih potreb in izpolnjevanje tega cilja zahteva pogoste
prodaje, ki so znatne vrednosti, cilj poslovnega modela podjetja ni
posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podobno, če regulator od podjetja zahteva, da rutinsko prodaja
finančna sredstva, da dokaže njihovo likvidnost, in je vrednost
prodanih sredstev znatna, poslovni model podjetja ni posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.
Za analizo ni relevantno, ali prodajo finančnih sredstev zahteva
tretja oseba ali je ta dejavnost stvar presoje podjetja.</p>
</td>
</tr>
</table>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center'>
<b>Poslovni model, katerega cilj se dosega tako s prejemanjem
pogodbenih denarnih tokov kot prodajo finančnih sredstev</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.4A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko poseduje finančna sredstva v okviru poslovnega
modela, katerega cilj se dosega tako s prejemanjem pogodbenih
denarnih tokov kot prodajo finančnih sredstev. Pri tej vrsti
poslovnega modela se je ključno poslovodno osebje podjetja
odločilo, da sta tako prejemanje denarnih tokov kot prodaja
finančnih sredstev bistvena za doseganje cilja poslovnega modela.
Obstajajo različni cilji, ki so lahko skladni s to vrsto poslovnega
modela. Na primer, cilj poslovnega modela je lahko upravljanje
vsakodnevnih likvidnostnih potreb, da se ohranja določen profil
donosa iz naslova obresti ali da se trajanje finančnih sredstev
uskladi s trajanjem obveznosti, ki se financirajo s temi sredstvi.
Podjetje dosega takšen cilj tako s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov kot prodajo finančnih sredstev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.4B</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V primerjavi s poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje
finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov,
ta poslovni model običajno vključuje večjo pogostost in vrednost
prodaj. To je zato, ker je prodaja finančnih sredstev bistvena za
doseganje cilja poslovnega modela, namesto da bi bila samo
postranska dejavnost. Vendar prag pogostosti ali vrednosti prodaj,
ki mora biti dosežen v tem poslovnem modelu, ne obstaja, ker sta za
doseganje njegovega cilja bistvena tako prejemanje pogodbenih
denarnih tokov kot prodaja finančnih sredstev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.4C</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nadaljevanju so predstavljeni primeri, kdaj se lahko cilj
poslovnega modela dosega tako s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov kot prodajo finančnih sredstev. Ta seznam primerov ni
dokončen. Poleg tega namen teh primerov ni opisati vse dejavnike,
ki bi lahko bili relevantni za oceno poslovnega modela podjetja,
niti določiti relativno pomembnost teh dejavnikov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" width="100%" style=
'width:100.0%;border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Primer</b></p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Analiza</b></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Primer 5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podjetje čez nekaj let pričakuje naložbe v osnovna sredstva.
Presežna denarna sredstva investira v kratko- in dolgoročna
finančna sredstva, tako da bo lahko financiralo naložbe, ko bo to
potrebno. Veliko finančnih sredstev ima pogodbeno obdobje, ki traja
dlje od pričakovanega obdobja, v katerem naj bi podjetje izvedlo
naložbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Podjetje bo posedovalo finančna sredstva z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov, ko pa se bo ponudila priložnost, bo
finančna sredstva prodalo in reinvestiralo denarna sredstva od
prodaje v finančna sredstva z višjim donosom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Poslovodje, odgovorni za portfelj, so plačani na podlagi skupnega
donosa, ki ga ustvari portfelj.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Cilj poslovnega modela se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov in prodajo finančnih sredstev. Podjetje se bo, dokler ne
pride do potrebe po investiranih denarnih sredstvih, sproti
odločalo, ali bo največji možen donos na portfelj zagotovilo
prejemanje pogodbenih denarnih tokov ali prodaja finančnih
sredstev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Nasprotno pa lahko podjetje čez pet let pričakuje denarni odtok za
financiranje naložb v osnovna sredstva in presežna denarna sredstva
investira v kratkoročna finančna sredstva. Ko naložbe zapadejo,
podjetje reinvestira denarna sredstva v nova kratkoročna denarna
sredstva. Podjetje uporablja to strategijo, dokler ne potrebuje
sredstev za financiranje, takrat pa uporabi prihodke iz zapadlih
finančnih sredstev za financiranje naložb v osnovna sredstva. Pred
zapadlostjo pride samo do prodaj, ki so zanemarljive vrednosti
(razen, če se poveča kreditno tveganje). Cilj tega drugačnega
poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Primer 6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Finančna institucija poseduje finančna sredstva za potrebe kritja
dnevnih likvidnostnih potreb. Podjetje si prizadeva čim bolj
zmanjšati stroške upravljanja navedenih likvidnostnih potreb in
zato aktivno upravlja donos na portfelj. Navedeni donos je
sestavljen iz prejemanja pogodbenih denarnih tokov ter dobičkov in
izgub iz prodaje finančnih sredstev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Zato podjetje poseduje finančna sredstva z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov in jih prodaja z namenom reinvestiranja v
finančna sredstva z višjim donosom ali večje usklajenosti s
trajanjem njegovih obveznosti. Ta strategija je v preteklosti
privedla do pogostih prodaj večje vrednosti. Taka prodajna
aktivnost naj bi se nadaljevala tudi v prihodnje.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Cilj poslovnega modela je zagotoviti čim večji donos na portfelj za
kritje dnevnih likvidnostnih potreb, podjetje pa ta cilj dosega
tako s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov kot prodajo finančnih
sredstev. Povedano drugače, bistvena za doseganje cilja poslovnega
modela sta tako prejemanje pogodbenih denarnih tokov kot prodaja
finančnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Primer 7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Zavarovatelj poseduje finančna sredstva za potrebe financiranja
obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Prihodke iz pogodbenih denarnih
tokov iz finančnih sredstev uporablja za poravnavo obveznosti iz
zavarovalnih pogodb, ko te zapadejo. Da bi zagotovil, da bodo
pogodbeni denarni tokovi iz finančnih sredstev zadoščali za
poravnavo navedenih obveznosti, zavarovatelj redno izvaja obsežne
nakupe in prodaje za zagotavljanje uravnoteženega portfelja
sredstev in za kritje potreb po denarnih tokovih, ko te
nastanejo.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Cilj poslovnega modela je financiranje obveznosti iz zavarovalnih
pogodb. Podjetje za dosego tega cilja prejema pogodbene denarne
tokove, ko ti zapadejo, in prodaja finančna sredstva, da ohranja
želeni profil portfelja sredstev. S tem sta tako prejemanje
pogodbenih denarnih tokov kot prodaja finančnih sredstev bistvena
za doseganje cilja poslovnega modela.</p>
</td>
</tr>
</table>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Drugi poslovni modeli</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Finančna sredstva se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, če ne spadajo v poslovni model, katerega cilj je posedovanje
sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, ali
poslovni model, katerega cilj se dosega tako s prejemanjem
pogodbenih denarnih tokov kot prodajo finančnih sredstev (ampak
glej tudi 5.7.5. člen). Eden od poslovnih modelov, ki privede do
merjenja po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je model, po
katerem podjetje upravlja finančna sredstva s ciljem ustvarjanja
denarnih tokov s prodajo sredstev. Podjetje sprejema odločitve na
podlagi poštenih vrednosti sredstev in sredstva upravlja tako, da
zagotavlja navedene poštene vrednosti. V tem primeru bo cilj
podjetja običajno privedel do aktivnega nakupovanja in prodaje.
Čeprav bo podjetje prejemalo pogodbene denarne tokove med tem, ko
poseduje finančna sredstva, se cilj takega poslovnega modela ne
dosega tako s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov kot prodajo
finančnih sredstev. To je zato, ker prejemanje pogodbenih denarnih
tokov ni bistveno za doseganje cilja poslovnega modela, ampak je
postranska dejavnost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Portfelj finančnih sredstev, ki se upravlja in katerega donosnost
se ocenjuje na podlagi poštene vrednosti (kot je opisano v
4.2.2.(b) členu), se ne poseduje niti za namene prejemanja
pogodbenih denarnih tokov niti tako za namene prejemanja pogodbenih
denarnih tokov kot prodaje finančnih sredstev. Podjetje je
osredotočeno predvsem na informacije o pošteni vrednosti ter jih
uporablja za ocenjevanje donosnosti sredstev in sprejemanje
odločitev. Poleg tega se portfelj finančnih sredstev, ki ustreza
opredelitvi v posesti za trgovanje, ne poseduje za namene
prejemanja pogodbenih denarnih tokov ali tako za namene prejemanja
pogodbenih denarnih tokov kot prodaje finančnih sredstev. Za take
portfelje je prejemanje pogodbenih denarnih tokov zgolj postranska
dejavnost pri doseganju cilja poslovnega modela. Zato je treba take
portfelje finančnih sredstev meriti po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora v skladu s 4.1.1.(b) členom finančno sredstvo
razvrstiti na podlagi značilnosti njegovih pogodbenih denarnih
tokov, če se finančno sredstvo poseduje v okviru poslovnega modela,
katerega cilj je lastništvo sredstev z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov, ali v okviru poslovnega modela, katerega
cilj se dosega tako s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov kot
prodajo finančnih sredstev, razen če se uporablja 4.1.5. člen. Da
to stori, pogoj iz 4.1.2(b) in 4.1.2.A(b) člena zahteva, da
podjetje opredeli, ali so pogodbeni denarni tokovi iz sredstva
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.7A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice, so skladni z osnovno
posojilno pogodbo. V osnovni posojilni pogodbi sta nadomestilo za
časovno vrednost denarja (glej B4.1.9.A–B4.1.9.E člen) in kreditno
tveganje običajno najpomembnejša elementa obresti. Vendar lahko v
takem poslu obresti vključujejo tudi nadomestilo za druga osnovna
tveganja (npr. likvidnostno tveganje) in stroške (npr.
administrativne stroške) posojanja, povezane s posedovanjem
finančnega sredstva za določen čas. Poleg tega lahko obresti
vključujejo profitno maržo, ki je skladna z osnovno posojilno
pogodbo. V izjemnih gospodarskih razmerah so lahko obresti
negativne, če na primer imetnik finančnega sredstva eksplicitno ali
implicitno plača za polog svojega denarja za določeno obdobje (in
tako plačilo presega nadomestilo, ki ga imetnik prejme za časovno
vrednost denarja, kreditno tveganje ter druga osnovna tveganja in
stroške posojanja). Vendar pogodbeni pogoji, ki privedejo do
izpostavljenosti tveganjem ali nestanovitnosti pogodbenih denarnih
tokov, ki ni povezana z osnovno posojilno pogodbo, kot je
izpostavljenost spremembam cen kapitalskih instrumentov ali cen
blaga, ne povzročijo pogodbenih denarnih tokov, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.
Izdano ali kupljeno finančno sredstvo je lahko osnovna posojilna
pogodba ne glede na to, ali je v svoji pravni obliki posojilo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.7B</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 4.1.3.(a) členom je glavnica poštena vrednost finančnega
sredstva ob začetnem pripoznanju. Vendar se navedeni znesek
glavnice v obdobju trajanja finančnega sredstva lahko spremeni (na
primer, če se glavnica odplačuje).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora oceniti, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, za
valuto, v kateri je izraženo finančno sredstvo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vzvod je značilnost pogodbenih denarnih tokov nekaterih finančnih
sredstev. Vzvod poveča spremenljivost pogodbenih denarnih tokov,
posledica tega pa je, da ti nimajo ekonomskih značilnosti obresti.
Samostojna opcija, terminska pogodba ali zamenjava so primeri
finančnih sredstev, ki vsebujejo tak vzvod. Zato take pogodbe ne
izpolnjujejo pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena in se pozneje
ne morejo meriti po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Nadomestilo za časovno vrednost denarja</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.9A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Časovna vrednost denarja je element obresti, ki zagotavlja
nadomestilo samo za pretečeni čas. To pomeni, da element časovne
vrednosti denarja ne zagotavlja nadomestila za druga tveganja ali
stroške, povezane s posedovanjem finančnega sredstva. Pri oceni,
ali ta element zagotavlja nadomestilo samo za pretečeni čas,
podjetje uporabi presojo in upošteva relevantne dejavnike, kot sta
valuta, v kateri je izraženo finančno sredstvo, in obdobje, za
katerega je določena obrestna mera.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.9B</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar se lahko v nekaterih primerih element časovne vrednosti
denarja spremeni (tj. je nepopoln). Do tega bi lahko na primer
prišlo, če se obrestna mera finančnega sredstva redno določa na
novo, vendar pogostost tega ponovnega določanja ni usklajena z
veljavnostjo obrestne mere (na primer, obrestna mera se vsak mesec
določi na novo enoletno obrestno mero), ali če se obrestna mera
finančnega sredstva redno določa na novo na povprečje specifičnih
kratko- in dolgoročnih obrestnih mer. V takih primerih mora
podjetje oceniti spremembo, da ugotovi, ali pogodbeni denarni
tokovi predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice. V nekaterih okoliščinah lahko podjetje
to ugotovi s kvalitativno oceno elementa časovne vrednosti denarja,
v drugih okoliščinah pa je morda treba izvesti kvantitativno
oceno.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.9C</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri ocenjevanju spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja je
cilj ugotoviti, kako različni bi lahko bili pogodbeni
(nediskontirani) denarni tokovi od (nediskontiranih) denarnih
tokov, ki bi nastali, če element časovne vrednosti denarja ne bi
bil spremenjen (referenčni denarni tokovi). Na primer, če
ocenjevano finančno sredstvo vsebuje variabilno obrestno mero, ki
se določa vsak mesec na novo na enoletno obrestno mero, bi podjetje
primerjalo to finančno sredstvo s finančnim instrumentom z enakimi
pogodbenimi pogoji in enakim kreditnim tveganjem s to razliko, da
se variabilna obrestna mera določa vsak mesec na novo na enomesečno
obrestno mero. Če bi spremenjeni element časovne vrednosti denarja
lahko privedel do pogodbenih (nediskontiranih) denarnih tokov, ki
so precej različni od (nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov,
finančno sredstvo ne izpolnjuje pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b).
člena. Da lahko podjetje to ugotovi, mora upoštevati učinek
spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja v posameznem
poročevalskem obdobju in kumulativno v celotnem obdobju trajanja
finančnega instrumenta. Razlog za takšno določanje obrestne mere ni
relevanten za analizo. Če je že z malo ali brez analize jasno, ali
bi bili lahko pogodbeni (nediskontirani) denarni tokovi iz
ocenjevanega finančnega sredstva precej različni od
(nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov, podjetju ni treba
izvesti podrobne ocene.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.9D</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri ocenjevanju spremenjenega elementa časovne vrednosti denarja
mora podjetje upoštevati dejavnike, ki bi lahko vplivali na
prihodnje pogodbene denarne tokove. Na primer, če podjetje ocenjuje
petletno obveznico, pri kateri se variabilna obrestna mera vsakih
šest mesecev na novo določi na petletno obrestno mero, podjetje ne
more skleniti, da so pogodbeni denarni tokovi izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice preprosto zato,
ker je krivulja obrestne mere v času ocene taka, da ni znatne
razlike med petletno obrestno mero in šestmesečno obrestno mero.
Podjetje mora namesto tega upoštevati tudi, ali bi se lahko
razmerje med petletno obrestno mero in šestmesečno obrestno mero v
obdobju trajanja instrumenta spremenilo, tako da bi bili pogodbeni
(nediskontirani) denarni tokovi v obdobju trajanja instrumenta
precej različni od (nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov.
Vendar mora podjetje upoštevati samo utemeljeno možne scenarije in
ne vseh možnih scenarijev. Če podjetje sklene, da bi bili lahko
pogodbeni (nediskontirani) denarni tokovi precej različni od
(nediskontiranih) referenčnih denarnih tokov, finančno sredstvo ne
izpolnjuje pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena in se zato ne
more meriti po odplačni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.9E</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih jurisdikcijah obrestne mere določa vlada ali
regulativni organ. Na primer, taka vladna regulacija obrestnih mer
je lahko del širše makroekonomske politike ali pa se lahko uvede,
da bi se spodbudilo vlaganje podjetij v določen sektor
gospodarstva. V nekaterih od teh primerov cilj elementa časovne
vrednosti denarja ni zagotoviti nadomestilo samo za pretečeni čas.
Kljub B4.1.9.A–B4.1.9.D členu pa se regulirana obrestna mera šteje
za približek za element časovne vrednosti denarja za namene uporabe
pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena, če taka regulirana
obrestna mera zagotavlja nadomestilo, ki je na splošno skladno s
pretečenim časom in ne vodi do izpostavljenosti tveganjem ali
nestanovitnosti pogodbenih denarnih tokov, ki niso skladni z
osnovno posojilno pogodbo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pogodbeni pogoji, s katerimi se spremeni čas ali znesek
pogodbenih denarnih tokov</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Če finančno sredstvo vsebuje pogodbeni
pogoj, ki bi lahko spremenil čas ali znesek pogodbenih denarnih
tokov (na primer, če se sredstvo lahko predčasno odplača pred
zapadlostjo ali se lahko njegovo trajanje podaljša), mora podjetje
ugotoviti, ali so pogodbeni denarni tokovi, ki bi lahko nastali v
obdobju trajanja instrumenta zaradi navedenega pogodbenega pogoja,
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene denarne
tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih denarnih
tokov kot po njej. Da podjetje to ugotovi, mora oceniti pogodbene
denarne tokove, ki bi lahko nastali tako pred spremembo pogodbenih
denarnih tokov kot po njej. Podjetje bo morda moralo oceniti tudi
naravo vseh pogojnih dogodkov (tj. sprožilcev), ki bi spremenili
čas ali znesek pogodbenih denarnih tokov. Čeprav narava pogojnega
dogodka sama po sebi ni odločilen dejavnik pri oceni, ali so
pogodbeni denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti,
je lahko kazalnik. Na primer, primerjajte finančni instrument z
obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če dolžnik
zamudi z določenim številom plačil, s finančnim instrumentom z
obrestno mero, ki se na novo določi na višjo mero, če določen
indeks lastniških vrednostnih papirjev doseže določeno raven. (glej
tudi B4.1.18. člen).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>V nadaljevanju so predstavljeni primeri
pogodbenih pogojev, ki privedejo do pogodbenih denarnih tokov, ki
so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(a) variabilna obrestna mera, ki je
sestavljena iz nadomestila za časovno vrednost denarja, kreditnega
tveganja, povezanega z neporavnanim zneskom glavnice v določenem
obdobju (nadomestilo za kreditno tveganje se lahko določi samo ob
začetnem pripoznanju in je zato lahko fiksno), ter drugih osnovnih
tveganj in stroškov, povezanih s posojanjem, kot tudi profitne
marže;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(b) pogodbeni pogoj, ki izdajatelju (tj.
dolžniku) dovoljuje predčasno odplačilo dolžniškega instrumenta,
ali imetniku (tj. upniku) dovoljuje, da dolžniški instrument vrne
izdajatelju pred njegovo zapadlostjo, znesek predčasnega odplačila
pa v glavnem predstavlja neplačane zneske glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice, kar lahko vključuje razumno
nadomestilo za predčasno prekinitev pogodbe; in</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(c) pogodbeni pogoj, ki dovoljuje
izdajatelju ali imetniku, da podaljša pogodbeno obdobje dolžniškega
instrumenta (tj. možnost podaljšanja), pogoji podaljšanja pa
privedejo do pogodbenih denarnih tokov v obdobju podaljšanja, ki so
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice, kar lahko vključuje razumno dodatno nadomestilo za
podaljšanje pogodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Kljub B4.1.10. členu je finančno sredstvo,
ki bi sicer izpolnjevalo pogoj iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena,
vendar ga ne samo zaradi pogodbenega pogoja, ki izdajatelju
dovoljuje (ali od njega zahteva), da predčasno odplača dolžniški
instrument, ali imetniku dovoljuje (ali od njega zahteva), da vrne
dolžniški instrument izdajatelju pred zapadlostjo, primerno za
merjenje po odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa (pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz
4.1.2.(a) člena ali pogoj iz 4.1.2.A(a) člena), če:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(a) podjetje pridobi ali izda finančno
sredstvo s premijo ali popustom glede na nominalni pogodbeni
znesek;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(b) znesek predčasnega odplačila v glavnem
predstavlja nominalni pogodbeni znesek in natečene (vendar
neplačane) pogodbene obresti, kar lahko vključuje razumno
nadomestilo za predčasno prekinitev pogodbe; in</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(c) je ob začetnem pripoznanju finančnega
sredstva poštena vrednost elementa predčasnega odplačila
zanemarljiva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='color:red'>B4.1.12A</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Za namen uporabe B4.1.11.(b) in B4.1.12.(b)
člena lahko stranka ne glede na dogodek ali okoliščino, ki povzroči
predčasno prekinitev pogodbe, plača ali prejme razumno nadomestilo
za to predčasno prekinitev. Na primer, stranka lahko plača ali
prejme razumno nadomestilo, ko se odloči za predčasno prekinitev
pogodbe (ali drugače povzroči predčasno prekinitev).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Spodnji primeri ponazarjajo pogodbene denarne tokove, ki so
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice. Ta seznam primerov ni dokončen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" width="100%" style=
'width:100.0%;border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Instrument</b></p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Analiza</b></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument A je obveznica z določenim datumom zapadlosti. Odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice so povezana z
indeksom inflacije valute, v kateri je instrument izdan. Povezava z
inflacijo se ne uporablja za vzvod in glavnica je zaščitena.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Pogodbeni denarni tokovi so izključno odplačila glavnice in obresti
na neporavnani znesek glavnice. Povezava odplačil glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice z indeksom inflacije brez
vzvoda na novo določi časovno vrednost denarja na trenutno raven.
Povedano drugače, obrestna mera na instrument odraža „realne“
obresti. Tako so zneski obresti nadomestilo za časovno vrednost
denarja pri neporavnanem znesku glavnice.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
Če pa bi bila odplačila obresti povezana z drugo spremenljivko, kot
so poslovni rezultati dolžnika (tj. njegov čisti dobiček) ali
indeks lastniških vrednostnih papirjev, pogodbeni denarni tokovi
niso odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice
(razen če povezava z rezultati dolžnika privede do prilagoditve, ki
imetniku zagotovi nadomestilo samo za spremembe kreditnega tveganja
instrumenta, tako da so pogodbeni denarni tokovi izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice). To
je zato, ker pogodbeni denarni tokovi odražajo donos, ki ni skladen
z osnovno posojilno pogodbo (glej B4.1.7.A člen).</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument B</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument B je instrument z variabilno obrestno mero z določenim
datumom zapadlosti, ki posojilojemalcu dovoljuje, da stalno izbira
tržno obrestno mero. Na primer, na vsak datum, ko se obresti na
novo določijo, lahko posojilojemalec izbere plačevanje trimesečnega
LIBOR za obdobje treh mesecev ali enomesečnega LIBOR za obdobje
enega meseca.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Pogodbeni denarni tokovi so izključno odplačila glavnice in obresti
na neporavnani znesek glavnice, v kolikor obresti, plačane v
obdobju trajanja instrumenta, odražajo nadomestilo za časovno
vrednost denarja, za kreditno tveganje, povezano z instrumentom,
ter za druga osnovna tveganja in stroške posojanja kot tudi
profitno maržo (glej B4.1.7.A člen). Dejstvo, da se obrestna mera
LIBOR določa na novo v obdobju trajanja instrumenta, samo po sebi
ne pomeni, da instrument ne izpolnjuje pogojev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Če pa lahko posojilojemalec izbere, da bo plačeval enomesečno
obrestno mero, ki se na novo določi vsake tri mesece, se obrestna
mera določa na novo s pogostostjo, ki se ne ujema z veljavnostjo
obrestne mere. Zato se element časovne vrednosti denarja spremeni.
Podobno se element časovne vrednosti denarja spremeni, če ima
instrument pogodbeno obrestno mero, ki temelji na obdobju, ki lahko
preseže preostalo obdobje trajanja instrumenta (na primer, če se na
instrument s petletno zapadlostjo odplačuje variabilna obrestna
mera, ki se redno na novo določa, vendar vedno odraža petletno
zapadlost). To je zato, ker obresti, ki se morajo plačati v vsakem
obdobju, niso povezane z obrestnim obdobjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
V takih primerih mora podjetje kvalitativno ali kvantitativno
oceniti pogodbene denarne tokove glede na enake tokove iz
instrumenta, ki je enak v vseh pogledih, razen tega, da se
veljavnost obrestne mere ujema z obrestnim obdobjem, da ugotovi,
ali so denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice (vendar glej B4.1.9.E člen za navodila
glede reguliranih obrestnih mer).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Na primer, pri ocenjevanju obveznice s petletnim obdobjem trajanja,
na katero se odplačuje variabilna obrestna mera, ki se na novo
določi vsakih šest mesecev, vendar vedno odraža petletno zapadlost,
podjetje upošteva pogodbene denarne tokove iz instrumenta, ki se
vsakih šest mesecev na novo določi na šestmesečno obrestno mero,
sicer pa je identičen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Ista analiza se uporabi, če lahko posojilojemalec izbira med
različnimi objavljenimi obrestnimi merami posojilodajalca (na
primer, posojilojemalec lahko izbira med objavljeno enomesečno
variabilno obrestno mero posojilodajalca in objavljeno trimesečno
variabilno obrestno mero posojilodajalca).</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument C</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument C je obveznica z določenim datumom zapadlosti, na katero
se odplačuje variabilna obrestna mera. Variabilna obrestna mera ima
zgornjo mejo (kapico).</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Pogodbeni denarni tokovi tako:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
(a) instrumenta s fiksno obrestno mero kot</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
(b) instrumenta z variabilno obrestno mero</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
so odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, v
kolikor obresti odražajo nadomestilo za časovno vrednost denarja,
za kreditno tveganje, povezano z instrumentom v obdobju trajanja
instrumenta, ter za druga osnovna tveganja in stroške, povezane s
posojanjem, kot tudi profitno maržo (glej B4.1.7.A člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Zato lahko ima instrument, ki je kombinacija (a) in (b) (npr.
obveznica z obrestno kapico), denarne tokove, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice. Tak
pogodbeni pogoj lahko zmanjša spremenljivost denarnih tokov z
določitvijo omejitve za variabilno obrestno mero (npr. obrestna
kapica ali obrestno dno) ali poveča spremenljivost denarnih tokov
zaradi spremembe fiksne obrestne mere v variabilno.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument D</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument D je posojilo z brezpogojnim popolnim vračilom (full
recourse loan), ki je zavarovano s premoženjem.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Dejstvo, da je posojilo z brezpogojnim popolnim vračilom zavarovano
s premoženjem, samo po sebi ne vpliva na analizo, ali so pogodbeni
denarni tokovi izključno odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument E</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument E izda regulirana banka in ima določen datum zapadlosti.
Na instrument se odplačuje fiksna obrestna mera, vsi pogodbeni
denarni tokovi pa so obvezni (nediskrecijski).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Vendar za izdajatelja velja zakonodaja, ki nacionalnemu organu za
reševanje in sanacijo dovoljuje ali od njega zahteva, da kritje
izgub v določenih okoliščinah naloži imetnikom določenih
instrumentov, vključno z instrumentom E. Na primer, nacionalni
organ za reševanje in sanacijo ima pooblastilo, da delno odpiše
vrednost nominalnega zneska instrumenta E ali ga pretvori v fiksno
število navadnih delnic izdajatelja, če navedeni nacionalni organ
ugotovi, da ima izdajatelj velike finančne probleme, potrebuje
dodaten regulativni kapital ali je „v težavah“.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Imetnik bi analiziral pogodbene pogoje finančnega instrumenta, da
bi ugotovil, ali povzročajo denarne tokove, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice ter so
tako skladni z osnovno posojilno pogodbo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Taka analiza ne bi upoštevala plačil, ki nastanejo samo kot
posledica pooblastila nacionalnega organa za reševanje in sanacijo,
da naloži kritje izgub imetnikom instrumenta E. To je zato, ker
navedeno pooblastilo in posledična plačila niso pogodbeni pogoji
finančnega instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Nasprotno pogodbeni denarni tokovi ne bi bili izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, če pogodbeni
pogoji finančnega instrumenta dovoljujejo ali zahtevajo, da
izdajatelj ali drugo podjetje naloži kritje izgub imetniku (na
primer z delnim odpisom vrednosti nominalnega zneska ali s
pretvorbo instrumenta v fiksno število navadnih delnic
izdajatelja), v kolikor so navedeni pogodbeni pogoji avtentični,
tudi če je verjetnost naložitve kritja takih izgub majhna.</p>
</td>
</tr>
</table>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Spodnji primeri ponazarjajo pogodbene denarne tokove, ki niso
izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek
glavnice. Ta seznam primerov ni dokončen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" width="100%" style=
'width:100.0%;border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Instrument</b></p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:solid windowtext 1.0pt; border-left:none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:none; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Analiza</b></p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument F</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument F je obveznica, ki je zamenljiva v fiksno število
kapitalskih instrumentov izdajatelja.</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Imetnik bi analiziral zamenljivo obveznico v njeni celoti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice, ker odražajo donos, ki ni skladen z
osnovno posojilno pogodbo (glej B4.1.7.A člen), tj. donos ni
povezan z vrednostjo lastniškega kapitala izdajatelja.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument G</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument G je posojilo, na katerega se odplačuje obratna
variabilna obrestna mera (tj. obrestna mera je obratno sorazmerna s
tržnimi obrestnimi merami).</p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Pogodbeni denarni tokovi niso izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Zneski obresti niso nadomestilo za časovno vrednost denarja pri
neporavnanem znesku glavnice.</p>
</td>
</tr>
<tr>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b>Instrument H</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
<b> </b></p>
</td>
<td width="307" valign="top" style=
'width:230.25pt;border:none;border-bottom: solid windowtext 1.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Instrument H je instrument brez zapadlosti, vendar lahko izdajatelj
v vsakem trenutku odpokliče instrument ter imetniku plača nominalni
znesek in zapadle natečene obresti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Na instrument H se odplačuje tržna obrestna mera, vendar se obresti
ne morejo izplačati, razen če je izdajatelj sposoben ostati
solventen takoj po izplačilu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Na znesek odloženih obresti se ne obračunajo dodatne obresti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice. To je zato, ker se lahko od
izdajatelja zahteva, da odloži plačila obresti, in se na te zneske
odloženih obresti ne obračunajo dodatne obresti. Posledično zneski
obresti niso nadomestilo za časovno vrednost denarja za neporavnani
znesek glavnice.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Če bi se na zneske odloženih obresti obračunale obresti, bi bili
lahko pogodbeni denarni tokovi odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Dejstvo, da instrument H nima zapadlosti, samo po sebi ne pomeni,
da pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice. Instrument brez zapadlosti dejansko
vsebuje trajne (večkratne) možnosti podaljšanja. Takšne možnosti
lahko privedejo do pogodbenih denarnih tokov, ki so odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice, če so odplačila
obresti obvezna in se morajo plačevati stalno (perpetualno).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom: 0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent: 7.1pt'>
Poleg tega dejstvo, da je instrument H mogoče odpoklicati, ne
pomeni, da pogodbeni denarni tokovi niso odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice, razen če ga je mogoče
odpoklicati pri znesku, ki v osnovi ne odraža odplačila neporavnane
glavnice in obresti na ta neporavnani znesek glavnice. Tudi če
odpoklicani znesek vključuje znesek, ki predstavlja primerno
nadomestilo imetniku za predčasno prekinitev instrumenta, bi bili
lahko pogodbeni denarni tokovi odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice (glej tudi B4.1.12. člen).</p>
</td>
</tr>
</table>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih primerih ima lahko finančno sredstvo pogodbene denarne
tokove, ki so opisani kot glavnica in obresti, vendar ti denarni
tokovi ne predstavljajo odplačila glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice, kot je opisano v 4.1.2.(b), 4.1.2.A(b)
in 4.1.3. členu tega standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
To se lahko zgodi, če finančno sredstvo predstavlja naložbo v
določena sredstva ali denarne tokove in tako pogodbeni denarni
tokovi niso izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani
znesek glavnice. Na primer, če pogodbeni pogoji določajo, da se
denarni tokovi iz finančnega sredstva povečajo, ko več avtomobilov
uporablja določeno plačljivo cesto, taki pogodbeni denarni tokovi
niso skladni z osnovno posojilno pogodbo. Zato instrument ne bi
izpolnjeval pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. To bi bil
primer, če bi bila upnikova terjatev omejena na točno določena
sredstva dolžnika ali denarne tokove iz točno določenih sredstev
(na primer finančno sredstvo, ki se v primeru neplačila lahko
poplača samo s premoženjem, s katerim je zavarovano (non-recourse
financial asset)).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar dejstvo, da se finančno sredstvo v primeru neplačila lahko
poplača samo s premoženjem, s katerim je zavarovano, samo po sebi
ne preprečuje, da bi finančno sredstvo izpolnjevalo pogoj iz
4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. V takih primerih mora upnik oceniti
(„pridobiti vpogled do“) specifična sredstva, ki predstavljajo
podlago, ali denarne tokove, da ugotovi, ali so pogodbeni denarni
tokovi iz finančnega sredstva, ki se razvršča, odplačila glavnice
in obresti na neporavnani znesek glavnice. Če pogoji finančnega
sredstva privedejo do katerih koli drugih denarnih tokov ali
omejujejo denarne tokove na način, ki ni skladen z odplačili, ki
predstavljajo glavnico in obresti, finančno sredstvo ne izpolnjuje
pogoja iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena. Na to oceno ne vpliva, ali
so sredstva, ki so podlaga, finančna sredstva ali nefinančna
sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Značilnost pogodbenih denarnih tokov ne vpliva na razvrstitev
finančnega sredstva, če bi lahko imelo zgolj zanemarljiv učinek na
pogodbene denarne tokove iz finančnega sredstva. Da lahko podjetje
to ugotovi, mora upoštevati možni učinek značilnosti pogodbenih
denarnih tokov v posameznem poročevalskem obdobju in kumulativno v
celotnem obdobju trajanja finančnega instrumenta. Če bi poleg tega
značilnost pogodbenih denarnih tokov lahko imela več kot
zanemarljiv učinek na pogodbene denarne tokove (v posameznem
poročevalskem obdobju ali kumulativno), vendar navedena značilnost
pogodbenih denarnih tokov ni avtentična, ta ne vpliva na
razvrstitev finančnega sredstva. Značilnost pogodbenih denarnih
tokov ni avtentična, če vpliva na pogodbene denarne tokove iz
instrumenta samo v primeru dogodka, ki je izjemno redek, zelo
neznačilen in ni zelo verjeten.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skoraj vsakem posojilnem poslu je upnikov instrument uvrščen
glede na instrumente drugih dolžnikovih upnikov. Instrument, ki je
podrejen drugim instrumentom, ima lahko pogodbene denarne tokove,
ki so odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice,
če predstavlja neplačilo dolžnika kršitev pogodbe in ima imetnik
pogodbeno pravico do neplačanih zneskov glavnice in obresti na
neporavnani znesek glavnice tudi v primeru dolžnikovega stečaja. Na
primer, za terjatev do kupcev, ki svojega upnika uvršča kot
navadnega upnika, bi se štelo, da ima odplačila glavnice in obresti
na neporavnani znesek glavnice. To velja tudi, če je dolžnik izdal
posojila, ki so zavarovana s premoženjem, kar bi v primeru stečaja
imetniku takih posojil zagotovilo prednost pred terjatvami
navadnega upnika v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, vendar ne
vpliva na pogodbeno pravico navadnega upnika do neplačane glavnice
in drugih zapadlih zneskov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pogodbeno povezani instrumenti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih vrstah poslov lahko izdajatelj prednostno obravnava
plačila imetnikom finančnih sredstev z uporabo več pogodbeno
povezanih instrumentov, ki povzročajo koncentracije kreditnega
tveganja (tranše). Vsaka tranša ima rang podrejenosti, ki določa, v
kakšnem vrstnem redu se vsi denarni tokovi, ki jih ustvari
izdajatelj, dodelijo tranši. V takih situacijah imajo imetniki
tranše pravico do odplačil glavnice in obresti na neporavnani
znesek glavnice samo, če izdajatelj ustvari zadostne denarne tokove
za izpolnitev obveznosti do tranš višjega ranga.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.21</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V takih poslih ima tranša značilnosti denarnih tokov, ki so
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice samo,
če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pogodbeni pogoji tranše, ki se ocenjuje za potrebe razvrstitve
(brez vpogleda do skupine finančnih instrumentov, ki predstavlja
podlago), privedejo do denarnih tokov, ki so izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice (na primer,
obrestna mera na tranšo ni povezana z indeksom cen blaga);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) ima skupina finančnih instrumentov, ki predstavlja podlago,
značilnosti denarnih tokov, kot so opisane v B4.1.23. in B4.1.24.
členu; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) je izpostavljenost tranše kreditnemu tveganju, prisotnemu v
skupini finančnih instrumentov, ki predstavlja podlago, enaka ali
nižja od izpostavljenosti te iste skupine finančnih instrumentov
kreditnemu tveganju (na primer, bonitetna ocena tranše, ki se
ocenjuje zaradi razvrstitve, je enaka ali višja kot bonitetna
ocena, ki bi veljala za posamezno tranšo, iz katere se je
financirala skupina finančnih instrumentov, ki predstavlja
podlago).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.22</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora izvajati vpogled, dokler ne opredeli skupine
instrumentov, ki so podlaga in ki ustvarjajo denarne tokove
(namesto, da bi se ti skoznje pretakali). To je skupina finančnih
instrumentov, ki predstavlja podlago.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.23</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Skupina, ki predstavlja podlago, mora vsebovati enega ali več
instrumentov, ki imajo pogodbene denarne tokove, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.24</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Skupina instrumentov, ki predstavlja podlago, lahko vključuje tudi
instrumente, ki:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) zmanjšajo spremenljivost denarnih tokov iz instrumentov iz
B4.1.23. člena in v kombinaciji z instrumenti iz B4.1.23. člena
privedejo do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in
obresti na neporavnani znesek glavnice (npr. obrestna kapica ali
obrestno dno ali pogodba, ki zmanjša kreditno tveganje enega ali
več instrumentov iz B4.1.23. člena); ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) uskladijo denarne tokove iz tranš z denarnimi tokovi iz skupine
instrumentov, ki je podlaga, iz B4.1.23. člena, da se odpravijo
razlike samo pri:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) obrestni meri, ki je lahko fiksna ali variabilna;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) valuti, v kateri so izraženi denarni tokovi, vključno z
inflacijo v tej valuti; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iii) časovno razporeditvijo denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.25</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če kateri od instrumentov v skupini ne izpolnjuje pogojev iz
B4.1.23. ali B4.1.24. člena, pogoj iz B4.1.21.(b) člena ni
izpolnjen. Pri izvajanju te ocene podrobna analiza po posameznih
instrumentih v skupini morda ne bo potrebna. Vendar mora podjetje
uporabljati presojo in izvesti zadostno analizo, da ugotovi, ali
instrumenti v skupini izpolnjujejo pogoje iz B4.1.23.–B4.1.24.
člena (glej tudi B4.1.18. člen za navodila glede značilnosti
pogodbenih denarnih tokov, ki imajo zgolj zanemarljiv učinek).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.26</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če imetnik ob začetnem pripoznanju ne more oceniti pogojev iz
B4.1.21. člena, je treba tranšo meriti po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Če se skupina instrumentov, ki je podlaga, po
začetnem pripoznanju lahko spremeni tako, da skupina morda ne bo
izpolnjevala pogojev iz B4.1.23.–B4.1.24. člena, tranša ne
izpolnjuje pogojev iz B4.1.21. člena in se mora meriti po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida. Če pa skupina, ki predstavlja
podlago, vključuje instrumente, ki so zavarovani s sredstvi in ne
izpolnjujejo pogojev iz B4.1.23.–B4.1.24. člena, se zmožnost
pridobitve takih sredstev ne upošteva za namene uporabe tega člena,
razen če je podjetje pridobilo tranšo z namenom, da bi obvladovalo
zavarovanje s premoženjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Možnost, da se finančno sredstvo ali finančna obveznost določi
kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (oddelek 4.1
in 4.2)</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.27</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pod pogoji iz 4.1.5. in 4.2.2. člena je v skladu s tem standardom
podjetju dovoljeno, da finančno sredstvo, finančno obveznost ali
skupino finančnih instrumentov (finančna sredstva, finančne
obveznosti ali oboje) določi kot merjeno po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, če to privede do ustreznejših informacij.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.28</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Odločitev podjetja, da določi finančno sredstvo ali finančno
obveznost kot merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
je podobna izbiri računovodske usmeritve (čeprav je v nasprotju z
izbiro računovodske usmeritve ni treba uporabljati dosledno za vse
podobne posle). Kadar ima podjetje možnost takšne izbire, 14.(b)
člen MRS 8 zahteva, da izbrana usmeritev pomeni, da računovodski
izkazi podajajo zanesljive in ustreznejše informacije o učinkih
transakcij, drugih poslovnih dogodkov in stanj na finančni položaj,
finančne rezultate in denarne tokove podjetja. Na primer, v primeru
določitve finančne obveznosti kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida 4.2.2. člen določa dve okoliščini, v katerih je
izpolnjena zahteva po ustreznejših informacijah. Zato mora podjetje
za izbiro takšne določitve v skladu s 4.2.2. členom dokazati, da
zanj velja ena (ali obe) od teh dveh okoliščin.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določitev odpravi ali znatno zmanjša računovodsko
neskladnost</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.29</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Merjenje finančnega sredstva ali finančne obveznosti in razvrščanje
pripoznanih sprememb njegove oz. njene vrednosti se opredelita na
podlagi razvrstitve postavke in vprašanja, ali je postavka del
razmerja varovanja pred tveganjem, ki je bilo določeno kot tako.
Navedene zahteve lahko povzročijo nedoslednost pri merjenju ali
pripoznavanju (včasih imenovano „računovodska neskladnost“), kadar
bi bilo finančno sredstvo, ki ni bilo določeno kot merjeno po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, razvrščeno kot pozneje
merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in bi se
obveznost, ki jo podjetje šteje za povezano, pozneje merila po
odplačni vrednosti (brez pripoznanja sprememb poštene vrednosti). V
takih okoliščinah lahko podjetje sklene, da bi njegovi računovodski
izkazi zagotovili ustreznejše informacije, če bi bila tako sredstvo
kot obveznost merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.30</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Naslednji primeri ponazarjajo, kdaj bi bil lahko ta pogoj
izpolnjen. V vseh primerih lahko podjetje uporabi ta pogoj za
določitev finančnih sredstev ali finančnih obveznostih kot merjenih
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida samo, če izpolnjuje
načelo iz 4.1.5. ali 4.2.2.(a) člena:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) podjetje ima obveznosti po zavarovalnih pogodbah, katerih
merjenje vključuje tekoče informacije (kot dovoljuje 24. člen MSRP
4), in finančna sredstva, ki jih šteje kot povezana in bi se sicer
merila po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali
po odplačni vrednosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) podjetje ima finančna sredstva, finančne obveznosti ali oboje,
ki so izpostavljeni istemu tveganju, kot je obrestno tveganje, kar
privede do nasprotnih sprememb poštene vrednosti, ki se praviloma
medsebojno pobotajo. Vendar bi se po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida merilo samo nekaj instrumentov (npr. tisti, ki so
izvedeni finančni instrumenti ali razvrščeni kot v posesti za
trgovanje). Lahko se tudi zgodi, da zahteve za obračunavanje
varovanja pred tveganjem niso izpolnjene, ker na primer niso
izpolnjene zahteve glede učinkovitosti varovanja iz 6.4.1.
člena;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) podjetje ima finančna sredstva, finančne obveznosti ali oboje,
ki so izpostavljeni istemu tveganju, kot je obrestno tveganje, kar
privede do nasprotnih sprememb poštene vrednosti, ki se praviloma
medsebojno pobotajo, in nobeno finančno sredstvo ali finančna
obveznost ne izpolnjuje pogojev za določitev kot instrument za
varovanje pred tveganjem, ker se ne meri po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Poleg tega je pripoznavanje dobičkov in izgub
zelo nedosledno, če se ne obračunava varovanje pred tveganjem. Na
primer, podjetje je financiralo določeno skupino posojil z izdajo
obveznic, s katerimi se trguje, katerih spremembe poštene vrednosti
se praviloma medsebojno pobotajo. Če podjetje poleg tega redno
kupuje in prodaja obveznice, vendar redkokdaj, če sploh, kupuje in
prodaja posojila, poročanje tako o posojilih kot o obveznicah po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida odpravi nedoslednost v času
pripoznavanja dobičkov in izgub, do katere bi sicer prišlo zaradi
merjenja obojih po odplačni vrednosti in pripoznavanja dobička ali
izgube vsakič, ko se obveznica odkupi nazaj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.31</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V primerih, kot so opisani v prejšnjem členu, lahko določitev
finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki se sicer ne merijo
tako, kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob
začetnem pripoznanju odpravi ali pomembno zmanjša nedoslednost pri
merjenju ali pripoznavanju in zagotavlja ustreznejše informacije.
Iz praktičnih razlogov podjetju ni treba istočasno prevzeti vseh
sredstev in obveznosti, ki povzročajo nedoslednost pri merjenju ali
pripoznavanju. Dovoljena je razumna zamuda, pod pogojem, da je
vsaka transakcija določena kot merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida ob začetnem pripoznanju in se takrat pričakuje, da
bodo vse preostale transakcije realizirane.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.32</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Nesprejemljivo bi bilo, da se kot merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida določijo samo nekatera finančna sredstva in
finančne obveznosti, ki povzročajo nedoslednost, če to ne bi
odpravilo ali pomembno zmanjšalo nedoslednosti in zato ne bi
zagotovilo ustreznejših informacij. Vendar bi bilo tako
sprejemljivo določiti samo nekatera od več podobnih finančnih
sredstev ali podobnih finančnih obveznosti, če bi to pomembno
zmanjšalo (po možnosti bolj kot druge dopustne določitve)
nedoslednost. Predpostavimo na primer, da ima podjetje več podobnih
finančnih obveznosti, katerih vsota je 100 DE, in več podobnih
finančnih sredstev, katerih vsota je 50 DE, vendar se merijo na
različni podlagi. Podjetje lahko pomembno zmanjša nedoslednost pri
merjenju tako, da ob začetnem pripoznanju določi vsa sredstva in
samo nekatere obveznosti (na primer posamezne obveznosti, ki so
skupaj vredne 45 DE) kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Ker pa se lahko samo celoten finančni instrument
določi kot merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora
podjetje v tem primeru kot tako merjene določiti eno ali več
celotnih obveznosti. Podjetje tako ne more določiti sestavine
obveznosti (npr. spremembe vrednosti, ki se pripisujejo samo enemu
tveganju, kot so spremembe referenčne obrestne mere) ali deleža
(tj. odstotka) obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Skupina finančnih obveznosti ali finančnih sredstev in finančnih
obveznosti se upravlja in njeni rezultati se vrednotijo na podlagi
poštene vrednosti</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.33</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko upravlja in vrednoti rezultate skupine finančnih
obveznosti ali finančnih sredstev in finančnih obveznosti tako, da
merjenje take skupine po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
zagotovi ustreznejše informacije. V tem primeru se pozornost nameni
načinu, kako podjetje upravlja in vrednoti rezultate finančnih
instrumentov, in ne njihovi naravi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.34</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na primer, podjetje lahko uporabi ta pogoj, da določi finančne
obveznosti kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
če izpolnjuje načelo iz 4.2.2.(b) člena in ima podjetje finančna
sredstva in finančne obveznosti, ki so izpostavljeni enemu ali več
istim tveganjem in se ta tveganja obvladujejo in ocenjujejo na
podlagi poštene vrednosti v skladu z dokumentirano politiko
upravljanja s sredstvi in obveznostmi. Primer bi lahko bilo
podjetje, ki je izdalo „strukturirane produkte“, ki vsebujejo več
vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov, in tveganja, ki
izhajajo iz tega, obvladuje na podlagi poštene vrednosti z uporabo
mešanice izvedenih in neizvedenih finančnih instrumentov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.35</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kot je bilo navedeno zgoraj, se ta pogoj navezuje na način, kako
podjetje upravlja in vrednoti rezultate obravnavane skupine
finančnih sredstev. Zato mora (ob upoštevanju zahteve po določitvi
ob začetnem pripoznanju) podjetje, ki določi finančne obveznosti
kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida na podlagi
tega pogoja, tako določiti vse primerne finančne obveznosti, ki se
upravljajo in vrednotijo skupaj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.1.36</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ni potrebno, da je dokumentacija o strategiji podjetja obsežna,
mora pa biti zadostna, da se lahko dokaže skladnost s 4.2.2.(b)
členom. Takšna dokumentacija ni potrebna za vsako posamezno
postavko, ampak se lahko pripravi na ravni portfelja. Na primer, če
sistem upravljanja uspešnosti za oddelek – kot ga je odobrilo
ključno poslovodno osebje podjetja – jasno dokazuje, da se njegovi
rezultati vrednotijo na tej podlagi, dodatna dokumentacija za
dokazovanje skladnosti s 4.2.2.(b) členom ni potrebna.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Vgrajeni izvedeni finančni instrumenti (oddelek 4.3)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje postane stranka v hibridni pogodbi z gostiteljskim
instrumentom, ki ni sredstvo iz področja uporabe tega standarda,
4.3.3. člen zahteva, da podjetje identificira vsak vgrajeni
izvedeni finančni instrument, oceni, ali ga je treba ločiti od
gostiteljske pogodbe, in za tiste, ki jih je treba ločiti, ob
začetnem pripoznanju meri izvedene finančne instrumente po pošteni
vrednosti in pozneje po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če gostiteljska pogodba nima navedene ali vnaprej določene
zapadlosti in predstavlja preostali delež v čistih sredstvih
podjetja, so njene ekonomske značilnosti in tveganja takšni kot pri
kapitalskem instrumentu, vgrajeni izvedeni finančni instrument pa
bi moral imeti značilnosti lastniškega kapitala, povezane z istim
podjetjem, da bi se obravnaval kot z njim tesno povezan. Če
gostiteljska pogodba ni kapitalski instrument in ustreza
opredelitvi finančnega instrumenta, so njene ekonomske značilnosti
in tveganja taki kot pri dolžniškem instrumentu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vgrajeni neopcijski izvedeni finančni instrument (kot je vgrajena
nestandardizirana terminska pogodba ali pogodba o zamenjavi) se
loči od svoje gostiteljske pogodbe na podlagi izrecno navedenih ali
implicitnih materialnih pogojev, tako da ima ob začetnem
pripoznanju pošteno vrednost, ki je enaka nič. Vgrajeni opcijski
izvedeni finančni instrument (kot je vgrajena prodajna ali nakupna
opcija, obrestna kapica ali obrestno dno, ali opcija na zamenjavo
obrestnih mer) se loči od svoje gostiteljske pogodbe na podlagi
izrecno navedenih pogojev elementa opcije. Začetna knjigovodska
vrednost gostiteljskega instrumenta je preostala vrednost po
ločitvi vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Večje število vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov v eni sami
hibridni pogodbi se načeloma obravnava kot en sam sestavljeni
vgrajeni izvedeni finančni instrument. Vendar se vgrajeni izvedeni
finančni instrumenti, ki so razvrščeni kot lastniški kapital (glej
MRS 32), obračunavajo ločeno od tistih, ki so razvrščeni kot
sredstva ali obveznosti. Če ima poleg tega hibridna pogodba več kot
en vgrajeni izvedeni finančni instrument in se ti izvedeni finančni
instrumenti nanašajo na različne izpostavljenosti tveganjem in jih
je mogoče zlahka ločiti ter so med seboj neodvisni, se obračunavajo
ločeno drug od drugega.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ekonomske značilnosti in tveganja vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta niso tesno povezane z gostiteljsko pogodbo (4.3.3.(a)
člen) v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju. V teh primerih
podjetje, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 4.3.3.(b) in
(c) člena, obračunava vgrajeni izvedeni finančni instrument ločeno
od gostiteljske pogodbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) V instrument vgrajena prodajna opcija, ki imetniku omogoča, da
od izdajatelja zahteva, da ponovno pridobi instrument za znesek v
denarnih ali drugih sredstvih, ki se spreminja na podlagi spremembe
v ceni ali indeksu lastniških vrednostnih papirjev ali blaga, ni
tesno povezana z gostiteljskim dolžniškim instrumentom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Opcija ali avtomatska določba o podaljšanju preostalega roka do
zapadlosti dolžniškega instrumenta ni tesno povezana z
gostiteljskim dolžniškim instrumentom, razen v primeru hkratne
prilagoditve na približno trenutno tržno obrestno mero v trenutku
podaljšanja. Če podjetje izda dolžniški instrument in imetnik tega
dolžniškega instrumenta izda nakupno opcijo za ta dolžniški
instrument tretji osebi, izdajatelj obravnava nakupno opcijo kot
podaljšanje roka do zapadlosti dolžniškega instrumenta, če se lahko
od izdajatelja zahteva udeležba ali pomoč pri ponovnem trženju
dolžniškega instrumenta zaradi izvršitve nakupne opcije.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) Na vrednost lastniških vrednostnih papirjev vezano odplačila
obresti ali glavnice, vgrajena v gostiteljski dolžniški instrument
ali zavarovalno pogodbo, kjer se znesek obresti ali glavnice
indeksira glede na vrednost kapitalskih instrumentov, niso tesno
povezana z gostiteljskim instrumentom, ker tveganje, ki mu je
izpostavljen gostiteljski finančni instrument, ni enako tveganju,
ki mu je izpostavljen vgrajeni izvedeni finančni instrument.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) Na vrednost blaga vezana odplačila obresti ali glavnice,
vgrajena v gostiteljski dolžniški instrument ali zavarovalno
pogodbo, kjer se znesek obresti ali glavnice indeksira glede na
ceno blaga (kot je zlato), niso tesno povezana z gostiteljskim
instrumentom, ker tveganje, ki mu je izpostavljen gostiteljski
finančni instrument, ni enako tveganju, ki mu je izpostavljen
vgrajeni izvedeni finančni instrument.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) Nakupna opcija, prodajna opcija ali opcija za predčasno
odplačilo, vgrajena v gostiteljsko dolžniško pogodbo ali
gostiteljsko zavarovalno pogodbo, ni tesno povezana z gostiteljsko
pogodbo, razen če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) je izvršilna cena opcije na vsak izvršilni datum približno
enaka odplačni vrednosti gostiteljskega dolžniškega instrumenta ali
knjigovodski vrednosti gostiteljske zavarovalne pogodbe; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) izvršilna cena opcije za predčasno odplačilo posojilodajalcu
povrne znesek do višine približne sedanje vrednosti izgubljenih
obresti za preostali čas veljavnosti gostiteljske pogodbe.
Izgubljene obresti so zmnožek predčasno odplačanega zneska glavnice
in razlike v obrestnih merah. Razlika v obrestnih merah je presežek
efektivne obrestne mere gostiteljske pogodbe nad efektivno obrestno
mero, ki bi jo podjetje prejelo na dan predčasnega odplačila, če bi
za preostali čas veljavnosti gostiteljske pogodbe predčasno
odplačani znesek glavnice ponovno vložilo v podobno pogodbo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ocena, ali je nakupna ali prodajna opcija tesno povezana z
gostiteljsko dolžniško pogodbo, se opravi pred ločitvijo sestavine
lastniškega kapitala zamenljivega dolžniškega instrumenta v skladu
z MRS 32.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(f) Kreditni izvedeni finančni instrumenti, ki so vgrajeni v
gostiteljski dolžniški instrument in dovoljujejo eni stranki
(„upravičencu“), da prenese kreditno tveganje točno določenega
referenčnega sredstva, ki mu ga ni treba nujno imeti v lasti, na
drugo stranko („garanta“), niso tesno povezani z gostiteljskim
dolžniškim instrumentom. Takšni kreditni izvedeni finančni
instrumenti garantu omogočajo, da prevzame kreditno tveganje,
povezano z referenčnim sredstvom, ne da bi ga imel neposredno v
lasti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Primer hibridne pogodbe je finančni instrument, ki daje imetniku
pravico, da proda finančni instrument nazaj izdajatelju v zameno za
znesek denarnih ali drugih finančnih sredstev, katerega višina se
spreminja glede na spremembe indeksa lastniških vrednostnih
papirjev ali indeksa cen blaga, ki se lahko zviša ali zniža
(„instrument s prodajno opcijo“). Če izdajatelj ob začetnem
pripoznanju instrumenta s prodajno opcijo ne določi kot finančno
obveznost, merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora
ločiti vgrajeni izvedeni finančni instrument (tj. indeksirano
odplačilo glavnice) v skladu s 4.3.3. členom, ker je gostiteljska
pogodba dolžniški instrument v skladu z B4.3.2. členom in
indeksirano odplačilo glavnice ni tesno povezano z gostiteljskim
dolžniškim instrumentom v skladu z B4.3.5.(a) členom. Ker se
odplačilo glavnice lahko poveča ali zmanjša, je vgrajeni izvedeni
finančni instrument neopcijski izvedeni instrument, katerega
vrednost je indeksirana na spremenljivko, ki je podlaga.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri instrumentu s prodajno opcijo, ki se lahko kadar koli proda
nazaj za denarna sredstva v višini sorazmernega dela čiste
vrednosti sredstev podjetja (kot so enote odprtega vzajemnega
sklada ali nekateri naložbeni produkti, ki so vezani na enoto), je
učinek ločitve vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta in
obračunavanja vsake sestavine merjenje hibridne pogodbe po odkupni
vrednosti, ki se mora plačati ob koncu poročevalskega obdobja, če
je imetnik izvršil svojo pravico, da instrument proda nazaj
izdajatelju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ekonomske značilnosti in tveganja vgrajenega izvedenega finančnega
instrumenta so tesno povezani z ekonomskimi značilnostmi in
tveganji gostiteljske pogodbe v naslednjih primerih. V teh primerih
podjetje vgrajenega finančnega instrumenta ne obračunava ločeno od
gostiteljske pogodbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Vgrajeni izvedeni finančni instrument, pri katerem je podlaga
obrestna mera ali indeks obrestne mere, zaradi katerega se lahko
spremeni znesek obresti, ki bi se sicer plačale ali prejele na
obrestovano gostiteljsko dolžniško pogodbo ali zavarovalno pogodbo,
je tesno povezan z gostiteljsko pogodbo, razen če je možno hibridno
pogodbo poravnati na tak način, da se imetniku ne bi povrnila bolj
ali manj celotna pripoznana naložba, ali pa bi lahko vgrajeni
izvedeni finančni instrument vsaj podvojil imetnikovo začetno
stopnjo donosa na gostiteljsko pogodbo, kar bi privedlo do stopnje
donosa, ki je vsaj dvakrat višja od tržnega donosa na pogodbo z
enakimi pogoji, kot je gostiteljska pogodba.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Vgrajena obrestna kapica ali obrestno dno pri dolžniški pogodbi
ali zavarovalni pogodbi se obravnava kot tesno povezana z
gostiteljsko pogodbo, če je kapica na ravni tržne obrestne mere ali
nad njo, dno pa na ravni tržne obrestne mere ali pod njo, ko je
pogodba sklenjena, in kapica oziroma dno ne vsebujeta vzvoda glede
na gostiteljsko pogodbo. Prav tako so določbe v pogodbi o nakupu
ali prodaji sredstva (npr. blaga), ki določajo najvišjo in najnižjo
ceno, ki jo je treba plačati oz. je plačana za sredstvo, tesno
povezane z gostiteljsko pogodbo, če se najvišje in najnižje cene ob
sklenitvi ne bi izplačalo izvršiti in ti ne vsebujeta vzvoda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) Vgrajeni valutni izvedeni finančni instrument, ki zagotavlja
tok odplačil glavnice ali obresti v tuji valuti, in je vgrajen v
gostiteljski dolžniški instrument (npr. obveznica v dveh valutah),
je tesno povezan z gostiteljskim dolžniškim instrumentom. Tak
izvedeni finančni instrument ni ločen od gostiteljskega
instrumenta, ker MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev zahteva,
da se devizni dobički in izgube iz denarnih postavk pripoznajo v
poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) Vgrajeni valutni izvedeni finančni instrument v gostiteljski
pogodbi, ki je zavarovalna pogodba ali ni finančni instrument (kot
je na primer pogodba o nakupu ali prodaji nefinančnega sredstva,
pri kateri je cena določena v tuji valuti), je tesno povezan z
gostiteljsko pogodbo, če ta ne vsebuje vzvoda, ne vključuje opcije
in zahteva plačila v eni od naslednjih valut:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) funkcijski valuti katere koli pomembne pogodbene stranke;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) valuti, v kateri so cene prejetega blaga oziroma opravljenih
storitev navadno izražene v komercialnih poslih po svetu (na primer
v ameriških dolarjih za posle s surovo nafto); ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iii) valuti, ki se običajno uporablja v pogodbah o prodaji ali
nakupu nefinančnih sredstev v gospodarskem okolju, kjer se sklene
posel (tj. relativno stabilna in likvidna valuta, ki se običajno
uporablja v lokalnih poslih in mednarodni trgovini).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) Vgrajena opcija za predčasno odplačilo v kuponski poli za
izplačilo obresti ali kuponski poli za izplačilo glavnice je tesno
povezana z gostiteljsko pogodbo, če je gostiteljska pogodba (i) na
začetku bila posledica ločitve pravice do prejemanja pogodbenih
denarnih tokov iz finančnega instrumenta, ki sam po sebi ni
vseboval vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, in (ii) ne
vsebuje določb, ki jih ni v izvirni gostiteljski dolžniški
pogodbi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<s>(f) Vgrajeni izvedeni finančni instrument v gostiteljski najemni
pogodbi je tesno povezan z gostiteljsko pogodbo, če je vgrajeni
izvedeni finančni instrument (i) z inflacijo povezan indeks, kot je
indeks plačil najemnine, vezan na indeks cen potrošnega blaga (če
najem ne vsebuje vzvoda in se indeks nanaša na inflacijo v lastnem
gospodarskem okolju podjetja), (ii) pogojna najemnina, temelječa na
povezani prodaji, ali (iii) pogojna najemnina, temelječa na
variabilnih obrestnih merah.</s></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>(f) Vgrajeni izvedeni finančni instrument v
gostiteljski najemni pogodbi je tesno povezan z gostiteljsko
pogodbo, če je vgrajeni izvedeni finančni instrument (i) z
inflacijo povezan indeks, kot je indeks plačil najemnine, vezan na
indeks cen potrošnega blaga (če najem ne vsebuje vzvoda in se
indeks nanaša na inflacijo v lastnem gospodarskem okolju podjetja),
(ii) spremenljiva najemnina, temelječa na povezani prodaji, ali
(iii) spremenljiva najemnina, temelječa na variabilnih obrestnih
merah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(g) Element navezave na enoto sklada, vgrajen v gostiteljski
finančni instrument ali gostiteljsko zavarovalno pogodbo, je tesno
povezan z gostiteljskim instrumentom ali gostiteljsko pogodbo, če
se plačila, izražena v enoti, merijo po trenutni vrednosti enote,
ki odraža pošteno vrednost sredstev sklada. Element navezave na
enoto sklada je pogodbeni pogoj, ki zahteva plačila, izražena v
enotah notranjega ali zunanjega investicijskega sklada.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(h) Izvedeni finančni instrument, vgrajen v zavarovalno pogodbo, je
tesno povezan z gostiteljsko zavarovalno pogodbo, če sta vgrajeni
izvedeni finančni instrument in gostiteljska zavarovalna pogodba
tako medsebojno odvisna, da podjetje ne more ločeno izmeriti
vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta (tj. brez upoštevanja
gostiteljske pogodbe).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Instrumenti, ki vsebujejo vgrajene izvedene finančne
instrumente</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kot je navedeno v B4.3.1. členu, če podjetje postane stranka v
hibridni pogodbi z gostiteljskim instrumentom, ki ni sredstvo iz
področja uporabe tega standarda, in enim ali več vgrajenimi
izvedenimi finančnimi instrumenti, 4.3.3. člen zahteva, da podjetje
identificira vsak takšen vgrajeni izvedeni finančni instrument,
oceni, ali ga je treba ločiti od gostiteljske pogodbe, in za tiste,
ki jih je treba ločiti, ob začetnem pripoznanju in pozneje meri
izvedene finančne instrumente po pošteni vrednosti. Te zahteve so
lahko bolj zapletene ali vodijo do merjenja, ki je manj zanesljivo
od merjenja celotnega instrumenta po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Zato ta standard dovoljuje, da se celotna
hibridna pogodba določi kot merjena po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Taka določitev se lahko uporabi ne glede na to, ali 4.3.3. člen
zahteva, da se vgrajeni izvedeni finančni instrument loči od
gostiteljske pogodbe, ali takšno ločitev prepoveduje. Vendar 4.3.5.
člen ne bi upravičeval določitve hibridne pogodbe kot merjene po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida v primerih, določenih v
4.3.5.(a) in (b) členu, ker to ne bi zmanjšalo zapletenosti ali
povečalo zanesljivosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ponovna ocena vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 4.3.3. členom mora podjetje oceniti, ali je treba
vgrajene izvedene finančne instrumente ločiti od gostiteljske
pogodbe in jih obračunavati kot izvedene finančne instrumente, ko
prvič postane stranka v pogodbi. Poznejša ponovna ocena je
prepovedana, razen če pride do spremembe pogojev pogodbe, ki
pomembno spreminja denarne tokove, ki bi se sicer zahtevali po
pogodbi; v tem primeru se zahteva ponovna ocena. Podjetje določi,
ali je sprememba denarnih tokov pomembna, tako, da upošteva obseg,
v katerem so se spremenili pričakovani prihodnji denarni tokovi,
povezani z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, gostiteljsko
pogodbo ali obema, in ali je sprememba pomembna glede na predhodno
pričakovane denarne tokove iz pogodbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.3.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
B4.3.11. člen se ne uporablja za vgrajene izvedene finančne
instrumente v pogodbah, pridobljenih:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pri poslovni združitvi (kot je opredeljena v MSRP 3 Poslovne
združitve);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pri združitvi podjetij ali poslovnih subjektov pod skupnim
obvladovanjem, kot je opisana v B1.–B4. členu MSRP 3; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) z oblikovanjem skupnega podviga, kot je opredeljen v MSRP 11
Skupni aranžmaji;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
ali za njihovo morebitno ponovno oceno na datum pridobitve<a href=
"#_ftn3" name="_ftnref3" title=""><span class=
"MsoFootnoteReference"><span class=
"MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prerazvrstitev finančnih sredstev (oddelek 4.4)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prerazvrstitev finančnih sredstev</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.4.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 4.4.1. členom mora podjetje prerazvrstiti finančna
sredstva, če spremeni svoj poslovni model za upravljanje teh
finančnih sredstev. Za take spremembe se pričakuje, da bodo zelo
redke. Take spremembe določi višje poslovodstvo podjetja na podlagi
zunanjih ali notranjih sprememb in morajo biti pomembne za
poslovanje podjetja ter dokazljive zunanjim osebam. Tako bo do
spremembe poslovnega modela podjetja prišlo samo, ko podjetje začne
ali pa preneha izvajati dejavnost, ki je pomembna za njegovo
poslovanje, na primer, ko je podjetje pridobilo, odtujilo ali
ukinilo poslovno področje. Primeri spremembe poslovnega modela
vključujejo naslednje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Podjetje ima portfelj komercialnih posojil, ki jih ima v
posesti z namenom kratkoročne prodaje. Podjetje pridobi drugo
podjetje, ki upravlja komercialna posojila in ima poslovni model, v
skladu s katerim ima v posesti posojila z namenom prejemanja
pogodbenih denarnih tokov. Portfelj komercialnih posojil ni več na
prodaj in se zdaj upravlja skupaj s pridobljenimi komercialnimi
posojili, vsa pa so v posesti z namenom prejemanja pogodbenih
denarnih tokov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Družba za finančne storitve se odloči, da bo ukinila dejavnost
hipotekarnih posojil za gospodinjstva. Tako ne sprejema več novih
poslov in aktivno trži svoj portfelj hipotekarnih posojil z namenom
prodaje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.4.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Sprememba cilja poslovnega modela podjetja se mora zgoditi pred
datumom prerazvrstitve. Na primer, če se družba za finančne
storitve 15. februarja odloči, da bo ukinila dejavnost hipotekarnih
posojil za gospodinjstva in mora zato vsa zadevna finančna sredstva
prerazvrstiti 1. aprila (tj. prvi dan naslednjega poročevalskega
obdobja podjetja), po 15. februarju ne sme izvajati novih
hipotekarnih poslov ali se kako drugače ukvarjati z dejavnostmi, ki
so skladne z njegovim prejšnjim poslovnim modelom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B4.4.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Naslednji dogodki niso spremembe poslovnega modela:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) sprememba namena v zvezi z določenimi finančnimi sredstvi (tudi
v primeru znatnih sprememb tržnih pogojev);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) začasno izginotje določenega trga za finančna sredstva;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) prenos finančnih sredstev med deli podjetja z različnimi
poslovnimi modeli.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>MERJENJE (POGLAVJE 5)</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Začetno merjenje (oddelek 5.1)</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.1.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Poštena vrednost finančnega instrumenta ob začetnem pripoznanju je
običajno transakcijska cena (tj. poštena vrednost danega ali
prejetega nadomestila, glej tudi B5.1.2.A. člen in MSRP 13). Če pa
je del danega ali prejetega nadomestila namenjen za nekaj drugega
in ne za zadevni finančni instrument, mora podjetje izmeriti
pošteno vrednost finančnega instrumenta. Poštena vrednost
dolgoročnega posojila ali terjatve, ki ne prinaša obresti, se lahko
na primer izmeri kot sedanja vrednost vseh prihodnjih denarnih
prejemkov, diskontiranih z uporabo prevladujoče tržne obrestne mere
(ali mer) za podoben instrument (podoben v smislu valute, roka,
vrste obrestne mere in drugih dejavnikov) s podobno kreditno
kakovostjo. Vsak dodatni posojeni znesek je odhodek ali zmanjšanje
prihodka, razen če izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot neka druga
vrsta sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.1.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če izda podjetje posojilo, ki prinaša netržno obrestno mero (npr. 5
%, kadar je tržna obrestna mera za podobna posojila 8 %), in prejme
vnaprej plačano opravnino kot nadomestilo, pripozna posojilo po
njegovi pošteni vrednosti, tj. brez prejete opravnine.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.1.2A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Najboljši dokaz poštene vrednosti finančnega instrumenta ob
začetnem pripoznanju je običajno transakcijska cena (tj. poštena
vrednost danih ali prejetih nadomestil, glej tudi MSRP 13). Če
podjetje ugotovi, da se poštena vrednost ob začetnem pripoznanju
razlikuje od transakcijske cene, kot je navedeno v 5.1.1.A členu,
mora ta instrument obračunati na navedeni datum na naslednji
način:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) z merjenjem, ki se zahteva v skladu s 5.1.1. členom, če zadevno
pošteno vrednost dokazuje kotirana cena na delujočem trgu za enako
sredstvo ali obveznost (tj. vložek Ravni 1) ali če temelji na
tehniki ocenjevanja vrednosti, pri kateri se uporabljajo samo
podatki, ki jih je mogoče pridobiti na trgu. Podjetje mora razliko
med pošteno vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko
ceno pripoznati kot dobiček ali izgubo;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) v vseh drugih primerih z merjenjem, ki se zahteva v skladu s
5.1.1. členom, s prilagoditvijo za odložitev razlike med pošteno
vrednostjo ob začetnem pripoznanju in transakcijsko ceno. Po
začetnem pripoznanju mora podjetje pripoznati to odloženo razliko
kot dobiček ali izgubo samo, če izhaja iz spremembe dejavnika
(vključno s časom), ki bi ga udeleženci na trgu upoštevali pri
določanju cene sredstva ali obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Poznejše merjenje (oddelka 5.2 in 5.3)</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se finančni instrument, ki je bil prej pripoznan kot finančno
sredstvo, meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in
njegova poštena vrednost pade pod nič, je to finančna obveznost v
skladu s 4.2.1. členom. Vendar se hibridne pogodbe z gostiteljskimi
instrumenti, ki so sredstva iz področja uporabe tega standarda,
vedno merijo v skladu s 4.3.2. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Naslednji primer ponazarja obračunavanje transakcijskih stroškov ob
začetnem in poznejšem merjenju finančnega sredstva, merjenega po
pošteni vrednosti, pri čemer se spremembe pripoznajo v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. ali 4.1.2.A členom.
Podjetje pridobi finančno sredstvo za 100 DE ter nakupno provizijo
v višini 2 DE. Podjetje na začetku pripozna sredstvo v višini 102
DE. Poročevalsko obdobje se konča en dan pozneje, ko je kotirana
tržna cena sredstva 100 DE. Če bi se sredstvo prodalo, bi se
plačala provizija v višini 3 DE. Na navedeni datum podjetje izmeri
sredstvo v višini 100 DE (ne glede na možno provizijo pri prodaji)
in pripozna izgubo 2 DE v drugem vseobsegajočem donosu. Če se
finančno sredstvo meri po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom, se transakcijski
stroški amortizirajo v poslovnem izidu z uporabo metode efektivnih
obresti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.2.2A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Poznejše merjenje finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter
poznejše pripoznanje dobičkov in izgub iz B5.1.2.A člena mora biti
skladno z zahtevami tega standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Naložbe v kapitalske instrumente in pogodbe o teh
naložbah</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vse naložbe v kapitalske instrumente in pogodbe o teh naložbah se
morajo meriti po pošteni vrednosti. Vendar je lahko v nekaterih
redkih okoliščinah nabavna vrednost ustrezna ocena poštene
vrednosti. To se lahko zgodi, če ni na voljo dovolj novejših
podatkov za merjenje poštene vrednosti ali če je na voljo širok
nabor možnih poštenih vrednosti in nabavna vrednost predstavlja
najboljšo oceno poštene vrednosti v tem naboru.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Znaki, da nabavna vrednost ne odraža poštene vrednosti,
vključujejo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pomembno spremembo poslovnih rezultatov subjekta, v katerega se
vlaga, glede na proračune, načrte in mejnike;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) spremembe v pričakovanju, da bodo doseženi mejniki subjekta, v
katerega se vlaga, v zvezi s tehničnimi izdelki;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) pomembno spremembo na trgu za lastniški kapital subjekta, v
katerega se vlaga, ali za njegove izdelke ali potencialne
izdelke;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) pomembno spremembo v svetovnem gospodarstvu ali gospodarskem
okolju, v katerem posluje subjekt, v katerega se vlaga;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) pomembno spremembo v poslovnih rezultatih primerljivih podjetij
ali v vrednotenjih, ki so razvidna iz splošnega trga;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(f) interne zadeve subjekta, v katerega se vlaga, kot so goljufija,
komercialni spori, pravdni procesi, spremembe vodenja ali
strategije;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(g) dokazi na podlagi eksternih transakcij z lastniškim kapitalom
subjekta, v katerega se vlaga, bodisi z njegove strani (kot je
izdaja svežega lastniškega kapitala) bodisi s prenosi kapitalskih
instrumentov med tretjimi osebami.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Seznam v B5.2.4. členu ni dokončen. Podjetje mora uporabiti vse
informacije o poslovnih rezultatih in poslovanju podjetja, ki
postanejo razpoložljive po datumu začetnega pripoznanja. Če take
pomembne informacije obstajajo, lahko to pomeni, da nabavna
vrednost morda ne odraža poštene vrednosti. V takih primerih mora
podjetje izmeriti pošteno vrednost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Nabavna vrednost ni nikoli najboljša ocena poštene vrednosti za
naložbe v kapitalske instrumente, ki kotirajo na borzi (ali pogodbe
o kapitalskih instrumentih, ki kotirajo na borzi).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Merjenje odplačne vrednosti (oddelek 5.4)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Metoda efektivnih obresti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri uporabi metode efektivnih obresti mora podjetje identificirati
opravnine, ki so sestavni del efektivne obrestne mere finančnega
instrumenta. Opis opravnin za finančne storitve morda ne nakazuje
narave in vsebine opravljenih storitev. Opravnine, ki so sestavni
del efektivne obrestne mere finančnega instrumenta, se obravnavajo
kot prilagoditev efektivne obrestne mere, razen če se finančni
instrument meri po pošteni vrednosti, pri čemer se sprememba
poštene vrednosti pripozna v poslovnem izidu. V takih primerih se
opravnine pripoznajo kot prihodek ali odhodek ob začetnem
pripoznanju instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Opravnine, ki so sestavni del efektivne obrestne mere finančnega
instrumenta, vključujejo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) stroške odobritve, ki se podjetju plačajo v zvezi z
oblikovanjem ali pridobitvijo finančnega sredstva. Tovrstne
opravnine lahko vključujejo nadomestilo za dejavnosti, kot so ocena
finančnega položaja posojilojemalca, vrednotenje in evidentiranje
poroštev, dogovorov o zavarovanju s premoženjem in drugih jamstev,
pogajanje o pogojih instrumenta, priprava in obdelava dokumentacije
in sklenitev posla. Te opravnine so sestavni del generiranja
udeležbe v izhajajočem finančnem instrumentu;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) provizije za prevzete obveznosti, ki jih podjetje prejme za
odobritev posojila, kadar se obveza iz posojila ne meri v skladu s
4.2.1.(a) členom in je verjetno, da bo podjetje sklenilo specifičen
posojilni posel. Tovrstne opravnine se obravnavajo kot nadomestilo
za tekočo udeležbo s pridobitvijo finančnega instrumenta. Če obveza
poteče, ne da bi podjetje izdalo posojilo, se opravnina ob poteku
pripozna kot prihodek;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) stroške odobritve, ki se plačajo ob izdaji finančnih
obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti. Te opravnine so
sestavni del generiranja udeležbe v finančni obveznosti. Podjetje
razlikuje med opravninami in stroški, ki so sestavni del efektivne
obrestne mere za finančno obveznost, ter stroški odobritve in
transakcijskimi stroški, povezanimi s pravico do opravljanja
storitev, kot so storitve upravljanja naložb.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Opravnine, ki niso sestavni del efektivne obrestne mere finančnega
instrumenta in se obračunavajo v skladu z MSRP 15, vključujejo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) opravnine, obračunane za servisiranje posojila;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) provizije za prevzete obveznosti za odobritev posojila, kadar
se obveza iz posojila ne meri v skladu s 4.2.1.(a) členom in ni
verjetno, da bo sklenjen specifičen posojilni posel; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) provizije za sindiciranje posojila, ki jih prejme podjetje, ki
uredi posojilo in ne zadrži nobenega dela posojilnega paketa za
sebe (ali obdrži del z isto efektivno obrestno mero za primerljivo
tveganje kot drugi udeleženci).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri uporabi metode efektivnih obresti podjetje načeloma amortizira
vse opravnine, plačane ali prejete provizije, transakcijske stroške
ter druge premije in popuste, ki so vključeni v izračun efektivne
obrestne mere, v pričakovanem obdobju trajanja finančnega
instrumenta. Vendar se uporabi krajše obdobje, če je to obdobje, na
katerega se nanašajo opravnine, plačane ali prejete provizije,
transakcijski stroški, premije ali popusti. Do tega pride, ko se za
spremenljivko, na katero se nanašajo opravnine, plačane ali prejete
provizije, transakcijski stroški, premije ali popusti, pred
pričakovano zapadlostjo finančnega instrumenta cena popravi na
tržno obrestno mero. V takem primeru je ustrezno obdobje
amortizacije obdobje do naslednjega datuma popravka cene. Na
primer, če premija ali popust za finančni instrument z variabilno
obrestno mero odraža obresti, obračunane na ta finančni instrument
od zadnjega plačila obresti, ali spremembe tržnih obrestnih mer,
odkar je bila variabilna obrestna mera prestavljena na tržno
obrestno mero, se amortizira do naslednjega datuma, ko se
variabilna obrestna mera prestavi na tržno obrestno mero. To je
zato, ker se premija ali popust nanaša na obdobje do naslednjega
datuma, ko se bo prestavila obrestna mera, ker se na ta datum
spremenljivka, na katero se nanaša premija ali popust (tj. obrestna
mera), prestavi na tržno obrestno mero. Če pa je premija ali popust
posledica spremembe kreditnega razmika nad variabilno obrestno
mero, določeno v finančnem instrumentu, ali drugih spremenljivk, ki
se ne prestavljajo na tržne mere, se amortizira v pričakovanem
obdobju trajanja finančnega instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri finančnih sredstvih in finančnih obveznostih z variabilno
obrestno mero se z redno ponovno oceno denarnih tokov, s katero se
upošteva nihanje tržnih obrestnih mer, spremeni efektivna obrestna
mera. Če se finančno sredstvo ali finančna obveznost z variabilno
obrestno mero na začetku pripozna v znesku, enakemu glavnici, ki se
mora prejeti ali plačati ob zapadlosti, ponovna ocena prihodnjih
plačil obresti praviloma nima pomembnega učinka na knjigovodsko
vrednost sredstva ali obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje popravi svoje ocene plačil ali prejemkov (pri čemer se
izključijo spremembe v skladu s 5.4.3. členom in spremembe ocen
pričakovanih kreditnih izgub), mora prilagoditi bruto knjigovodsko
vrednost finančnega sredstva ali odplačno vrednost finančne
obveznosti (ali skupine finančnih instrumentov), da ta odraža
dejansko in popravljeno oceno pogodbenih denarnih tokov. Podjetje
ponovno izračuna bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva
ali odplačno vrednost finančne obveznosti kot sedanjo vrednost
ocenjenih prihodnjih pogodbenih denarnih tokov, ki se diskontirajo
po prvotni efektivni obrestni meri finančnega instrumenta (oziroma
po kreditnemu tveganju prilagojeni efektivni obrestni meri za
kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno
kakovostjo) ali, kadar je smiselno, po spremenjeni efektivni
obrestni meri, ki se izračuna v skladu s 6.5.10. členom.
Prilagoditev se pripozna v poslovnem izidu kot prihodek ali
odhodek.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih primerih se za finančno sredstvo ob začetnem
pripoznanju šteje, da ima poslabšano kreditno kakovost, ker je
kreditno tveganje zelo visoko in se v primeru nakupa pridobi z
velikim popustom. Podjetje mora v ocenjene denarne tokove vključiti
začetne pričakovane kreditne izgube, ko izračunava kreditnemu
tveganju prilagojeno efektivno obrestno mero za finančna sredstva,
za katera se ob začetnem pripoznanju šteje, da so bila kupljena ali
izdana s poslabšano kreditno kakovostjo. Vendar to ne pomeni, da bi
se morala kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera
uporabljati samo zato, ker ima finančno sredstvo ob začetnem
pripoznanju visoko kreditno tveganje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Transakcijski stroški</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Transakcijski stroški vključujejo opravnine in provizije, plačane
zastopnikom (tudi zaposlencem, ki delujejo kot prodajni
posredniki), svetovalcem, borznim posrednikom in borznim trgovcem,
pristojbine regulatornim organom in borzam vrednostnih papirjev ter
davke in druge dajatve na prenos. Transakcijski stroški ne
vsebujejo premij ali popustov na dolg, stroškov financiranja ali
notranjih administrativnih stroškov ali stroškov posedovanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Odpis vrednosti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.4.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Odpisi vrednosti se lahko nanašajo na celotno finančno sredstvo ali
na njegov del. Na primer, podjetje namerava unovčiti premoženje, s
katerim je zavarovano finančno sredstvo, in ne pričakuje, da bo iz
naslova zavarovanja prejelo več kot 30 odstotkov vrednosti
finančnega sredstva. Če podjetje nima utemeljenih pričakovanj, da
bo še prejelo kakšne denarne tokove iz finančnega sredstva, bi
moralo odpisati preostalih 70 odstotkov vrednosti finančnega
sredstva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Oslabitev (oddelek 5.5)</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Skupna in posamična podlaga za ocenjevanje</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Da bi se dosegel cilj pripoznavanja pričakovanih kreditnih izgub v
celotnem obdobju trajanja za znatna povečanja kreditnega tveganja
od začetnega pripoznanja, je morda treba oceniti znatna povečanja
kreditnega tveganja na skupni podlagi z upoštevanjem informacij, ki
kažejo na znatna povečanja kreditnega tveganja, na primer pri
skupini ali podskupini finančnih instrumentov. Namen tega je
zagotoviti, da podjetje izpolnjuje cilj pripoznavanja pričakovanih
kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, kadar pride do znatnih
povečanj kreditnega tveganja, tudi če dokazi o takih znatnih
povečanjih kreditnega tveganja na ravni posameznega instrumenta še
niso na voljo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja se
načeloma pričakuje, da bodo pripoznane, preden je finančni
instrument v zaostanku s plačili. Kreditno tveganje se običajno
znatno poveča, preden se začnejo zaostanki s plačili pri finančnem
instrumentu ali preden se zaznajo drugi dejavniki, značilni za
posojilojemalca, ki vplivajo na zaostanke s plačili (na primer
sprememba ali prestrukturiranje). Kadar so torej na voljo primerne
in dokazljive informacije, ki so bolj usmerjene v prihodnost kot
informacije o zaostankih s plačili in se lahko pridobijo brez
pretiranih stroškov in prizadevanj, se morajo uporabiti za oceno
sprememb kreditnega tveganja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar podjetje glede na naravo finančnih instrumentov in
informacij o kreditnem tveganju, ki so na voljo za določene skupine
finančnih instrumentov, morda ne bo moglo opredeliti znatnih
sprememb kreditnega tveganja za posamezne finančne instrumente,
preden se začnejo zaostanki s plačili pri finančnem instrumentu. To
se lahko zgodi pri finančnih instrumentih, kot so posojila
prebivalstvu, za katera je na voljo le malo ali pa nič aktualnih
informacij o kreditnem tveganju, ki se redno zbirajo in spremljajo
za posamezen instrument, dokler stranka ne prekrši pogodbenih
pogojev. Če se spremembe kreditnega tveganja za posamezne finančne
instrumente ne zaznajo, preden pride pri njih do zaostanka s
plačili, popravek vrednosti za izgubo, ki bi temeljil samo na
kreditnih informacijah na ravni posameznega finančnega instrumenta,
ne bi natančno predstavljal sprememb kreditnega tveganja od
začetnega pripoznanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih okoliščinah podjetje nima primernih in dokazljivih
informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov in
prizadevanj, na podlagi katerih bi lahko izmerilo pričakovane
kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja na ravni posameznih
instrumentov. V takem primeru se pričakovane kreditne izgube v
celotnem obdobju trajanja pripoznajo na skupni podlagi, pri kateri
se upoštevajo celovite informacije o kreditnem tveganju. Te
celovite informacije o kreditnem tveganju morajo poleg informacij o
zaostankih s plačili vključevati tudi vse relevantne kreditne
informacije, vključno z makroekonomskimi informacijami, usmerjenimi
v prihodnost, da se lahko doseže podoben rezultat kot pri
pripoznanju pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju
trajanja, kadar je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja
od začetnega pripoznanja na ravni posameznega instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene ugotavljanja znatnih povečanj kreditnega tveganja in
pripoznavanja popravka vrednosti za izgubo na skupni podlagi lahko
podjetje zaradi lažje analize, namenjene pravočasnemu ugotavljanju
znatnih povečanj kreditnega tveganja, finančne instrumente združi v
skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja.
Podjetje ne bi smelo zmanjšati razumljivosti teh informacij z
združevanjem finančnih instrumentov z različnimi značilnostmi
tveganja v skupine. Med primeri skupnih značilnosti kreditnega
tveganja so med drugim lahko:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) vrsta instrumenta;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) ocena kreditnega tveganja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) vrsta zavarovanja s premoženjem;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) datum začetnega pripoznanja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) preostali čas do zapadlosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(f) gospodarski sektor;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(g) zemljepisna lokacija posojilojemalca; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(h) vrednost zavarovanja s premoženjem v primerjavi s finančnim
sredstvom, če vpliva na verjetnost, da bo prišlo do neplačila (na
primer v nekaterih jurisdikcijah posojila, ki se v primeru
neplačila lahko poplačajo samo s premoženjem, s katerim so
zavarovana, ali razmerja med posojilom in vrednostjo zastavljenega
premoženja).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 5.5.4. členom se morajo pričakovane kreditne izgube v
celotnem obdobju trajanja pripoznati za vse finančne instrumente,
pri katerih je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega
povečanja kreditnega tveganja. Za izpolnitev tega cilja bi moralo
podjetje, če finančnih instrumentov, za katere se šteje, da se je
kreditno tveganje od začetnega pripoznanja znatno povečalo, ne more
združiti v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega
tveganja, pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju
trajanja za del finančnih sredstev, za katerega se šteje, da se je
kreditno tveganje znatno povečalo. Združevanje finančnih
instrumentov v skupine, da bi se na skupni podlagi ocenilo, ali je
prišlo do sprememb kreditnega tveganja, se lahko s časom spremeni,
ko so na voljo nove informacije o skupinah finančnih instrumentov
ali posameznih finančnih instrumentih.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Čas pripoznanja pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju
trajanja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ocena, ali bi se morale pripoznati pričakovane kreditne izgube v
celotnem obdobju trajanja, temelji na znatnih povečanjih
verjetnosti ali tveganja neplačila od začetnega pripoznanja (ne
glede na to, ali se je cena finančnega instrumenta popravila, tako
da odraža povečanje kreditnega tveganja), in ne na dokazih, da ima
finančno sredstvo na datum poročanja poslabšano kreditno kakovost
ali da je dejansko prišlo do neplačila. Načeloma bo prišlo do
znatnega povečanja kreditnega tveganja, preden se finančnemu
sredstvu poslabša kreditna kakovost ali pride do dejanskega
neplačila.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri obvezah iz posojil mora podjetje upoštevati spremembe tveganja
neplačila pri posojilu, na katerega se nanaša obveza iz posojil.
Pri pogodbah o finančnem poroštvu mora podjetje upoštevati
spremembe tveganja, da določen dolžnik ne bo več izpolnjeval
obveznosti po pogodbi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pomembnost spremembe kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja
je odvisna od tveganja neplačila na datum začetnega pripoznanja.
Tako bo določena sprememba tveganja neplačila v absolutnem smislu
pomembnejša pri finančnem instrumentu z nižjim začetnim tveganjem
neplačila kot pri finančnem instrumentu z višjim začetnim tveganjem
neplačila.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Višina tveganja neplačila pri finančnih instrumentih s primerljivim
kreditnim tveganjem je sorazmerna s pričakovanim obdobjem trajanja
instrumenta. Tveganje neplačila pri obveznici z bonitetno oceno AAA
in pričakovanim obdobjem trajanja 10 let je na primer višje kot pri
obveznici z bonitetno oceno AAA in pričakovanim obdobjem trajanja
pet let.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Zaradi razmerja med pričakovanim obdobjem trajanja in tveganjem
neplačila spremembe kreditnega tveganja ni mogoče oceniti samo s
primerjavo spremembe absolutnega tveganja neplačila skozi čas. Na
primer, če je tveganje neplačila pri finančnem instrumentu s
pričakovanim obdobjem trajanja 10 let ob začetnem pripoznanju
identično tveganju neplačila pri navedenem finančnem instrumentu,
ko je njegovo pričakovano obdobje trajanja v naslednjem obdobju
samo pet let, to lahko kaže na povečanje kreditnega tveganja. To je
zato, ker se tveganje neplačila v pričakovanem obdobju trajanja
sčasoma običajno zmanjša, če kreditno tveganje ostane nespremenjeno
in je finančni instrument bližje zapadlosti. Vendar se pri
finančnih instrumentih, ki imajo pomembne plačilne obveznosti samo
pred zapadlostjo finančnega instrumenta, tveganje neplačila sčasoma
ne bo nujno zmanjšalo. V takem primeru bi moralo podjetje
upoštevati tudi druge kvalitativne dejavnike, ki bi pokazali, ali
se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja znatno
povečalo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko za ocenjevanje, ali se je kreditno tveganje
finančnega instrumenta od začetnega pripoznanja znatno povečalo,
ali za merjenje pričakovanih kreditnih izgub uporabi različne
pristope. Podjetje lahko uporablja različne pristope za različne
finančne instrumente. Pristop, ki eksplicitne verjetnosti neplačila
ne vključi kot samostojnega vložka, kot je pristop stopnje
kreditnih izgub, je lahko skladen z zahtevami tega standarda, če
lahko podjetje loči spremembe tveganja neplačila od sprememb drugih
dejavnikov pričakovanih kreditnih izgub, kot je zavarovanje s
premoženjem, in pri oceni upošteva naslednje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) spremembo tveganja neplačila od začetnega pripoznanja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pričakovano obdobje trajanja finančnega instrumenta; ter</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) primerne in dokazljive informacije, ki se lahko pridobijo brez
pretiranih stroškov in prizadevanj in lahko vplivajo na kreditno
tveganje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Metode za ugotavljanje, ali se je kreditno tveganje pri finančnem
instrumentu od začetnega pripoznanja znatno povečalo, bi morale
upoštevati značilnosti finančnega instrumenta (ali skupine
finančnih instrumentov) in pretekle vzorce neplačil pri
primerljivih finančnih instrumentih. Kljub zahtevi iz 5.5.9. člena
so lahko pri finančnih instrumentih, pri katerih vzorci neplačil
niso skoncentrirani na določeni točki v pričakovanem obdobju
trajanja finančnega instrumenta, spremembe tveganja neplačila v
naslednjih 12 mesecih razumen približek za spremembe tveganja
neplačila v celotnem obdobju trajanja. V takih primerih lahko
podjetje za ugotavljanje, ali se je kreditno tveganje od začetnega
pripoznanja znatno povečalo, uporabi spremembe tveganja neplačila v
naslednjih 12 mesecih, razen če okoliščine kažejo na to, da je
potrebna ocena za celotno obdobje trajanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar za nekatere finančne instrumente ali v nekaterih okoliščinah
za določanje, ali bi bilo treba pripoznati pričakovane kreditne
izgube v celotnem obdobju trajanja, morda ni primerno uporabiti
sprememb tveganja neplačila v naslednjih 12 mesecih. Na primer,
sprememba tveganja neplačila v naslednjih 12 mesecih morda ne bo
ustrezna podlaga za ugotavljanje, ali se je povečalo kreditno
tveganje pri finančnem instrumentu z zapadlostjo več kot 12
mesecev, kadar:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) ima finančni instrument pomembne plačilne obveznosti šele po
naslednjih 12 mesecih;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pride do sprememb relevantnih makroekonomskih in drugih
dejavnikov, povezanih s kreditnim tveganjem, ki niso v zadostni
meri upoštevane v tveganju neplačila v naslednjih 12 mesecih;
ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) spremembe dejavnikov, povezanih s kreditnim tveganjem, vplivajo
na kreditno tveganje pri finančnem instrumentu (ali imajo večji
vpliv) šele po 12 mesecih.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ugotavljanje, ali se je kreditno tveganje od začetnega
pripoznanja znatno povečalo</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje pri ugotavljanju, ali je potrebno pripoznanje pričakovanih
kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, upošteva primerne in
dokazljive informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih
stroškov in prizadevanj in lahko vplivajo na kreditno tveganje pri
finančnem instrumentu v skladu s 5.5.17.(c) členom. Podjetju pri
ugotavljanju, ali se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja
znatno povečalo, ni treba iskati izčrpnih informacij.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Analiza kreditnega tveganja je celostna analiza, ki vključuje večje
število dejavnikov; relevantnost določenega dejavnika in njegova
pomembnost v primerjavi z drugimi dejavniki sta odvisni od vrste
produkta, značilnosti finančnih instrumentov ter od posojilojemalca
in zemljepisne regije. Podjetje upošteva primerne in dokazljive
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov in
prizadevanj in so relevantne za specifičen finančni instrument, ki
se ocenjuje. Vendar nekaterih dejavnikov in kazalnikov morda ni
mogoče opredeliti na ravni posameznega finančnega instrumenta. V
takem primeru bi se morali dejavniki ali kazalniki oceniti za
ustrezne portfelje, skupine portfeljev ali dele portfelja finančnih
instrumentov, da bi se ugotovilo, ali je bila izpolnjena zahteva iz
5.5.3. člena glede pripoznavanja pričakovanih kreditnih izgub v
celotnem obdobju trajanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri ocenjevanju sprememb kreditnega tveganja je lahko relevanten
naslednji seznam informacij, ki pa ni dokončen:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pomembne spremembe notranjih cenovnih kazalnikov kreditnega
tveganja zaradi spremembe kreditnega tveganja od nastanka, med
drugim vključno s kreditnim razmikom, ki bi nastal, če bi se
določen finančni instrument ali podoben finančni instrument z
istimi pogoji in isto nasprotno stranko ustvaril na novo ali izdal
na datum poročanja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) druge spremembe obrestnih mer ali pogojev obstoječega
finančnega instrumenta, ki bi bili precej drugačni, če bi bil
instrument na novo ustvarjen ali izdan na datum poročanja (kot so
strožje zaveze, višji zneski zavarovanja ali poroštev ali višja
pokritost s prihodki), zaradi sprememb kreditnega tveganja pri
finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) znatne spremembe zunanjih tržnih kazalnikov kreditnega tveganja
za določen finančni instrument ali podobne finančne instrumente z
istim pričakovanim obdobjem trajanja. Spremembe tržnih kazalnikov
kreditnega tveganja med drugim vključujejo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) kreditni razmik;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) cene zamenjave kreditnega tveganja za posojilojemalca;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iii) obdobje ali obseg, v katerem je bila poštena vrednost
finančnega sredstva nižja od njegove odplačne vrednosti; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(iv) druge tržne informacije, povezane s posojilojemalcem, kot so
spremembe cene posojilojemalčevega dolga in kapitalskih
instrumentov;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) dejanska ali pričakovana pomembna sprememba zunanje bonitetne
ocene finančnega instrumenta;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(e) dejansko ali pričakovano znižanje notranje bonitetne ocene za
posojilojemalca ali znižanje ocene preteklega obnašanja, ki se
uporablja za notranjo oceno kreditnega tveganja. Notranje bonitetne
ocene ali notranje ocene preteklega obnašanja so zanesljivejše,
kadar so navezane na zunanje ocene ali podprte z analizo
neplačil;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(f) obstoječe ali napovedane negativne spremembe poslovnih,
finančnih ali gospodarskih pogojev, ki naj bi privedle do znatne
spremembe posojilojemalčeve sposobnosti izpolnjevanja dolžniških
obveznosti, kot je dejansko ali pričakovano povišanje obrestnih mer
ali dejansko ali pričakovano pomembno povečanje stopenj
brezposelnosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(g) dejanska ali pričakovana znatna sprememba poslovnih rezultatov
posojilojemalca. Primeri vključujejo dejansko ali pričakovano
upadanje prihodkov ali marž, povečanje poslovnih tveganj,
nezadosten obratni kapital, upadanje kakovosti sredstev, povečan
vzvod v plačilni bilanci, likvidnost, probleme pri vodenju ali
spremembe okvira poslovanja ali organizacijske strukture (kot je
ukinitev poslovnega odseka podjetja), ki privedejo do znatne
spremembe posojilojemalčeve sposobnosti izpolnjevanja dolžniških
obveznosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(h) znatna povečanja kreditnega tveganja pri drugih finančnih
instrumentih istega posojilojemalca;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) dejanska ali pričakovana pomembna negativna sprememba
regulativnega, gospodarskega ali tehnološkega okolja
posojilojemalca, ki privede do znatne spremembe posojilojemalčeve
sposobnosti izpolnjevanja dolžniških obveznosti, kot je upad
povpraševanja po izdelku, ki ga prodaja posojilojemalec, zaradi
sprememb v tehnologiji;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(j) znatne spremembe vrednosti zavarovanja, s katerim je podprta
obveznost, ali kakovosti poroštev tretjih strank ali sredstev za
izboljšanje kreditne kakovosti, ki naj bi zmanjšale ekonomske
spodbude za posojilojemalca, da izvaja načrtovana pogodbena
plačila, ali kako drugače vplivale na verjetnost, da bo prišlo do
neplačila. Na primer, če vrednost zavarovanja pade zaradi padca cen
nepremičnin, imajo posojilojemalci v nekaterih jurisdikcijah večjo
spodbudo za neizpolnjevanje hipotekarnih obveznosti;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(k) znatna sprememba kakovosti poroštva, ki ga zagotovi delničar
(ali posameznikovi starši), če ima delničar (ali starši) spodbudo
in finančno zmožnost preprečiti neizpolnjevanje obveznosti z
vložkom kapitala ali denarnih sredstev;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(l) znatne spremembe, kot je zmanjšanje finančne podpore
obvladujočega podjetja ali drugega pridruženega podjetja, ali
dejanska ali pričakovana sprememba kakovosti sredstva za
izboljšanje kreditne kakovosti, ki naj bi zmanjšale ekonomsko
spodbudo za posojilojemalca, da izvaja načrtovana pogodbena
plačila. Sredstva za izboljšanje ali podporo kreditne kakovosti
vključujejo upoštevanje finančnega stanja garanta in/ali, pri
deležih, izdanih v listinjenjih, upoštevanje, ali se za podrejene
deleže pričakuje, da bodo lahko absorbirali pričakovane kreditne
izgube (na primer pri posojilih, ki predstavljajo podlago za
vrednostni papir);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(m) pričakovane spremembe v dokumentaciji posojila, vključno s
pričakovano kršitvijo pogodbe, ki lahko privedejo do opustitve ali
sprememb zavez, začasne oprostitve plačil obresti, povečanj
obrestne mere, potrebe po dodatnem zavarovanju ali poroštvih, ali
druge spremembe pogodbenega okvira instrumenta;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(n) pomembne spremembe pričakovanih rezultatov in obnašanja
posojilojemalca, vključno s spremembami stanja plačil
posojilojemalcev v skupini (na primer povečanje pričakovanega
števila ali obsega zaostalih pogodbenih plačil ali pomembna
povečanja pričakovanega števila imetnikov kreditnih kartic, ki naj
bi se približali kreditnemu limitu ali ga presegli ali za katere se
pričakuje, da bodo plačevali minimalni mesečni znesek);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(o) spremembe pristopa podjetja k obvladovanju kreditnega tveganja
v zvezi s finančnim instrumentom; tj. na podlagi novih kazalnikov
sprememb kreditnega tveganja pri finančnem instrumentu se
pričakuje, da bo podjetje začelo aktivneje obvladovati kreditno
tveganje ali da bo postalo osredotočeno na upravljanje instrumenta,
vključno s tem, da bo skrbneje spremljalo ali nadzorovalo
instrument ali da bo izrecno posredovalo pri posojilojemalcu;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(p) informacije o zaostankih s plačili, vključno z ovrgljivo
predpostavko, kot je določena v 5.5.11. členu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih primerih lahko razpoložljive kvalitativne in
nestatistične kvantitativne informacije zadoščajo za ugotovitev, da
je finančni instrument izpolnil merilo za pripoznanje popravka
vrednosti za izgubo v znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam
v celotnem obdobju trajanja. To je, informacij ni treba vnesti v
statistični model ali jih obdelati v postopku bonitetnega
ocenjevanja, da bi se ugotovilo, ali je pri finančnem instrumentu
prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja. V drugih primerih
bo podjetje morda moralo upoštevati druge informacije, vključno z
informacijami iz njegovih statističnih modelov ali postopkov
bonitetnega ocenjevanja. Alternativno lahko podjetje izvede oceno
na podlagi obeh vrst informacij, tj. kvalitativnih dejavnikov, ki
niso zajeti s postopkom notranjega bonitetnega ocenjevanja, in
specifične kategorije notranje bonitetne ocene na datum poročanja,
pri čemer upošteva značilnosti kreditnega tveganja ob začetnem
pripoznanju, če sta relevantni obe vrsti informacij.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ovrgljiva predpostavka v primeru zaostankov s plačili, daljših
od 30 dni</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ovrgljiva predpostavka iz 5.5.11. člena ni absoluten kazalnik, da
bi bilo treba pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem
obdobju trajanja, vendar se predpostavlja, da je najpoznejša točka,
ko bi se morale pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem
obdobju trajanja, tudi ko se uporabljajo informacije, usmerjene v
prihodnost (vključno z makroekonomskimi dejavniki na ravni
portfelja).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko to predpostavko ovrže. Vendar lahko to stori samo,
če ima primerne in dokazljive informacije, ki kažejo, da tudi če so
zaostanki s pogodbenimi plačili daljši od 30 dni, to ne pomeni
znatnega povečanja kreditnega tveganja pri finančnem instrumentu.
Na primer, če je neplačilo posledica administrativne napake in ne
finančnih težav posojilojemalca ali če ima podjetje dostop do
preteklih podatkov, ki dokazujejo, da ni povezave med znatnimi
povečanji tveganja neplačila in finančnimi sredstvi, pri katerih so
plačila v zaostanku več kot 30 dni, vendar kažejo na tako povezavo,
kadar so plačila v zaostanku več kot 60 dni.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.21</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje ne more uskladiti trenutka znatnih povečanj kreditnega
tveganja in pripoznanja pričakovanih kreditnih izgub v celotnem
obdobju trajanja s trenutkom, ko se finančno sredstvo obravnava kot
sredstvo s poslabšano kreditno kakovostjo ali ko pride do neplačila
v skladu z interno opredelitvijo podjetja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Finančni instrumenti, ki imajo na datum poročanja nizko kreditno
tveganje</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.22</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kreditno tveganje finančnega instrumenta se za namene 5.5.10. člena
šteje za nizko, če ima finančni instrument nizko tveganje
neplačila, posojilojemalec dobro kratkoročno sposobnost za
izpolnjevanje obveznosti iz naslova pogodbenih denarnih tokov,
negativne spremembe gospodarskih in poslovnih pogojev na daljši rok
pa lahko, vendar ne nujno, zmanjšajo posojilojemalčevo sposobnost
izpolnjevanja obveznosti iz naslova pogodbenih denarnih tokov. Za
finančne instrumente se ne šteje, da imajo nizko kreditno tveganje,
če zanje velja, da imajo nizko tveganje izgub samo zaradi vrednosti
zavarovanja s premoženjem in se za finančni instrument brez tega
zavarovanja ne bi štelo, da ima nizko kreditno tveganje. Za
finančne instrumente se prav tako ne šteje, da imajo nizko kreditno
tveganje, samo zato, ker imajo nižje tveganje neplačila kot drugi
finančni instrumenti podjetja ali v primerjavi s kreditnim
tveganjem v jurisdikciji, v kateri posluje podjetje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.23</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko za ugotovitev, ali ima finančni instrument nizko
kreditno tveganje, uporabi notranje ocene kreditnega tveganja ali
druge metodologije, ki so skladne s splošno sprejeto opredelitvijo
nizkega kreditnega tveganja ter upoštevajo tveganja in vrsto
finančnih instrumentov, ki se ocenjujejo. Zunanja bonitetna ocena
„naložbeni razred“ je primer finančnega instrumenta, za katerega se
lahko šteje, da ima nizko kreditno tveganje. Za finančne
instrumente se sicer ne zahteva zunanja ocena, da se lahko štejejo
kot instrumenti z nizkim kreditnim tveganjem. Vendar bi jih morali
kot instrumente z nizkim kreditnim tveganjem šteti udeleženci na
trgu ob upoštevanju vseh pogojev finančnega instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.24</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja se za
finančni instrument ne pripoznajo samo zato, ker se je zanj v
prejšnjem poročevalskem obdobju štelo, da ima nizko kreditno
tveganje, na datum poročanja pa se zanj ne šteje, da ima nizko
kreditno tveganje. V takem primeru mora podjetje ugotoviti, ali je
od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega povečanja kreditnega
tveganja in ali je zato v skladu s 5.5.3. členom treba pripoznati
pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Spremembe</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.25</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nekaterih okoliščinah lahko ponovni dogovor o pogodbenih denarnih
tokovih finančnega sredstva oziroma sprememba teh tokov privede do
odprave pripoznanja obstoječega finančnega sredstva v skladu s tem
standardom. Kadar sprememba finančnega sredstva privede do odprave
pripoznanja obstoječega finančnega sredstva in naknadnega
pripoznanja spremenjenega finančnega sredstva, se za namene tega
standarda za spremenjeno sredstvo šteje, da je „novo“ finančno
sredstvo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.26</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Temu ustrezno se datum spremembe obravnava kot datum začetnega
pripoznanja navedenega finančnega sredstva, ko se za spremenjeno
finančno sredstvo uporabljajo zahteve glede oslabitve. To običajno
pomeni, da se popravek vrednosti za izgubo meri v znesku, enakem
pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju, dokler niso
izpolnjene zahteve glede pripoznanja pričakovanih kreditnih izgub v
celotnem obdobju trajanja iz 5.5.3 člena. Vendar lahko v nekaterih
neobičajnih okoliščinah po spremembi, ki privede do odprave
pripoznanja prvotnega finančnega sredstva, obstajajo dokazi, da ima
spremenjeno finančno sredstvo ob začetnem pripoznanju poslabšano
kreditno kakovost, zato bi se moralo tako finančno sredstvo
pripoznati kot izdano finančno sredstvo s poslabšano kreditno
kakovostjo. To se lahko na primer zgodi, če je prišlo do velike
spremembe prizadetega (neizterljivega, nelikvidnega, nedonosnega)
sredstva, kar je privedlo do odprave pripoznanja prvotnega
finančnega sredstva. V takem primeru je možno, da bo sprememba
privedla do novega finančnega sredstva, ki ima ob začetnem
pripoznanju poslabšano kreditno kakovost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.27</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če so bili pogodbeni denarni tokovi finančnega sredstva na novo
dogovorjeni ali kako drugače spremenjeni, vendar se ne odpravi
pripoznanja finančnega sredstva, se za navedeno finančno sredstvo
ne šteje avtomatsko, da ima nižje kreditno tveganje. Podjetje mora
oceniti, ali je od začetnega pripoznanja prišlo do znatnega
povečanja kreditnega tveganja, na podlagi vseh primernih in
dokazljivih informacij, ki se lahko pridobijo brez pretiranih
stroškov in prizadevanj. To vključuje pretekle in v prihodnost
usmerjene informacije ter oceno kreditnega tveganja v pričakovanem
obdobju trajanja finančnega sredstva, kar vključuje informacije o
okoliščinah, ki so privedle do spremembe. Dokazi, da merila za
pripoznavanje pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju
trajanja niso več izpolnjena, lahko vključujejo evidenco
zagotavljanja tekočih in pravočasnih plačil ob spremenjenih
pogodbenih pogojih v preteklosti. Stranka bi običajno morala
dokazati dosledno zanesljivo odplačevanje v določenem obdobju,
preden bi se lahko štelo, da se je kreditno tveganje zmanjšalo. Na
primer, zgodovina zamujenih ali nepopolnih plačil v preteklosti se
običajno ne bi izbrisala samo zaradi enega pravočasnega plačila po
spremembi pogodbenih pogojev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Merjenje pričakovanih kreditnih izgub</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pričakovane kreditne izgube</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.28</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pričakovane kreditne izgube so z verjetnostjo tehtana ocena
kreditnih izgub (tj. sedanja vrednost vseh izpadov denarnih tokov)
v pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta. Izpad
denarnih tokov je razlika med denarnimi tokovi, ki pripadajo
podjetju v skladu s pogodbo, in denarnimi tokovi, za katere
podjetje pričakuje, da jih bo prejelo. Ker pričakovane kreditne
izgube upoštevajo znesek in čas plačil, do kreditne izgube pride
tudi, če podjetje pričakuje, da bo prejelo celotno plačilo, vendar
kasneje, kot je določeno v pogodbi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.29</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za finančna sredstva je kreditna izguba sedanja vrednost razlike
med:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pogodbenimi denarnimi tokovi, ki pripadajo podjetju v skladu s
pogodbo, in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) denarnimi tokovi, za katere podjetje pričakuje, da jih bo
prejelo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.30</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za nečrpane obveze iz posojil je kreditna izguba sedanja vrednost
razlike med:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pogodbenimi denarnimi tokovi, ki pripadajo podjetju, če imetnik
obveze iz posojila črpa posojilo, in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) denarnimi tokovi, za katere podjetje pričakuje, da jih bo
prejelo, če se posojilo črpa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.31</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ocena podjetja glede pričakovanih kreditnih izgub pri obvezah iz
posojil mora biti skladna z njegovimi pričakovanji glede črpanja
navedene obveze iz posojila, tj. upoštevati mora pričakovani del
obveze iz posojila, ki se bo črpal v obdobju 12 mesecev od datuma
poročanja, kadar ocenjuje kreditne izgube, ki se pričakujejo v
12-mesečnem obdobju, in pričakovani del obveze iz posojila, ki se
bo črpal v pričakovanem obdobju trajanja obveze iz posojila, kadar
ocenjuje pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju
trajanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.32</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri pogodbah o finančnem poroštvu mora podjetje izvajati plačila
samo v primeru neplačila dolžnika v skladu s pogoji instrumenta, za
katerega se jamči. Temu ustrezno so izpadi denarnih tokov
pričakovana plačila, s katerimi se imetniku nadomesti kreditna
izguba, ki jo utrpi, zmanjšana za vse zneske, za katere podjetje
pričakuje, da jih bo prejelo od imetnika, dolžnika ali katere koli
druge osebe. Če je sredstvo v celoti pokrito s poroštvom, bi bila
ocena izpadov denarnih tokov za pogodbo o finančnem poroštvu
skladna z ocenami izpadov denarnih tokov za sredstvo, ki je predmet
poroštva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.33</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za finančno sredstvo, ki ima na datum poročanja poslabšano kreditno
kakovost, vendar ni kupljeno ali izdano finančno sredstvo s
poslabšano kreditno kakovostjo, mora podjetje meriti pričakovane
kreditne izgube kot razliko med bruto knjigovodsko vrednostjo
sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega
sredstva. Morebitne prilagoditve se pripoznajo v poslovnem izidu
kot dobiček ali izguba zaradi oslabitve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.34</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Pri merjenju popravka vrednosti za izgubo
pri terjatvi iz najema bi morali biti denarni tokovi, uporabljeni
za ugotovitev pričakovanih kreditnih izgub, skladni z denarnimi
tokovi, uporabljenimi pri merjenju terjatve iz najema v skladu z
MSRP 16 Najemi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.35</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub uporabi
praktične rešitve, če so te skladne z načeli iz 5.5.17. člena.
Primer praktične rešitve je izračun pričakovanih kreditnih izgub
pri terjatvah do kupcev z uporabo matrike rezervacij. Podjetje bi
za terjatve do kupcev uporabilo podatke o preteklih kreditnih
izgubah (ustrezno prilagojene v skladu z B5.5.51.–B5.5.52. členom),
da bi za finančna sredstva ocenilo pričakovane kreditne izgube v
12-mesečnem obdobju oziroma pričakovane kreditne izgube v celotnem
obdobju trajanja, kakor je ustrezno. Matrika rezervacij lahko, na
primer, določi fiksne stopnje rezervacij glede na število dni, za
katero zaostaja plačilo terjatve do kupcev (na primer, 1 odstotek,
če ni v zaostanku, 2 odstotka, če je v zaostanku manj kot 30 dni, 3
odstotke, če je v zaostanku več kot 30, ampak manj kot 90 dni, 20
odstotkov, če je v zaostanku od 90 do 180 dni, itd.). Podjetje bi
glede na raznolikost svojih kupcev uporabilo razvrščanje v ustrezne
skupine, če njegovi podatki o preteklih kreditnih izgubah kažejo
precej drugačne vzorce izgub za različne segmente kupcev. Primeri
meril, ki se lahko uporabljajo za razvrščanje sredstev v skupine,
vključujejo zemljepisno regijo, vrsto izdelka, kreditno oceno
kupca, zavarovanje s premoženjem ali zavarovanje komercialnega
kredita ter vrsto kupca (npr. kupec na debelo/kupec na drobno).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Opredelitev neplačila</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.36</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 5.5.9. členom mora podjetje pri ugotavljanju, ali se je
kreditno tveganje finančnega instrumenta pomembno povečalo,
upoštevati spremembo tveganja neplačila od začetnega
pripoznanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.37</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri opredelitvi neplačila za namene določanja tveganja neplačila
mora podjetje uporabiti opredelitev neplačila, ki je skladna z
opredelitvijo, ki se uporablja za notranje obvladovanje kreditnega
tveganja za zadevni finančni instrument, ter upoštevati
kvalitativne kazalnike (na primer finančne zaveze), kadar je to
ustrezno. Vendar obstaja ovrgljiva predpostavka, da pride do
neplačila najpozneje takrat, ko je finančno sredstvo v zaostanku s
plačili 90 dni, razen če ima podjetje primerne in dokazljive
informacije, s katerimi lahko dokaže, da je daljši zaostanek
primernejše merilo za neplačilo. Opredelitev neplačila, ki se
uporablja za te namene, se uporablja dosledno za vse finančne
instrumente, razen če se pridobijo informacije, ki kažejo, da je za
določen finančni instrument ustreznejša druga opredelitev
neplačila.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obdobje, za katero je treba oceniti pričakovane kreditne
izgube</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.38</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 5.5.19. členom je najdaljše obdobje, za katero se merijo
pričakovane kreditne izgube, najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem
je podjetje izpostavljeno kreditnemu tveganju. Za obveze iz posojil
in pogodbe o finančnem poroštvu je to najdaljše pogodbeno obdobje,
v katerem ima podjetje sedanjo pogodbeno obvezo, da zagotovi
kredit.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.39</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar v skladu s 5.5.20. členom nekateri finančni instrumenti
vključujejo tako sestavino posojila kot sestavino neizkoriščene
obveze in pogodbena zmožnost podjetja, da zahteva poplačilo ter
odpove neizkoriščeno obvezo, ne omejuje izpostavljenosti podjetja
kreditnim izgubam na pogodbeni odpovedni rok. Revolving kredite,
kot so kreditne kartice in prekoračitve stanja, lahko na primer
posojilodajalec pogodbeno umakne tudi s samo enodnevnim odpovednim
rokom. Vendar v praksi posojilodajalci še naprej zagotavljajo
kredit za daljše obdobje in lahko kreditno linijo umaknejo samo, če
se je kreditno tveganje posojilojemalca povečalo, kar bi lahko bilo
prepozno za preprečitev nekaterih ali vseh kreditnih izgub. Ti
finančni instrumenti imajo zaradi same narave finančnega
instrumenta, načina, kako se upravljajo, ter narave razpoložljivih
informacij o znatnih povečanjih kreditnega tveganja na splošno
naslednje značilnosti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) finančni instrumenti nimajo fiksno določenega obdobja trajanja
ali strukture odplačil in imajo običajno kratek pogodbeni odpovedni
rok (na primer en dan);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) pogodbena zmožnost za odpoved pogodbe se ne izvrši med
običajnim dnevnim upravljanjem finančnega instrumenta in pogodba se
lahko odpove samo, ko podjetje ugotovi, da se je povečalo kreditno
tveganje na ravni kredita; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) finančni instrumenti se upravljajo na skupni podlagi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.40</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri določanju obdobja, v katerem naj bi bilo podjetje izpostavljeno
kreditnemu tveganju, vendar se v njem pričakovane kreditne izgube
ne bi zmanjšale z običajnimi ukrepi podjetja za obvladovanje
kreditnega tveganja, bi moralo podjetje upoštevati dejavnike, kot
so pretekle informacije in izkušnje, povezane z:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) obdobjem, v katerem je bilo podjetje izpostavljeno kreditnemu
tveganju pri podobnih finančnih instrumentih;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) časom, v katerem je prišlo do zadevnih neplačil pri podobnih
finančnih instrumentih po znatnem povečanju kreditnega tveganja;
in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) ukrepi za obvladovanje kreditnega tveganja, ki jih namerava
podjetje sprejeti, ko se bo povečalo kreditno tveganje pri
finančnem instrumentu, kot je zmanjšanje ali ukinitev nečrpanih
kreditnih linij.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Z verjetnostjo tehtan izid</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.41</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Namen ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub ni oceniti najslabši
možni scenarij niti oceniti najboljši možni scenarij. Namesto tega
bo ocena pričakovanih kreditnih izgub vedno odražala možnost, da bo
prišlo do kreditne izgube, in možnost, da do kreditne izgube ne bo
prišlo, tudi če je najverjetneje, da ne bo prišlo do kreditne
izgube.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.42</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 5.5.17.(a) členom mora ocena pričakovanih kreditnih
izgub odražati nepristranski in z verjetnostjo tehtani znesek, ki
se določi z ovrednotenjem vrste možnih izidov. V praksi to morda ne
bo zahtevalo kompleksne analize. V nekaterih primerih lahko
zadostuje razmeroma preprosto modeliranje brez potrebe po velikem
številu podrobnih simulacij scenarijev. Povprečne kreditne izgube
pri velikih skupinah finančnih instrumentov s skupnimi značilnostmi
tveganja so lahko na primer razumna ocena z verjetnostjo tehtanega
zneska. V drugih situacijah bosta verjetno potrebni opredelitev
scenarijev, ki določajo znesek in čas denarnih tokov za določene
izide, ter ocena verjetnosti teh izidov. V takih situacijah morajo
pričakovane kreditne izgube odražati vsaj dva izida v skladu s
5.5.18. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.43</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja mora
podjetje oceniti tveganje neplačila v pričakovanem obdobju trajanja
finančnega instrumenta. Pričakovane kreditne izgube v 12-mesečnem
obdobju so del pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju
trajanja in predstavljajo izpade denarnih tokov v celotnem obdobju
trajanja, ki bodo nastali v primeru neplačila v 12 mesecih po
datumu poročanja (ali v krajšem obdobju, če je pričakovano obdobje
trajanja finančnega instrumenta manj kot 12 mesecev), tehtane z
verjetnostjo, da bo prišlo do navedenega neplačila. Zatorej
pričakovane kreditne izgube v 12-mesečnem obdobju niso niti
pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, ki jih bo
podjetje utrpelo pri finančnih instrumentih, pri katerih pričakuje,
da bo prišlo do neplačila v naslednjih 12 mesecih, niti izpadi
denarnih tokov, ki so predvideni v naslednjih 12 mesecih.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Časovna vrednost denarja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.44</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pričakovane kreditne izgube se diskontirajo na datum poročanja, in
ne na pričakovani datum neplačila ali kak drug datum, na podlagi
efektivne obrestne mere, določene ob začetnem pripoznanju, ali
njenega približka. Če ima finančni instrument variabilno obrestno
mero, se pričakovane kreditne izgube diskontirajo na podlagi
trenutne efektivne obrestne mere, določene v skladu z B5.4.5.
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.45</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za kupljena ali izdana finančna sredstva s poslabšano kreditno
kakovostjo se pričakovane kreditne izgube diskontirajo na podlagi
kreditnemu tveganju prilagojene efektivne obrestne mere, določene
ob začetnem pripoznanju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.46</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<span style='color:red'>Pričakovane kreditne izgube pri terjatvah
iz najema se diskontirajo na podlagi iste diskontne mere, kot se
uporablja za merjenje terjatve iz najema v skladu z MSRP
16.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.47</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pričakovane kreditne izgube pri obvezi iz posojil se diskontirajo
na podlagi efektivne obrestne mere (ali njenega približka), ki se
bo uporabila pri pripoznanju finančnega sredstva, ki bo izhajalo iz
obveze iz posojil. To je zato, ker se za namene uporabe zahtev
glede oslabitve finančno sredstvo, ki se pripozna po črpanju obveze
iz posojil, obravnava kot nadaljevanje te obveze in ne kot nov
finančni instrument. Pričakovane kreditne izgube pri finančnem
sredstvu se zato merijo ob upoštevanju začetnega kreditnega
tveganja pri obvezi iz posojil od datuma, ko je podjetje postalo
stranka v nepreklicni zavezi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.48</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pričakovane kreditne izgube pri pogodbah o finančnem poroštvu ali
obvezah iz posojil, za katere ni mogoče določiti efektivne obrestne
mere, se diskontirajo na podlagi diskontne mere, ki odraža trenutno
tržno oceno časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za
denarne tokove, vendar samo če in v obsegu, v katerem se tveganja
upoštevajo s prilagoditvijo diskontne mere in ne izpadov denarnih
tokov, ki se diskontirajo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Primerne in dokazljive informacije</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.49</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene tega standarda so primerne in dokazljive informacije
tiste, ki so v zadostni meri razpoložljive na datum poročanja brez
pretiranih stroškov in prizadevanj, vključno z informacijami o
preteklih dogodkih, trenutnih razmerah in napovedih glede
prihodnjih gospodarskih razmer. Informacije, ki so na voljo za
namene računovodskega poročanja, veljajo za razpoložljive brez
pretiranih stroškov in prizadevanj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.50</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetju ni treba vključevati napovedi o prihodnjih razmerah za
celotno pričakovano obdobje trajanja finančnega instrumenta.
Stopnja presoje, ki je potrebna za oceno pričakovanih kreditnih
izgub, je odvisna od razpoložljivosti podrobnih informacij. S
podaljševanjem obdobja, ki ga zajemajo napovedi, se razpoložljivost
podrobnih informacij zmanjšuje, potrebna stopnja presoje za oceno
pričakovanih kreditnih izgub pa se povečuje. Ocena pričakovanih
kreditnih izgub ne zahteva podrobne ocene za obdobja, ki so daleč v
prihodnosti – podjetje lahko za taka obdobja napovedi ekstrapolira
iz razpoložljivih podrobnih informacij.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.51</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetju ni treba intenzivno iskati informacij, ampak mora
upoštevati vse primerne in dokazljive informacije, ki se lahko
pridobijo brez pretiranih stroškov in prizadevanj in so relevantne
za oceno pričakovanih kreditnih izgub, vključno z učinkom
pričakovanih predčasnih odplačil. Uporabljene informacije morajo
vključevati dejavnike, značilne za posojilojemalca, splošne
gospodarske razmere ter oceno trenutnega in napovedanega gibanja
razmer na datum poročanja. Podjetje lahko uporabi različne vire
podatkov, ki so lahko tako notranji (specifični za podjetje) kot
zunanji. Možni viri podatkov vključujejo notranje pretekle podatke
o kreditnih izgubah, notranje bonitetne ocene, podatke o kreditnih
izgubah pri drugih podjetjih ter zunanje bonitetne ocene, poročila
in statistike. Podjetja, ki nimajo virov podatkov, specifičnih za
podjetje, ali pa so ti viri nezadostni, lahko uporabijo izkušnje
skupine podobnih podjetij pri primerljivem finančnem instrumentu
(ali skupini finančnih instrumentov).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.52</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pretekle informacije so pomemben vir ali podlaga za merjenje
pričakovanih kreditnih izgub. Vendar mora podjetje pretekle
podatke, kot so podatki o kreditnih izgubah, prilagoditi glede na
trenutne podatke, ki so na voljo, da se upoštevajo učinki trenutnih
razmer in njegove napovedi glede prihodnjih razmer, ki niso
vplivale na obdobje, na katerem temeljijo pretekli podatki, in da
se odstranijo učinki pogojev v preteklem obdobju, ki niso
relevantni za prihodnje pogodbene denarne tokove. V nekaterih
primerih bi lahko bile najboljše primerne in dokazljive informacije
neprilagojene pretekle informacije, kar je odvisno od narave
preteklih informacij in tega, kdaj so bile izračunane, ki bi se
primerjale z razmerami na datum poročanja in značilnostmi
obravnavanega finančnega instrumenta. Ocene sprememb pričakovanih
kreditnih izgub bi morale odražati in biti glede usmeritve skladne
s spremembami povezanih razpoložljivih podatkov med posameznimi
obdobji (kot so spremembe stopnje brezposelnosti, cen nepremičnin,
cen blaga, stanja plačil ali drugih dejavnikov, ki kažejo na
kreditne izgube pri finančnem instrumentu ali pri skupini finančnih
instrumentov in obseg teh sprememb). Podjetje mora redno
pregledovati metodologijo in predpostavke, ki se uporabljajo za
ocenjevanje pričakovanih kreditnih izgub, da se zmanjšajo morebitne
razlike med ocenami in podatki o dejanskih kreditnih izgubah.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.53</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri uporabi podatkov o preteklih kreditnih izgubah za ocenjevanje
pričakovanih kreditnih izgub je pomembno, da se informacije o
stopnjah kreditnih izgub v preteklosti uporabljajo za skupine,
opredeljene v skladu z opredelitvijo skupin, za katere so se
spremljale te stopnje kreditnih izgub v preteklosti. Zato mora
uporabljena metoda omogočiti, da se lahko vsaka skupina finančnih
sredstev poveže z informacijami o preteklih kreditnih izgubah pri
skupinah finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi tveganja ter z
relevantnimi razpoložljivimi podatki, ki odražajo trenutne
razmere.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.54</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pričakovane kreditne izgube odražajo pričakovanja samega podjetja
glede kreditnih izgub. Vendar mora podjetje, ko pri ocenjevanju
pričakovanih kreditnih izgub upošteva vse primerne in dokazljive
informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih stroškov in
prizadevanj, upoštevati tudi razpoložljive tržne informacije o
kreditnem tveganju določenega finančnega instrumenta ali podobnih
finančnih instrumentov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Zavarovanje s premoženjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.5.55</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene merjenja pričakovanih kreditnih izgub mora ocena
pričakovanih izpadov denarnih tokov upoštevati denarne tokove, ki
se pričakujejo iz naslova zavarovanja s premoženjem in drugih
izboljšanj kreditne kakovosti, ki so del pogodbenih pogojev in jih
podjetje ne pripoznava ločeno. Ocena pričakovanih izpadov denarnih
tokov pri s premoženjem zavarovanem finančnem instrumentu upošteva
znesek in časovni razpored denarnih tokov, ki se pričakujejo od
unovčenja zavarovanja s premoženjem, zmanjšanih za stroške
pridobitve in prodaje premoženja, s katerim je zavarovan finančni
instrument, ne glede na to, ali je unovčenje verjetno (tj. ocena
pričakovanih denarnih tokov upošteva verjetnost unovčenja in
denarne tokove iz naslova unovčenja). Zato bi morali biti v to
analizo vključeni vsi denarni tokovi, ki se pričakujejo iz naslova
unovčenja zavarovanja s premoženjem po pogodbeni zapadlosti
pogodbe. Premoženje, ki se pridobi na podlagi unovčenja
zavarovanja, se ne pripozna kot sredstvo, ločeno od s premoženjem
zavarovanega finančnega instrumenta, razen če izpolnjuje zadevna
merila za pripoznavanje sredstva v tem ali drugih standardih.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prerazvrstitev finančnih sredstev (oddelek 5.6)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.6.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje prerazvrsti finančna sredstva v skladu s 4.4.1. členom,
se mora v skladu s 5.6.1. členom prerazvrstitev uporabljati za
naprej od datuma prerazvrstitve. Tako kategorija, ki se meri po
odplačni vrednosti, kot kategorija, ki se meri po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa, zahtevata, da se efektivna
obrestna mera določi ob začetnem pripoznanju. Obe kategoriji
merjenja zahtevata tudi, da se zahteve glede oslabitve uporabljajo
na isti način. Zato se, kadar podjetje prerazvrsti finančno
sredstvo iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v
kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) pripoznavanje prihodkov od obresti ne bo spremenilo in zato
podjetje še naprej uporablja isto efektivno obrestno mero;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) merjenje pričakovanih kreditnih izgub ne bo spremenilo, ker obe
kategoriji merjenja uporabljata isti pristop za oslabitev. Če pa se
finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v kategorijo, ki se
meri po odplačni vrednosti, bi se od datuma prerazvrstitve
pripoznaval popravek vrednosti za izgubo kot prilagoditev bruto
knjigovodske vrednosti finančnega sredstva. Če se finančno sredstvo
prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v
kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega
donosa, bi se za popravek vrednosti za izgubo pripoznanje odpravilo
(in se tako ne bi več pripoznaval kot prilagoditev bruto
knjigovodske vrednosti) in ta bi se namesto tega pripoznal kot
nabrani znesek oslabitve (v istem znesku) v drugem vseobsegajočem
donosu ter bi se razkrival od datuma prerazvrstitve.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.6.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetju sicer ni treba ločeno pripoznavati prihodkov od obresti
ali dobičkov ali izgub zaradi oslabitve za finančno sredstvo, ki se
meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Zato se efektivna
obrestna mera, kadar podjetje prerazvrsti finančno sredstvo iz
kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
določi na podlagi poštene vrednosti sredstva na datum
prerazvrstitve. Poleg tega se za namene uporabe oddelka 5.5 za
finančno sredstvo od datuma prerazvrstitve ta obravnava kot datum
začetnega pripoznanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Dobički in izgube (oddelek 5.7)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 5.7.5. členom se lahko podjetje nepreklicno odloči, da
bo spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument, ki
ni v posesti za trgovanje, predstavljalo v drugem vseobsegajočem
donosu. Ta odločitev se sprejme posamično za vsak instrument (tj.
posamezno delnico) posebej. Zneski, predstavljeni v drugem
vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni
izid. Vendar lahko podjetje prenaša kumulativni dobiček ali izgubo
znotraj lastniškega kapitala. Dividende od takih naložb se
pripoznajo v poslovnem izidu v skladu s 5.7.6. členom, razen če
dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti
naložbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.1A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razen če se uporablja 4.1.5. člen, 4.1.2.A člen zahteva, da se
finančno sredstvo meri po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, če na podlagi pogodbenih pogojev finančnega
sredstva nastajajo denarni tokovi, ki so izključno odplačila
glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice in se sredstvo
poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega tako s
prejemanjem pogodbenih denarnih tokov kot prodajo finančnih
sredstev. Pri tej kategoriji merjenja se informacije pripoznavajo v
poslovnem izidu, kot da bi se finančno sredstvo merilo po odplačni
vrednosti, finančno sredstvo pa se meri v izkazu finančnega
položaja po pošteni vrednosti. Dobički ali izgube, razen tistih, ki
se pripoznajo v poslovnem izidu v skladu s 5.7.10.–5.7.11. členom,
se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se za ta finančna
sredstva odpravi pripoznanje, se kumulativni dobički ali izgube,
prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstijo v
poslovni izid. To odraža dobiček ali izgubo, ki bi se pripoznala v
poslovnem izidu ob odpravi pripoznanja, če bi se finančno sredstvo
prej merilo po odplačni vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje uporablja MRS 21 za finančna sredstva in finančne
obveznosti, ki so denarne postavke v skladu z MRS 21 in so izražene
v tuji valuti. V skladu z MRS 21 se dobički ali izgube iz tečajnih
razlik pri denarnih sredstvih in denarnih obveznosti pripoznajo v
poslovnem izidu. Izjema je denarna postavka, ki je določena kot
instrument za varovanje pred tveganjem v varovanju denarnih tokov
pred tveganjem (glej 6.5.11. člen), varovanje čiste finančne
naložbe pred tveganjem (glej 6.5.13. člen) ali varovanje poštene
vrednosti kapitalskega instrumenta pred tveganjem, za katero se je
podjetje odločilo, da bo predstavljalo spremembe poštene vrednosti
v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.5. členom (glej
6.5.8. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.2A</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene pripoznavanja dobičkov ali izgub iz tečajnih razlik v
skladu z MRS 21 se finančno sredstvo, merjeno po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom,
obravnava kot denarna postavka. Temu ustrezno se tako finančno
sredstvo obravnava kot sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti v
tuji valuti. Tečajne razlike pri odplačni vrednosti se pripoznajo v
poslovnem izidu, druge spremembe v knjigovodski vrednosti pa se
pripoznajo v skladu s 5.7.10. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 5.7.5. členom se lahko podjetje nepreklicno odloči, da
bo poznejše spremembe poštene vrednosti določenih naložb v
kapitalske instrumente predstavljalo v drugem vseobsegajočem
donosu. Taka naložba ni denarna postavka. Zato dobiček ali izguba,
ki je predstavljena v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s
5.7.5. členom, vključuje vse povezane devizne sestavine.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V primeru razmerja varovanja pred tveganjem med neizvedenim
denarnim sredstvom in neizvedeno denarno obveznostjo se spremembe
devizne sestavine teh finančnih instrumentov predstavijo v
poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obveznosti, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje določi finančno obveznost kot merjeno po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, mora ugotoviti, ali bi
predstavljanje učinkov sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti
v drugem vseobsegajočem donosu povzročilo ali povečalo računovodsko
neskladnost v poslovnem izidu. Računovodska neskladnost bi nastala
ali se povečala, če bi predstavljanje učinkov sprememb kreditnega
tveganja pri obveznostih v drugem vseobsegajočem donosu privedlo do
večje neskladnosti v poslovnem izidu, kot če bi bili navedeni
zneski predstavljeni v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Da bi to ugotovilo, mora podjetje oceniti, ali pričakuje, da se
bodo učinki sprememb kreditnega tveganja pri obveznostih v
poslovnem izidu izravnali s spremembo poštene vrednosti drugega
finančnega instrumenta, merjenega po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida. Tako pričakovanje mora temeljiti na ekonomskem
razmerju med značilnostmi obveznosti in značilnostmi drugega
finančnega instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora to ugotoviti ob začetnem pripoznanju in tega ne
ocenjuje ponovno. Iz praktičnih razlogov podjetju ni treba
istočasno prevzeti vseh sredstev in obveznosti, ki povzročajo
računovodsko neskladnost. Dovoljena je razumna zamuda, če se
pričakuje, da bodo preostale transakcije realizirane. Podjetje mora
dosledno uporabljati svojo metodologijo za ugotavljanje, ali bi
predstavljanje učinkov sprememb kreditnega tveganja pri obveznostih
v drugem vseobsegajočem donosu povzročilo ali povečalo računovodsko
neskladnost v poslovnem izidu. Vendar lahko podjetje uporablja
različne metodologije, kadar obstajajo različna ekonomska razmerja
med značilnostmi obveznosti, določenih kot merjenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, in značilnostmi drugih finančnih
instrumentov. MSRP 7 zahteva, da podjetje v pojasnilih k
računovodskim izkazom zagotovi kvalitativna razkritja o
metodologiji, na podlagi katere je izbralo tako določitev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če bi nastala ali se povečala računovodska neskladnost, mora
podjetje predstaviti vse spremembe poštene vrednosti (vključno z
učinki sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti) v poslovnem
izidu. Če taka neskladnost ne bi nastala oziroma se ne bi povečala,
mora podjetje predstaviti učinke sprememb kreditnega tveganja pri
obveznosti v drugem vseobsegajočem donosu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo
naknadno prenesti v poslovni izid. Vendar lahko podjetje prenaša
kumulativni dobiček ali izgubo znotraj lastniškega kapitala.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Naslednji primer opisuje situacijo, v kateri bi nastala
računovodska neskladnost v poslovnem izidu, če bi se učinki
sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti predstavili v drugem
vseobsegajočem donosu. Banka daje posojila svojim strankam in ta
posojila financira s prodajo obveznic z enakimi značilnostmi (npr.
dolgovani znesek, način odplačevanja, trajanje in valuta) na trgu.
Pogodbeni pogoji posojila imetniku hipoteke dovoljujejo, da
predčasno odplača svoje posojilo (tj. izpolni svojo obveznost do
banke) tako, da na trgu kupi ustrezno obveznico po pošteni
vrednosti in to obveznico izroči banki. Kot rezultat te pogodbene
pravice do predčasnega odplačila se ob poslabšanju kreditne
kakovosti obveznice (in posledičnem zmanjšanju poštene vrednosti
obveznosti banke) zmanjša tudi poštena vrednost sredstva (posojila)
banke. Sprememba poštene vrednosti sredstva odraža pogodbeno
pravico imetnika hipoteke, da predčasno odplača hipotekarno
posojilo z nakupom zadevne obveznice po pošteni vrednosti (ki se je
v tem primeru zmanjšala) in izročitvijo obveznice banki. Posledično
se učinki sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti (obveznice) v
poslovnem izidu izravnajo z ustrezno spremembo poštene vrednosti
finančnega sredstva (posojila). Če bi bili učinki sprememb
kreditnega tveganja pri obveznosti predstavljeni v drugem
vseobsegajočem donosu, bi v poslovnem izidu nastala računovodska
neskladnost. Zato mora banka predstaviti vse spremembe poštene
vrednosti obveznosti (vključno z učinki sprememb kreditnega
tveganja pri obveznosti) v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V primeru iz B5.7.10. člena obstaja pogodbena povezava med učinki
sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti in spremembami poštene
vrednosti finančnega sredstva (tj. kot posledica pogodbene pravice
imetnika hipoteke, da predčasno odplača posojilo z nakupom
obveznice po pošteni vrednosti in njeno izročitvijo banki). Vendar
lahko računovodska neskladnost nastane tudi brez pogodbene
povezave.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene uporabe zahtev iz 5.7.7. in 5.7.8. člena računovodska
neskladnost ne nastane samo zaradi metode merjenja, ki jo podjetje
uporablja za ugotavljanje učinkov sprememb kreditnega tveganja pri
obveznosti. Računovodska neskladnost v poslovnem izidu bi nastala
samo, če se pričakuje, da se bodo učinki sprememb kreditnega
tveganja pri obveznosti (kot je opredeljeno v MSRP 7) izravnali s
spremembami poštene vrednosti drugega finančnega instrumenta.
Neskladnost, ki nastane samo zaradi metode merjenja (tj. ker
podjetje ne loči sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti od
drugih sprememb njene poštene vrednosti), ne vpliva na ugotovitev,
ki se zahteva v 5.7.7. in 5.7.8. členu. Na primer, podjetje ne sme
ločiti sprememb kreditnega tveganja pri obveznosti od sprememb
likvidnostnega tveganja. Če podjetje predstavi združen učinek obeh
dejavnikov v drugem vseobsegajočem donosu, lahko nastane
neskladnost, ker se lahko spremembe likvidnostnega tveganja
vključijo v merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev podjetja,
celotna sprememba poštene vrednosti teh sredstev pa se predstavi v
poslovnem izidu. Vendar tako neskladnost povzroči nenatančno
merjenje in ne izravnalno razmerje, opisano v B5.7.6. členu, in
zato ne vpliva na ugotovitev, ki se zahteva v 5.7.7. in 5.7.8.
členu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pomen „kreditnega tveganja“ (5.7.7. in 5.7.8. člen)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
MSRP 7 opredeljuje kreditno tveganje kot „tveganje, da bo ena
stranka pogodbe, ki ureja finančni instrument, drugi stranki
povzročila finančno izgubo zaradi neizpolnitve obveznosti“. Zahteva
iz 5.7.7.(a) člena se nanaša na tveganje, da izdajatelj ne bo
izvajal plačil pri točno določeni obveznosti. Ne nanaša se nujno na
kreditno sposobnost izdajatelja. Na primer, če podjetje izda s
premoženjem zavarovano obveznost in nezavarovano obveznost, ki sta
sicer identični, bo kreditno tveganje pri teh dveh obveznostih
različno, čeprav ju izda isto podjetje. Kreditno tveganje pri
zavarovani obveznosti bo nižje od kreditnega tveganja pri
nezavarovani obveznosti. Kreditno tveganje pri zavarovani
obveznosti je lahko blizu nič.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene uporabe zahteve iz 5.7.7.(a) člena se kreditno tveganje
razlikuje od za sredstva specifičnega tveganja nizke donosnosti. Za
sredstva specifično tveganje nizke donosnosti (asset-specific
performance risk) ni povezano s tveganjem, da podjetje ne bo
izpolnilo določene obveznosti, ampak s tveganjem, da posamezno
sredstvo ali skupina sredstev ne bo dovolj donosna (ali bo celo
nedonosna).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V nadaljevanju so podani primeri za sredstva specifičnega tveganja
nizke donosnosti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) obveznost z elementom vezave na enoto sklada, pri čemer je
znesek, ki ga morajo prejeti naložbeniki, pogodbeno določen na
podlagi donosnosti točno določenih sredstev. Učinek tega elementa
vezave na enoto sklada na pošteno vrednost obveznosti je za
sredstva specifično tveganje nizke donosnosti in ne kreditno
tveganje;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) obveznost, ki jo izda strukturirano podjetje z naslednjimi
značilnostmi. Podjetje je pravno izolirano, zato so sredstva v
podjetju ločena in namenjena izključno v korist njegovih
naložbenikov, tudi v primeru stečaja. Podjetje ne sklepa nobenih
drugih transakcij in sredstva v podjetju ne morejo biti zastavljena
kot zavarovanje. Zneski se naložbenikom v podjetje dolgujejo samo,
če ločena namenska sredstva ustvarjajo denarne tokove. Tako
spremembe poštene vrednosti obveznosti odražajo predvsem spremembe
poštene vrednosti sredstev. Učinek donosnosti sredstev na pošteno
vrednost obveznosti je za sredstva specifično tveganje nizke
donosnosti in ne kreditno tveganje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določanje učinkov sprememb kreditnega tveganja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene uporabe zahteve iz 5.7.7.(a) člena mora podjetje znesek
spremembe poštene vrednosti finančne obveznosti, ki se lahko
pripiše spremembam kreditnega tveganja pri navedeni obveznosti,
določiti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) kot znesek spremembe njene poštene vrednosti, ki ga ni mogoče
pripisati spremembam tržnih razmer, ki povzročajo tržno tveganje
(glej B5.7.17. in B5.7.18. člen); ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) z uporabo druge metode, ki po mnenju podjetja natančneje odraža
znesek spremembe poštene vrednosti obveznosti, ki se ga lahko
pripiše spremembam njenega kreditnega tveganja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Spremembe tržnih razmer, ki povzročajo tržno tveganje, vključujejo
spremembe referenčne obrestne mere, cene finančnega instrumenta
drugega podjetja, cene blaga, deviznega tečaja ter indeksa cen ali
obrestnih mer.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če so edine večje spremembe tržnih pogojev, ki so pomembne za
obveznost, spremembe opazovane (referenčne) obrestne mere, se lahko
znesek iz B5.7.16.(a) člena oceni na naslednji način:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Podjetje najprej izračuna notranjo stopnjo donosa obveznosti na
začetku obdobja na podlagi poštene vrednosti obveznosti in
pogodbenih denarnih tokov na začetku obravnavanega obdobja. Od
dobljene stopnje donosa odšteje opazovano (referenčno) obrestno
mero na začetku obdobja, da dobi sestavino notranje stopnje donosa,
značilno za instrument.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Nato izračuna sedanjo vrednost denarnih tokov, povezanih z
obveznostjo, z uporabo pogodbenih denarnih tokov obveznosti na
koncu obdobja in diskontne mere, ki je enaka vsoti (i) opazovane
(referenčne) obrestne mere na koncu obdobja in (ii) sestavine
notranje stopnje donosa, značilne za instrument, izračunane v
skladu s točko (a).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) Razlika med pošteno vrednostjo obveznosti na koncu obdobja in
zneskom, določenim v točki (b), je sprememba poštene vrednosti, ki
je ni mogoče pripisati spremembam opazovane (referenčne) obrestne
mere. To je znesek, ki ga je treba predstaviti v drugem
vseobsegajočem donosu v skladu s 5.7.7.(a) členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Primer iz B5.7.18. člena predpostavlja, da spremembe poštene
vrednosti, ki izhajajo iz drugih dejavnikov, kot so spremembe
kreditnega tveganja pri instrumentu in spremembe opazovane
(referenčne) obrestne mere, niso znatne. Ta metoda ne bi bila
primerna, če so spremembe poštene vrednosti, ki izhajajo iz drugih
dejavnikov, znatne. V takih primerih mora podjetje uporabljati
alternativno metodo, ki natančneje meri učinke sprememb kreditnega
tveganja pri obveznosti (glej B5.7.16.(b) člen). Na primer, če
instrument v navedenem primeru vsebuje vgrajeni izvedeni finančni
instrument, se sprememba poštene vrednosti vgrajenega izvedenega
finančnega instrumenta izključi pri določanju zneska, ki ga je
treba predstaviti v drugem vseobsegajočem donosu v skladu 5.7.7.(a)
členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B5.7.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Tako kot pri vsakem merjenju poštene vrednosti je treba pri metodi
merjenja, ki jo podjetje uporablja za določanje dela spremembe
poštene vrednosti obveznosti, ki se lahko pripiše spremembam
njenega kreditnega tveganja, v čim večji meri uporabljati
relevantne vložke, ki se jih lahko spremlja, in čim bolj omejiti
uporabo vložkov, ki se ne morejo spremljati.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM (POGLAVJE 6)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Instrumenti za varovanje pred tveganjem (oddelek 6.2)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ustrezni instrumenti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Izvedeni finančni instrumenti, ki so vgrajeni v hibridne pogodbe,
ampak se ne obračunavajo ločeno, se ne morejo določiti kot ločeni
instrumenti za varovanje pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Lastni kapitalski instrumenti podjetja niso finančna sredstva ali
finančne obveznosti podjetja in se zato ne morejo določiti kot
instrumenti za varovanje pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri varovanju pred valutnim tveganjem se sestavina valutnega
tveganja neizvedenega finančnega instrumenta določi v skladu z MRS
21.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Izdane opcije</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard ne omejuje okoliščin, v katerih se lahko izvedeni
finančni instrument, ki se meri po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, določi kot instrument za varovanje pred
tveganjem, razen za nekatere izdane opcije. Izdana opcija ne
izpolnjuje pogojev za instrument za varovanje pred tveganjem, razen
če je določena za pobotanje kupljene opcije, tudi takšne, ki je
vgrajena v drug finančni instrument (na primer izdana nakupna
opcija, s katero se pred tveganjem zavaruje obveznost, ki se mora
poravnati na zahtevo).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določitev instrumentov za varovanje pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.2.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za varovanja pred tveganjem, ki niso varovanja pred valutnim
tveganjem, lahko podjetje, kadar neizvedeno finančno sredstvo ali
neizvedeno finančno obveznost, merjeno po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, določi kot instrument za varovanje pred
tveganjem, tako določi samo celoten neizvedeni finančni instrument
ali njegov del.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.2.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Posamezen instrument za varovanje pred tveganjem se lahko določi
kot instrument za varovanje pred več kot eno vrsto tveganja, če
obstaja posebna določitev instrumenta za varovanje pred tveganjem
in različnih pozicij tveganja kot pred tveganjem varovanih postavk.
Te pred tveganjem varovane postavke so lahko v različnih razmerjih
varovanja pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pred tveganjem varovane postavke (oddelek 6.3)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ustrezne postavke</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Trdna obveza za pridobitev podjetja v poslovni združitvi ne more
biti pred tveganjem varovana postavka, razen pred valutnim
tveganjem, ker drugih tveganj, pred katerimi se varuje, ni mogoče
posebej identificirati in izmeriti. Ta druga tveganja so splošna
poslovna tveganja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Finančna naložba, obračunana po kapitalski metodi, ne more biti
pred tveganjem varovana postavka v varovanju poštene vrednosti pred
tveganjem. To je zato, ker se po kapitalski metodi v poslovnem
izidu pripoznava naložbenikov delež v poslovnem izidu subjekta, v
katerem ima naložbo, in ne spremembe poštene vrednosti finančne
naložbe. Zaradi podobnega razloga naložba v konsolidirano odvisno
podjetje ne more biti pred tveganjem varovana postavka v varovanju
poštene vrednosti pred tveganjem. To je zato, ker se pri
konsolidaciji v poslovnem izidu pripoznava poslovni izid odvisnega
podjetja, in ne spremembe poštene vrednosti finančne naložbe.
Varovanje čiste finančne naložbe v posel v tujini pred tveganjem je
drugačno, ker je to varovanje pred izpostavljenostjo valutnemu
tveganju in ne varovanje poštene vrednosti spremembe vrednosti
finančne naložbe pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu s 6.3.4. členom lahko podjetje kot pred tveganjem varovane
postavke določi samo skupne izpostavljenosti, ki so kombinacija
izpostavljenosti in izvedenega finančnega instrumenta. Pri
določitvi take pred tveganjem varovane postavke mora podjetje
oceniti, ali skupna izpostavljenost združuje izpostavljenost z
izvedenim finančnim instrumentom, tako da ustvari drugačno skupno
izpostavljenost, ki se upravlja kot ena izpostavljenost za
specifično tveganje (ali tveganja). V takem primeru lahko podjetje
določi pred tveganjem varovano postavko na podlagi skupne
izpostavljenosti. Na primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) podjetje lahko zavaruje določeno količino zelo verjetnih
nakupov kave čez 15 mesecev pred cenovnim tveganjem (na osnovi
ameriškega dolarja) z uporabo 15-mesečne standardizirane terminske
pogodbe za nakup kave. Kombinacija zelo verjetnih nakupov kave in
standardizirane terminske pogodbe za nakup kave se lahko za namene
obvladovanja tveganj obravnava kot 15-mesečna izpostavljenost
valutnemu tveganju v fiksnem znesku ameriških dolarjev (tj. kot
kateri koli odliv denarnih sredstev v fiksnem znesku ameriških
dolarjev čez 15 mesecev);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) podjetje lahko pred valutnim tveganjem za celotno obdobje
trajanja zavaruje 10-letni dolg s fiksno obrestno mero, izražen v
tuji valuti. Vendar potrebuje podjetje izpostavljenost s fiksno
obrestno mero v njegovi funkcijski valuti samo za kratko obdobje
(recimo dve leti), za preostalo obdobje do zapadlosti pa potrebuje
izpostavljenost z variabilno obrestno mero v njegovi funkcijski
valuti. Na koncu vsakega dvoletnega intervala (na podlagi
dvoletnega obnavljanja dolga) podjetje fiksira obrestno
izpostavljenost za naslednji dve leti (če je raven obrestne mere
taka, da podjetje želi fiksirati obrestne mere). V taki situaciji
lahko podjetje sklene 10-letno medvalutno zamenjavo obrestne mere
iz fiksne v variabilno, s katero se dolg s stalno obrestno mero v
tuji valuti zamenja za izpostavljenost z variabilno obrestno mero v
funkcionalni valuti. To se prekriva z dvoletno zamenjavo obrestne
mere, ki na podlagi funkcionalne valute zamenja dolg z variabilno
obrestno mero v dolg s fiksno obrestno mero. V praksi se dolg s
fiksno obrestno mero v tuji valuti in 10-letna medvalutna zamenjava
obrestne mere iz fiksne v variabilno za namene obvladovanja tveganj
skupaj obravnavata kot 10-letna izpostavljenost z dolgom z
variabilno obrestno mero v funkcionalni valuti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri določanju pred tveganjem varovane postavke na podlagi skupne
izpostavljenosti podjetje za namene ocenjevanja učinkovitosti
varovanja in merjenja neučinkovitosti varovanja upošteva skupni
učinek postavk, ki sestavljajo skupno izpostavljenost. Vendar se
postavke, ki sestavljajo skupno izpostavljenost, še vedno
obračunavajo ločeno. To na primer pomeni, da:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) se izvedeni finančni instrumenti, ki so del skupne
izpostavljenosti, pripoznavajo kot ločena sredstva ali obveznosti,
merjena po pošteni vrednosti; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če se med postavkami, ki sestavljajo skupno izpostavljenost,
določi razmerje varovanja pred tveganjem, mora biti način, na
katerega je izvedeni finančni instrument vključen kot del skupne
izpostavljenosti, skladen z določitvijo tega izvedenega finančnega
instrumenta kot instrumenta za varovanje pred tveganjem na ravni
skupne izpostavljenosti. Na primer, če podjetje terminski element
izvedenega finančnega instrumenta izključi iz določitve instrumenta
za varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja pred tveganjem med
postavkami, ki sestavljajo skupno izpostavljenost, mora terminski
element izključiti tudi, ko ta izvedeni finančni instrument vključi
kot pred tveganjem varovano postavko v okviru skupne
izpostavljenosti. V nasprotnem primeru mora skupna izpostavljenost
vključevati celoten izvedeni finančni instrument ali njegov
del.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V 6.3.6. členu je navedeno, da je v konsolidiranih računovodskih
izkazih valutno tveganje zelo verjetne napovedane transakcije med
subjekti znotraj skupine lahko pred tveganjem varovana postavka v
varovanju denarnega toka pred tveganjem, če je transakcija izražena
v valuti, ki ni funkcijska valuta podjetja, ki sklepa transakcijo,
in bo valutno tveganje vplivalo na konsolidirani poslovni izid. V
ta namen je lahko podjetje obvladujoče podjetje, odvisno podjetje,
pridruženo podjetje, skupni aranžma ali podružnica. Če valutno
tveganje napovedane transakcije znotraj skupine ne vpliva na
konsolidirani poslovni izid, transakcija znotraj skupine ne more
biti pred tveganjem varovana postavka. Običajno so to izplačila
licenčnin, obresti ali stroškov upravljanja med podjetji iz iste
skupine, razen če gre za povezano zunanjo transakcijo. Če pa
valutno tveganje napovedane transakcije znotraj skupine vpliva na
konsolidirani poslovni izid, se transakcija znotraj skupine lahko
obravnava kot pred tveganjem varovana postavka. Primer tega je
napovedana prodaja ali nakup zalog med podjetji iz iste skupine, če
se zaloge prodajo naprej stranki, ki je zunaj skupine. Podobno
lahko na konsolidirani poslovni izid vpliva napovedana notranja
prodaja naprav in opreme podjetja v skupini, ki jih je proizvedlo,
podjetju v skupini, ki bo naprave in opremo uporabljalo pri svojem
poslovanju. To bi se na primer lahko zgodilo, ker bo kupec
amortiziral naprave in opremo in se na začetku pripoznani znesek za
naprave in opremo lahko spremeni, če je napovedana transakcija
znotraj skupine izražena v valuti, ki ni funkcijska valuta
kupca.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če varovanje napovedane transakcije znotraj skupine pred tveganjem
izpolnjuje pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem, se vsi
dobički ali izgube pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in
odštejejo od njega v skladu s 6.5.11. členom. Zadevno obdobje ali
obdobja, ko valutno tveganje varovane transakcije vpliva na
poslovni izid, je tisto oziroma tista, v katerih vpliva na
konsolidirani poslovni izid.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Določitev pred tveganjem varovanih postavk</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Sestavina je pred tveganjem varovana postavka, ki je manjša od
celotne postavke. Zato sestavina odraža samo nekatera tveganja
postavke, katere del je, ali pa tveganja odraža samo do neke mere
(na primer pri določanju dela postavke).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Sestavine tveganja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Da se lahko določi kot pred tveganjem varovana postavka, mora biti
sestavina tveganja ločeno opredeljiva sestavina finančne ali
nefinančne postavke, spremembe denarnih tokov ali poštene vrednosti
postavke, ki se lahko pripišejo spremembam sestavine tveganja, pa
mora biti mogoče zanesljivo izmeriti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri ugotavljanju, katere sestavine tveganja so primerne za
določitev kot pred tveganjem varovane postavke, podjetje oceni take
sestavine tveganja v okviru specifične tržne strukture, na katero
se tveganje oziroma tveganja nanašajo in v kateri poteka varovanje
pred tveganjem. Taka ugotovitev zahteva oceno relevantnih dejstev
in okoliščin, ki se razlikujejo glede na tveganje in glede na
trg.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri določanju sestavin tveganja kot pred tveganjem varovanih
postavk podjetje upošteva, ali so sestavine tveganja izrecno
določene v pogodbi (pogodbeno določene sestavine tveganja) ali so
implicitne v pošteni vrednosti ali denarnih tokovih postavke,
katere del so (nepogodbeno določene sestavine tveganja).
Nepogodbeno določene sestavine tveganja se lahko nanašajo na
postavke, ki niso pogodba (na primer napovedane transakcije) ali
pogodbe, ki sestavine ne določajo izrecno (na primer trdna obveza,
ki vključuje samo eno enotno ceno namesto formule za določanje cen,
ki se navezuje na različne postavke, ki predstavljajo podlago). Na
primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Podjetje A ima dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina,
katerega cena je določena s pogodbeno opredeljeno formulo, ki se
navezuje na blago in druge dejavnike (na primer plinsko olje,
kurilno olje in druge sestavine, kot so transportni stroški).
Podjetje A v tej pogodbi pred tveganjem zavaruje sestavino
plinskega olja z uporabo terminske pogodbe za nakup plinskega olja.
Ker je sestavina plinskega olja določena v pogojih dobavne pogodbe,
je to pogodbeno določena sestavina tveganja. Zato zaradi formule za
določitev cene podjetje A sklene, da je izpostavljenost do cene
plinskega olja mogoče ločeno določiti, tj. razločevati. Hkrati
obstaja trg za terminske pogodbe za plinsko olje. Zato podjetje A
sklene, da je izpostavljenost do cene plinskega olja mogoče
zanesljivo meriti. Posledično je izpostavljenost do cene plina v
dobavni pogodbi sestavina tveganja, ki se lahko določi kot pred
tveganjem varovana postavka.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Podjetje B varuje pred tveganjem prihodnje nakupe kave na
podlagi napovedi glede proizvodnje. Varovanje pred tveganjem se
začne do 15 mesecev pred dostavo za del predvidene količine nakupa.
Podjetje B sčasoma (ko se približuje datum dobave) povečuje
količino, ki se varuje pred tveganjem. Podjetje B uporablja dve
različni vrsti pogodb za obvladovanje cenovnega tveganja pri
kavi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) terminske pogodbe za kavo, s katerimi se trguje na borzi,
in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) pogodbe za dobavo kave Arabica iz Kolumbije, ki se dostavi na
točno določeno proizvodno mesto. V teh pogodbah se cena tone kave
določi na podlagi terminskih pogodb za kavo, s katerimi se trguje
na borzi, ki se jim prištejeta fiksna razlika v ceni in
spremenljivi strošek logističnih storitev, z uporabo formule za
določanje cen. Pogodba o dobavi kave je še neizpolnjena pogodba, v
skladu s katero podjetje B opravi dejanski prevzem blaga.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za dobave, ki se nanašajo na tekočo letino, sklepanje pogodb za
dobavo kave podjetju B omogoča, da zagotovi fiksno razliko v ceni
med dejansko kakovostjo kave, ki jo kupi (kava Arabica iz
Kolumbije), in referenčno kakovostjo, ki je podlaga za terminske
pogodbe, s katerimi se trguje na borzi. Vendar za dobave, ki se
nanašajo na prihodnjo letino, pogodbe za dobavo kave še niso na
voljo, zato ni mogoče fiksirati razlike v ceni. Podjetje B
uporablja terminske pogodbe za kavo, s katerimi s trguje na borzi,
da pred tveganjem zavaruje sestavino referenčne kakovosti svojega
cenovnega tveganja pri kavi za dobave, ki se nanašajo na tekočo ter
prihodnjo letino. Podjetje B ugotovi, da je izpostavljeno trem
različnim tveganjem: cenovnemu tveganju pri kavi, ki odraža
referenčno kakovost, cenovnemu tveganju pri kavi, ki odraža razliko
(razmik) med ceno za referenčno kakovost kave in ceno za točno
določeno kavo Arabica iz Kolumbije, ki jo dejansko prejme, in
spremenljivim stroškom logistike. Za dobave, povezane s tekočo
letino, je, potem ko podjetje B sklene pogodbo o dobavi kave,
cenovno tveganje kave, ki odraža referenčno kakovost, pogodbeno
določena sestavina tveganja, ker formula za določanje cen vključuje
indeksacijo na ceno terminskih pogodb za kavo, s katerimi se trguje
na borzi. Podjetje B sklene, da je to sestavino tveganja mogoče
razločevati in zanesljivo meriti. Za dobave, povezane z naslednjo
letino, podjetje B še ni sklenilo nobenih pogodb o dobavi kave (tj.
te dobave so napovedane transakcije). Zato je cenovno tveganje pri
kavi, ki odraža referenčno kakovost, nepogodbeno določena sestavina
tveganja. Podjetje B pri analizi tržne strukture upošteva, kakšno
ceno imajo končne dobave kave, ki jo prejme. Tako podjetje B na
podlagi te analize tržne strukture sklene, da napovedane
transakcije vključujejo tudi cenovno tveganje pri kavi, ki odraža
referenčno kakovost, kot sestavino tveganja, ki jo je mogoče
razločevati in zanesljivo meriti, tudi če ni pogodbeno določena.
Zato lahko podjetje B določi razmerja varovanja pred tveganjem na
podlagi sestavin tveganja (za cenovno tveganje pri kavi, ki odraža
referenčno kakovost) za pogodbe o dobavi kave kot tudi za
napovedane transakcije.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) Podjetje C varuje pred tveganjem prihodnje nakupe reaktivnega
goriva na podlagi napovedi glede porabe do 24 mesecev pred dobavo
in sčasoma povečuje količino, ki jo varuje pred tveganjem. Podjetje
C se pred to izpostavljenostjo varuje z različnimi vrstami pogodb,
odvisno od obdobja, ki ga zajema varovanje, kar vpliva na tržno
likvidnost izvedenih finančnih instrumentov. Za daljša obdobja
(12–24 mesecev) podjetje C uporablja pogodbe za surovo nafto, ker
imajo samo te zadostno tržno likvidnost. Za obdobja med 6 in 12
mesecev podjetje C uporablja izvedene finančne instrumente na
plinsko olje, ker so dovolj likvidni. Za obdobja do šest mesecev
podjetje C uporablja pogodbe za reaktivno gorivo. Podjetje C pri
analizi tržne strukture za nafto in naftne produkte ter oceni
relevantnih dejstev in okoliščin upošteva naslednje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) podjetje C posluje na zemljepisnem območju, na katerem je nafta
brent referenčna surova nafta. Surova nafta je referenčna surovina,
ki vpliva na ceno različnih rafiniranih naftnih produktov kot
njihov najosnovnejši vložek. Plinsko olje je referenčni produkt za
rafinirane naftne produkte, ki se uporablja kot cenovna referenca
za naftne destilate bolj na splošno. To se odraža tudi v vrstah
izvedenih finančnih instrumentov za trg surove nafte in trg
rafiniranih naftnih produktov okolja, v katerem posluje podjetje C,
kot so:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·</span>terminska pogodba za
referenčno surovo nafto, ki je surova nafta brent;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·</span>terminska pogodba za
referenčno plinsko olje, ki se uporablja kot cenovna referenca za
destilate – na primer, izvedeni finančni instrumenti na razmik za
reaktivno gorivo zajemajo razliko v ceni med reaktivnim gorivom in
navedenim referenčnim plinskim oljem; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.85pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-family:Symbol'>·</span>izvedeni finančni
instrument na razmik zaradi rafiniranja (crack spread) za plinsko
olje (tj. izvedeni finančni instrument na razliko v ceni med surovo
nafto in plinskim oljem – maržo za rafiniranje), ki je indeksiran
na surovo nafto brent;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) določanje cene rafiniranih naftnih produktov ni odvisno od
tega, katero surovo nafto predeluje katera konkretna rafinerija,
ker so ti rafinirani naftni produkti (kot sta plinsko olje in
reaktivno gorivo) standardizirani produkti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Zato podjetje C sklene, da cenovno tveganje pri nakupih reaktivnega
goriva vključuje sestavino cenovnega tveganja pri surovi nafti, ki
temelji na surovi nafti brent, in sestavino cenovnega tveganja pri
plinskem olju, čeprav surova nafta in plinsko olje nista določena v
nobenem pogodbenem sporazumu. Podjetje C sklene, da je ti dve
sestavini tveganja mogoče razločevati in zanesljivo meriti, čeprav
nista pogodbeno določeni. Zato lahko podjetje C za predvidene
nakupe reaktivnega goriva določi razmerja varovanja pred tveganjem
na podlagi sestavin tveganja (za surovo nafto ali plinsko olje). Ta
analiza pomeni tudi, da če je podjetje C na primer uporabilo
izvedene finančne instrumente na surovo nafto na podlagi surove
nafte West Texas Intermediate (WTI), bi spremembe razlike v ceni
med surovo nafto brent in surovo nafto WTI povzročile neučinkovito
varovanje pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) Podjetje D ima v posesti dolžniški instrument s fiksno obrestno
mero. Ta instrument se izda v okolju s trgom, na katerem se
primerja veliko število podobnih dolžniških instrumentov glede na
njihov razmik od referenčne obrestne mere (na primer LIBOR),
instrumenti z variabilno obrestno mero v tem okolju pa so običajno
indeksirani na navedeno referenčno mero. Za potrebe obvladovanja
obrestnega tveganja se pogosto uporabljajo zamenjave obrestnih mer
na podlagi navedene referenčne mere, ne glede na razmik dolžniških
instrumentov od navedene referenčne mere. Cena dolžniških
instrumentov s fiksno obrestno mero niha in je neposredno odvisna
od sprememb referenčne mere, ko do teh prihaja. Podjetje D sklene,
da je referenčna obrestna mera sestavina, ki jo je mogoče
razločevati in zanesljivo meriti. Zato lahko podjetje D za
dolžniški instrument s fiksno obrestno mero določi razmerje
varovanja pred tveganjem na podlagi sestavine tveganja za tveganje
referenčne obrestne mere.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kadar se sestavina tveganja določi kot pred tveganjem varovana
postavka, se za to sestavino tveganja uporabljajo zahteve glede
obračunavanja varovanja pred tveganjem na enak način, kot se
uporabljajo za druge pred tveganjem varovane postavke, ki niso
sestavine tveganja. Na primer, uporabljajo se merila glede
ustreznosti, vključno s tem, da mora razmerje varovanja pred
tveganjem izpolnjevati zahteve glede učinkovitosti varovanja, vse
neučinkovitosti pri varovanju pred tveganjem pa se morajo meriti in
pripoznati.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko določi tudi samo spremembe denarnih tokov ali
poštene vrednosti pred tveganjem varovane postavke nad ali pod
določeno ceno ali drugo spremenljivko (enostransko tveganje).
Notranja vrednost kupljene opcije kot instrumenta za varovanje pred
tveganjem (ob predpostavki, da zanjo veljajo enaki osnovni pogoji
kot za tveganje, ki je bilo določeno) odraža enostransko tveganje v
pred tveganjem varovani postavki, vendar pa to ne velja tudi za
njeno časovno vrednost. Podjetje lahko tako na primer določi
spremenljivost prihodnjih gibanj denarnih tokov, ki so posledica
povišanja cene napovedanega nakupa blaga. V tem primeru podjetje
označi samo izgube denarnih tokov, ki so posledica povišanja cene
nad določeno ravnjo. Tveganje, pred katerim je postavka varovana,
ne vključuje časovne vrednosti kupljene opcije, saj časovna
vrednost ni sestavina napovedane transakcije, ki vpliva na poslovni
izid.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obstaja ovrgljiva predpostavka, da inflacijskega tveganja, ki ni
pogodbeno določeno, ni mogoče razločevati in zanesljivo meriti ter
se zato ne more določiti kot sestavina tveganja finančnega
instrumenta. Vendar je v omejenih primerih možno opredeliti
sestavino tveganja za inflacijsko tveganje, ki jo je mogoče
razločevati in zanesljivo meriti zaradi specifičnih okoliščin
inflacijskega okolja in zadevnega dolžniškega trga.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na primer, podjetje izda dolg v okolju, v katerem so na inflacijo
vezane obveznice prisotne v taki količini in imajo tako časovno
strukturo obrestnih mer, da obstaja dovolj likviden trg, ki omogoča
izračun časovne strukture realnih obrestnih mer za brezkuponske
obveznice. To pomeni, da je za zadevno valuto inflacija relevanten
dejavnik, ki se ga na dolžniških trgih obravnava ločeno. V takih
okoliščinah bi se lahko sestavina inflacijskega tveganja določila z
diskontiranjem denarnih tokov pred tveganjem varovanega dolžniškega
instrumenta z uporabo časovne strukture realnih obrestnih mer za
brezkuponske obveznice (tj. na podoben način, kot se lahko določi
sestavina netvegane (nominalne) obrestne mere). Nasprotno sestavine
inflacijskega tveganja v številnih primerih ni mogoče razločevati
in zanesljivo meriti. Na primer, podjetje izda samo dolg z
nominalno obrestno mero v okolju, v katerem trg za na inflacijo
vezane obveznice ni dovolj likviden, da bi omogočal izračun časovne
strukture realnih obrestnih mer za brezkuponske obveznice. V tem
primeru analiza tržne strukture ter dejstev in okoliščin ne podpira
zaključka podjetja, da je inflacija relevanten dejavnik, ki se ga
na dolžniških trgih obravnava ločeno. Zato podjetje ne more ovreči
ovrgljive predpostavke, da inflacijskega tveganja, ki ni pogodbeno
določeno, ni mogoče razločevati in zanesljivo meriti. Posledično
sestavina inflacijskega tveganja ne bi bila primerna za določitev
kot pred tveganjem varovana postavka. To velja ne glede na to, ali
je podjetje dejansko sklenilo kakršen koli instrument za varovanje
pred inflacijskim tveganjem. Podjetje zlasti ne sme dolgu z
nominalno obrestno mero preprosto pripisati pogojev dejanskega
instrumenta za varovanje pred inflacijskim tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pogodbeno določeno sestavino inflacijskega tveganja v denarnih
tokovih pripoznane obveznice, vezane na inflacijo (ob predpostavki,
da ni zahteve po ločenem obračunavanju vgrajenih izvedenih
finančnih instrumentov), je mogoče razločevati in zanesljivo
meriti, dokler sestavina inflacijskega tveganja ne vpliva na druge
denarne tokove instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Sestavine nominalnega zneska</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obstajata dve vrsti sestavin nominalnih zneskov, ki se lahko
določita kot pred tveganjem varovana postavka v razmerju varovanja
pred tveganjem: sestavina, ki je del celotne postavke, ali plastna
sestavina. Vrsta sestavine spremeni računovodski rezultat. Podjetje
določi sestavino za namene obračunavanja skladno s svojim ciljem
glede obvladovanja tveganj.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Primer sestavine, ki je del celotne postavke, je 50 odstotkov
pogodbenih denarnih tokov posojila.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Plastna sestavina, se lahko določi na podlagi opredeljene, vendar
odprte populacije ali opredeljenega nominalnega zneska. Primeri
vključujejo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) del zneska denarnega posla, na primer naslednji denarni tokovi
v višini 10 TDE iz naslova prodaje, izražene v tuji valuti, po
prvih 20 TDE v marcu 201X<a href="#_ftn4" name="_ftnref4" title=
""><span class="MsoFootnoteReference"><span class=
"MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a>;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) del fizične količine, na primer spodnje plasti zemeljskega
plina, shranjenega na lokaciji XYZ, ki obsega 5 milijonov kubičnih
metrov;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) del fizične ali druge količine, ki je predmet posla, na primer,
prvih 100 sodčkov nafte, kupljene junija 201X, ali prvih 100 MWh
električne energije, prodane junija 201X; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) plast iz nominalnega zneska pred tveganjem varovane postavke,
na primer zadnjih 80 milijonov DE trdne obveze v višini 100
milijonov DE, spodnja plast v višini 20 milijonov DE pri obveznici
s fiksnim donosom v vrednosti 100 milijonov DE ali zgornja plast v
višini 30 milijonov DE dolga s fiksno obrestno mero v vrednosti 100
milijonov DE, ki se lahko predčasno odplača po pošteni vrednosti
(opredeljeni nominalni znesek je 100 milijonov DE).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je plastna sestavina določena v varovanju poštene vrednosti pred
tveganjem, jo mora podjetje opredeliti iz določenega nominalnega
zneska. Da izpolnjuje zahteve glede ustreznih varovanj poštene
vrednosti pred tveganjem, mora podjetje ponovno izmeriti pred
tveganjem varovano postavko, da preveri, ali je prišlo do sprememb
poštene vrednosti (tj. ponovno izmeriti postavko, da ugotovi
spremembe poštene vrednosti, ki se lahko pripišejo tveganju, pred
katerim se varuje). Prilagoditev za varovanje poštene vrednosti
pred tveganjem mora biti pripoznana v poslovnem izidu najkasneje
takrat, ko se odpravi pripoznanje za postavko. Zato je treba
spremljati postavko, na katero se nanaša prilagoditev za varovanje
poštene vrednosti pred tveganjem. Za plastno sestavino v varovanju
poštene vrednosti pred tveganjem to od podjetja zahteva, da
spremlja nominalni znesek, iz katerega se opredeli. Na primer, v
B6.3.18.(d) členu se mora spremljati skupni določeni nominalni
znesek v višini 100 milijonov DE, da se lahko spremlja spodnja
plast 20 milijonov DE ali zgornja plast 30 milijonov DE.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Plastna sestavina, ki vključuje opcijo predčasnega odplačila, ne
izpolnjuje pogojev za določitev kot pred tveganjem varovana
postavka v varovanju poštene vrednosti pred tveganjem, če na
pošteno vrednost opcije predčasnega odplačila vplivajo spremembe
tveganja, pred katerim se varuje, razen če določena plast vključuje
učinke povezane opcije predčasnega odplačila, ko se ugotavlja
sprememba poštene vrednosti pred tveganjem varovane postavke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Razmerje med sestavinami in vsemi denarnimi tokovi
postavke</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.21</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če je sestavina denarnih tokov finančne ali nefinančne postavke
določena kot pred tveganjem varovana postavka, mora biti taka
sestavina manjša ali enaka kot vsi denarni tokovi celotne postavke.
Vendar se lahko vsi denarni tokovi celotne postavke določijo kot
pred tveganjem varovana postavka in varujejo samo pred enim točno
določenim tveganjem (na primer, samo za tiste spremembe, ki se
lahko pripišejo spremembam LIBOR ali referenčne cene blaga).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.22</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na primer, v primeru finančne obveznosti, katere efektivna obrestna
mera je nižja od LIBOR, podjetje ne more določiti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) sestavine obveznosti, ki je enaka obrestim po LIBOR (skupaj z
zneskom glavnice v primeru varovanja poštene vrednosti pred
tveganjem), in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) negativne preostale sestavine.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.23</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar lahko podjetje v primeru finančne obveznosti s fiksno
obrestno mero, katere efektivna obrestna mera je (na primer) 100
bazičnih točk nižja od LIBOR, kot pred tveganjem varovano postavko
določi spremembo vrednosti celotne obveznosti (tj. glavnice skupaj
z obrestmi po LIBOR minus 100 bazičnih točk), ki se lahko pripiše
spremembam LIBOR. Če je finančni instrument s fiksno obrestno mero
zavarovan pred tveganjem nekaj časa po njegovi izdaji in so se
medtem obrestne mere spremenile, lahko podjetje določi sestavino
tveganja v isti višini kot je referenčna obrestna mera, ki je višja
od pogodbene obrestne mere, ki se plačuje na postavko. Podjetje
lahko to stori, če je referenčna obrestna mera nižja od efektivne
obrestne mere, izračunane ob predpostavki, da je podjetje kupilo
instrument na dan, ko je prvič določilo pred tveganjem varovano
postavko. Predpostavimo na primer, da podjetje pridobi finančno
sredstvo s fiksno obrestno mero v vrednosti 100 DE, ki ima
efektivno obrestno mero 6 odstotkov, ko znaša LIBOR 4 odstotke. To
sredstvo začne varovati pred tveganjem nekaj časa pozneje, ko se
LIBOR poviša na 8 odstotkov in poštena vrednost sredstva zmanjša na
90 DE. Podjetje izračuna, da bi dejanski donos sredstva na podlagi
njegove takratne poštene vrednosti 90 DE znašal 9,5 %, če bi ga
kupilo na dan, ko je prvič določilo povezano tveganje obrestne mere
LIBOR kot pred tveganjem varovano postavko. Ker je LIBOR nižji kot
ta dejanski donos, lahko podjetje kot pred tveganjem varovano
postavko določi sestavino LIBOR v višini 8 odstotkov, ki jo delno
sestavljajo pogodbeni obrestni denarni tokovi in delno razlika med
trenutno pošteno vrednostjo (tj. 90 DE) in zneskom, ki ga je treba
odplačati ob zapadlosti (tj. 100 DE).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.24</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če finančna obveznost z variabilno obrestno mero prinaša obresti v
višini (na primer) trimesečnega LIBOR, zmanjšanega za 20 bazičnih
točk (z obrestnim dnom pri nič bazičnih točkah), lahko podjetje kot
pred tveganjem varovano postavko določi spremembo denarnih tokov
celotne obveznosti (tj. trimesečnega LIBOR, zmanjšanega za 20
bazičnih točk, vključno z dnom), ki se lahko pripiše spremembam
LIBOR. Zato ima pred tveganjem varovana postavka, dokler krivulja
prihodnjih vrednosti trimesečnega LIBOR v preostalem obdobju
trajanja obveznosti ne pade pod 20 bazičnih točk, enako
spremenljivost denarnih tokov kot obveznost, ki prinaša obresti v
višini trimesečnega LIBOR brez obrestnega razmika ali s pozitivnim
obrestnim razmikom. Če pa krivulja prihodnjih vrednosti
trimesečnega LIBOR v preostalem obdobju trajanja obveznosti (ali
njenega dela) pade pod 20 bazičnih točk, ima pred tveganjem
varovana postavka manjšo spremenljivost denarnih tokov kot
obveznost, ki prinaša obresti v višini trimesečnega LIBOR brez
obrestnega razmika ali s pozitivnim obrestnim razmikom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.3.25</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podoben primer nefinančne postavke je specifična vrsta surove nafte
iz točno določenega naftnega polja, katere cena se določa na
podlagi ustrezne referenčne surove nafte. Če podjetje proda to
surovo nafto na podlagi pogodbe, v kateri se uporablja pogodbeno
določena cenovna formula, ki določi ceno na sodček kot ceno
referenčne surove nafte, ki se ji odšteje 10 DE, pri čemer je
najnižja dovoljena cena 15 DE, lahko podjetje kot pred tveganjem
varovano postavko določi celotno spremenljivost denarnih tokov po
prodajni pogodbi, ki se lahko pripiše spremembi cene referenčne
surove nafte. Vendar podjetje kot pred tveganjem varovane postavke
ne more določiti sestavine, ki je enaka celotni spremembi cene
referenčne surove nafte. Zato ima pred tveganjem varovana postavka,
dokler cena v prihodnje (za vsako dobavo) ne pade pod 25 DE, enako
spremenljivost denarnih tokov kot prodaja surove nafte po ceni
referenčne surove nafte (ali s pozitivnim razmikom). Če pa v
prihodnje cena za katero koli dobavo pade pod 25 DE, ima pred
tveganjem varovana postavka manjšo spremenljivost denarnih tokov
kot prodaja surove nafte po ceni referenčne surove nafte (ali s
pozitivnim razmikom).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Merila ustreznosti za obračunavanje varovanja pred tveganjem
(oddelek 6.4)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Učinkovitost varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Učinkovitost varovanja pred tveganjem je obseg, v katerem spremembe
poštene vrednosti ali denarnih tokov instrumenta za varovanje pred
tveganjem izravnajo spremembe poštene vrednosti ali denarnih tokov
pred tveganjem varovane postavke (na primer, če je pred tveganjem
varovana postavka sestavina tveganja, je zadevna spremembe poštene
vrednosti ali denarnih tokov postavke tista, ki se lahko pripiše
tveganju, pred katerim se varuje). Neučinkovitost varovanja pred
tveganjem je obseg, v katerem so spremembe poštene vrednosti ali
denarnih tokov instrumenta za varovanje pred tveganjem večje ali
manjše od sprememb pred tveganjem varovane postavke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje pri določitvi razmerja varovanja pred tveganjem in tudi
tekoče analizira vire neučinkovitosti varovanja pred tveganjem, za
katere se pričakuje, da bodo vplivali na razmerje varovanja pred
tveganjem med njegovim trajanjem. Ta analiza (vključno z vsemi
dopolnitvami v skladu z B6.5.21. členom, ki izhajajo iz rebalansa
razmerja varovanja pred tveganjem) je podlaga za oceno podjetja,
ali so izpolnjene zahteve glede učinkovitosti varovanja pred
tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Da bi se preprečili dvomi, se morajo učinki nadomestitve prvotne
nasprotne stranke s klirinško nasprotno stranko ter s tem povezane
spremembe, kot so opisane v 6.5.6. členu, odražati pri merjenju
instrumenta za varovanje pred tveganjem in zato tudi pri oceni in
merjenju učinkovitosti varovanja pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Ekonomsko razmerje med pred tveganjem varovano postavko in
instrumentom za varovanje pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Zahteva, da mora obstajati ekonomsko razmerje, pomeni, da imata
instrument za varovanje pred tveganjem in pred tveganjem varovana
postavka vrednosti, ki se zaradi istega tveganja, tj. tveganja,
pred katerim se varuje, načeloma gibata v nasprotni smeri. Zato
mora obstajati pričakovanje, da se bosta vrednost instrumenta za
varovanje pred tveganjem in vrednost pred tveganjem varovane
postavke sistematično spreminjali v odziv na spremembe iste podlage
ali podlag, ki so ekonomsko povezane tako, da se podobno odzivajo
na tveganje, pred katerim se varuje (na primer surova nafta brent
in surova nafta WTI).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podlage niso iste, vendar so ekonomsko povezane, lahko pride do
situacij, v katerih se vrednosti instrumenta za varovanje pred
tveganjem in pred tveganjem varovane postavke gibata v isto smer,
na primer zato, ker se cenovna razlika med podlagama spremeni,
vendar se sami podlagi ne spremenita bistveno. To je še vedno
skladno z ekonomskim razmerjem med instrumentom za varovanje pred
tveganjem in pred tveganjem varovano postavko, če naj bi se
vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem in pred tveganjem
varovane postavke še vedno gibali v nasprotnih smereh, ko pride do
sprememb v podlagah.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ocena, ali obstaja ekonomsko razmerje, vključuje analizo možnega
obnašanja razmerja varovanja pred tveganjem med njegovim trajanjem,
da se ugotovi, ali se lahko pričakuje, da bo izpolnilo cilj glede
obvladovanja tveganj. Obstoj statistične korelacije med dvema
spremenljivkama sam po sebi še ne podpira utemeljenega zaključka o
obstoju ekonomskega razmerja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Učinek kreditnega tveganja</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ker model obračunavanja varovanja pred tveganjem temelji na
splošnem konceptu izravnave med dobički in izgubami instrumenta za
varovanje pred tveganjem in pred tveganjem varovane postavke, se
učinkovitost varovanja pred tveganjem ne ugotavlja samo na podlagi
ekonomskega razmerja med navedenima postavkama (tj. sprememb
podlag, na katerih temeljita), ampak tudi na podlagi učinka
kreditnega tveganja na vrednost tako instrumenta za varovanje pred
tveganjem kot pred tveganjem varovane postavke. Učinek kreditnega
tveganja pomeni, da lahko kljub ekonomskemu razmerju med
instrumentom za varovanje pred tveganjem in pred tveganjem varovano
postavko raven izravnave postane nepredvidljiva. Do tega lahko
pride zaradi spremembe kreditnega tveganja pri instrumentu za
varovanje pred tveganjem ali pri pred tveganjem varovani postavki,
ki je tako velika, da ima kreditno tveganje prevladujoč vpliv na
spremembe vrednosti, ki izhajajo iz ekonomskega razmerja (tj. na
učinek sprememb v podlagah). Sprememba kreditnega tveganja je tako
velika, da privede do prevladujočega vpliva, kadar bi privedla do
izgube (ali dobička) iz naslova kreditnega tveganja, ki bi
izkrivila učinek sprememb v podlagah na vrednost instrumenta za
varovanje pred tveganjem ali pred tveganjem varovane postavke, tudi
če bi bile te spremembe znatne. Nasprotno v primerih, ko je v
določenem obdobju malo sprememb v podlagah, dejstvo, da lahko tudi
majhne spremembe vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem
ali pred tveganjem varovane postavke, ki so povezane s kreditnim
tveganjem, vplivajo na vrednost bolj kot podlage, ne ustvarja
prevladujočega vpliva.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Primer kreditnega tveganja, ki ima prevladujoč vpliv v razmerju
varovanja pred tveganjem, je, kadar podjetje zavaruje
izpostavljenost pred tveganjem spremembe cene blaga in pri tem
uporabi izvedeni finančni instrument brez zavarovanja s
premoženjem. Če je nasprotna stranka v tem izvedenem finančnem
instrumentu deležna močnega poslabšanja kreditne bonitete, lahko
učinek sprememb kreditne bonitete nasprotne stranke prevlada nad
učinkom sprememb cene blaga na pošteno vrednost instrumenta za
varovanje pred tveganjem, medtem ko so spremembe vrednosti pred
tveganjem varovane postavke večinoma odvisne od sprememb cene
blaga.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Količnik varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
V skladu z zahtevami glede učinkovitosti varovanja pred tveganjem
mora biti količnik varovanja pred tveganjem v razmerju varovanja
pred tveganjem enak tistemu, ki izhaja iz obsega pred tveganjem
varovane postavke, ki ga podjetje dejansko varuje, in obsega
instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki ga podjetje dejansko
uporablja za varovanje navedenega obsega pred tveganjem varovane
postavke. Zato mora podjetje, če pred tveganjem zavaruje manj kot
100 odstotkov izpostavljenosti pri postavki, na primer 85
odstotkov, določiti razmerje varovanja pred tveganjem z uporabo
količnika varovanja pred tveganjem, ki je enak tistemu, ki izhaja
iz 85 odstotkov izpostavljenosti in obsega instrumenta za varovanje
pred tveganjem, ki ga podjetje dejansko uporablja za varovanje
navedenih 85 odstotkov izpostavljenosti. Podobno mora podjetje, če
na primer zavaruje izpostavljenost na podlagi nominalnega zneska v
višini 40 enot finančnega instrumenta, določiti razmerje varovanja
pred tveganjem z uporabo količnika varovanja pred tveganjem, ki je
enak tistemu, ki izhaja iz 40 enot (tj. podjetje ne sme uporabiti
količnika varovanja pred tveganjem, ki temelji na večjem številu
enot, ki jih morda skupno poseduje, ali manjšem številu enot) in
obsega pred tveganjem varovane postavke, ki ga dejansko varuje s
temi 40 enotami.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar določitev razmerja varovanja pred tveganjem z uporabo
enakega količnika varovanja pred tveganjem, kot je količnik, ki
izhaja iz obsega pred tveganjem varovane postavke in instrumenta za
varovanje pred tveganjem, ki ga podjetje dejansko uporablja, ne sme
odražati neravnotežja med utežmi pred tveganjem varovane postavke
in instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki bi posledično
privedlo do neučinkovitosti varovanja (ne glede na to, ali je
pripoznano ali ne), kar bi povzročilo računovodski rezultat, ki ne
bi bil skladen z namenom obračunavanja varovanja pred tveganjem.
Zato mora podjetje za namene določitve razmerja varovanja pred
tveganjem prilagoditi količnik varovanja pred tveganjem, ki izhaja
iz obsega pred tveganjem varovane postavke in instrumenta za
varovanje pred tveganjem, ki ga podjetje dejansko uporablja, če je
to potrebno, da se prepreči tako neravnotežje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Primera ustreznih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri oceni,
ali je računovodski rezultat neskladen z namenom obračunavanja
varovanja pred tveganjem, sta:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) ali je bil zagotovljen nameravani količnik varovanja pred
tveganjem, da se prepreči pripoznanje neučinkovitosti varovanja za
varovanja denarnih tokov pred tveganjem ali da se dosežejo
prilagoditve varovanja poštene vrednosti pred tveganjem za več pred
tveganjem varovanih postavk s ciljem večje uporabe obračunavanja po
pošteni vrednosti, vendar brez izravnave sprememb poštene vrednosti
instrumenta za varovanje pred tveganjem; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) ali obstaja poslovni razlog za določene uteži pred tveganjem
varovane postavke in instrumenta za varovanje pred tveganjem, tudi
če to privede do neučinkovitosti varovanja pred tveganjem. Na
primer, podjetje sklene in kot varovanje določi obseg instrumenta
za varovanje pred tveganjem, ki ni obseg, za katerega je ugotovilo,
da je najboljše varovanje pred tveganjem varovane postavke, ker mu
standardni obseg instrumentov za varovanje pred tveganjem ne
omogoča sklenitve točno takega obsega instrumenta za varovanje pred
tveganjem („problem velikosti partije“). Primer je podjetje, ki
pred tveganjem zavaruje 100 ton nakupov kave s standardnimi
terminskimi pogodbami za kavo s pogodbeno vrednostjo 37 500 funtov.
Podjetje bi lahko uporabilo samo pet ali šest pogodb (enakovrednih
85,0 oziroma 102,1 tone), da zavaruje količino nakupa v višini 100
ton. V takem primeru podjetje določi razmerje varovanja pred
tveganjem z uporabo količnika varovanja pred tveganjem, ki izhaja
iz števila terminskih pogodb za kavo, ki jih dejansko uporablja,
ker neučinkovitost varovanja zaradi neujemanja uteži pred tveganjem
varovane postavke in instrumenta za varovanje pred tveganjem ne bi
privedla do računovodskega rezultata, ki bi bil neskladen z namenom
obračunavanja varovanja pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Pogostost ocenjevanja, ali so izpolnjene zahteve glede
učinkovitosti varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora na začetku razmerja varovanja pred tveganjem in nato
redno ocenjevati, ali razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje
zahteve glede učinkovitosti varovanja pred tveganjem. Podjetje mora
izvesti redno oceno vsaj na vsak datum poročanja ali ob večji
spremembi okoliščin, ki vplivajo na zahteve glede učinkovitosti
varovanja pred tveganjem, odvisno od tega, kaj nastopi prej. Ocena
se nanaša na pričakovanja glede učinkovitosti varovanja pred
tveganjem in je zato usmerjena samo v prihodnost.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Metode za ocenjevanje, ali so izpolnjene zahteve glede
učinkovitosti varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ta standard ne določa metode za ocenjevanje, ali razmerje varovanja
pred tveganjem izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti varovanja
pred tveganjem. Vendar mora podjetje uporabljati metodo, ki zajema
relevantne značilnosti razmerja varovanja pred tveganjem, vključno
z viri neučinkovitosti varovanja pred tveganjem. Glede na te
dejavnike je lahko metoda kvalitativna ali kvantitativna ocena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na primer, kadar se ključni pogoji (kot so nominalni znesek,
zapadlost in podlaga) instrumenta za varovanje pred tveganjem in
pred tveganjem varovane postavke ujemajo ali so si zelo podobni,
lahko podjetje na podlagi kvalitativne ocene teh ključnih pogojev
sklene, da imata instrument za varovanje pred tveganjem in pred
tveganjem varovana postavka vrednosti, ki se bodo na splošno gibale
v nasprotno smer zaradi istega tveganja, in da zato obstaja
ekonomsko razmerje med pred tveganjem varovano postavko in
instrumentom za varovanje pred tveganjem (glej B6.4.4.–B6.4.6.
člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dejstvo, da bi izvedeni finančni instrument v primeru izvršitve
privedel do dobička ali izgube na dan, ko se določi kot instrument
za varovanje pred tveganjem, samo po sebi še ne pomeni, da
kvalitativna ocena ni primerna. Od okoliščin je odvisno, ali bi
bila lahko neučinkovitost varovanja pred tveganjem, ki bi bila
posledica zgornjega dejstva, tako velika, da kvalitativna ocena
tega ne bi mogla ustrezno zajeti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Nasprotno, če ključni pogoji instrumenta za varovanje pred
tveganjem in pred tveganjem varovane postavke niso zelo podobni, je
negotovost glede obsega izravnave večja. Zato je težje napovedati
učinkovitost varovanja pred tveganjem med trajanjem razmerja
varovanja pred tveganjem. V taki situaciji lahko podjetje morda
samo na podlagi kvantitativne ocene sklene, da med pred tveganjem
varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem
obstaja ekonomsko razmerje (glej B6.4.4.–B6.4.6. člen). V nekaterih
situacijah je morda kvantitativna ocena potrebna tudi za oceno, ali
količnik varovanja pred tveganjem, ki se uporablja za določitev
razmerja varovanja pred tveganjem, izpolnjuje zahteve glede
učinkovitosti varovanja pred tveganjem (glej B6.4.9.–B6.4.11.
člen). Podjetje lahko za navedena namena uporablja isto ali
različne metode.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če pride do sprememb okoliščin, ki vplivajo na učinkovitost
varovanja pred tveganjem, bo podjetje morda moralo spremeniti
metodo za ocenjevanje, ali razmerje varovanja pred tveganjem
izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti varovanja pred tveganjem, da
bo zagotovilo, da so relevantne značilnosti razmerja varovanja pred
tveganjem, vključno z viri neučinkovitosti varovanja, še vedno
zajete.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obvladovanje tveganja v podjetju je glavni vir informacij za oceno,
ali razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje zahteve glede
učinkovitosti varovanja. To pomeni, da se lahko informacije (ali
analiza) o obvladovanju tveganj, ki se uporabljajo za namene
odločanja, uporabijo kot podlaga za oceno, ali razmerje varovanja
pred tveganjem izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti
varovanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.4.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Dokumentacija podjetja o razmerju varovanja pred tveganjem
vključuje način, na katerega bo ocenilo izpolnjevanje zahtev glede
učinkovitosti varovanja, vključno z uporabljeno metodo ali
metodami. Dokumentacija o razmerju varovanja pred tveganjem se mora
dopolniti v primeru morebitnih sprememb metod (glej B6.4.17.
člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obračunavanje razmerij varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo
pogoje (oddelek 6.5)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem je na primer varovanje
pred tveganjem, da se zaradi sprememb obrestnih mer spremeni
poštena vrednost dolžniškega instrumenta s fiksno obrestno mero. Za
takšno varovanje pred tveganjem se lahko odloči izdajatelj ali
imetnik instrumenta.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Namen varovanja denarnih tokov pred tveganjem je odložiti dobiček
ali izgubo iz instrumenta za varovanje pred tveganjem na obdobje
ali obdobja, v katerem ali katerih pričakovani prihodnji denarni
tokovi, ki se varujejo, vplivajo na poslovni izid. Primer varovanja
denarnih tokov pred tveganjem je uporaba instrumenta zamenjave za
zamenjavo dolga z variabilno obrestno mero (ne glede na to, ali se
meri po odplačni ali po pošteni vrednosti) v dolg s fiksno obrestno
mero (tj. varovanje pred tveganjem pri prihodnjem poslu, pri
katerem so pred tveganjem varovani prihodnji denarni tokovi
prihodnja plačila obresti). Nasprotno je predvideni nakup
kapitalskega instrumenta, ki se bo po pridobitvi obračunaval po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida, primer postavke, ki ne
more biti pred tveganjem varovana postavka v varovanju denarnih
tokov pred tveganjem, ker se morebitnega dobička ali izgube iz
instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki bi se odložil, ne bi
moglo ustrezno prerazvrstiti v poslovni izid v obdobju, v katerem
bi prišlo do izravnave. Zaradi istega razloga predvideni nakup
kapitalskega instrumenta, ki se bo po pridobitvi obračunaval po
pošteni vrednosti, pri čemer se bodo spremembe prikazovale v drugem
vseobsegajočem donosu, prav tako ne more biti pred tveganjem
varovana postavka v varovanju denarnih tokov pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Varovanje trdne obveze pred tveganjem (na primer varovanje
spremembe cene goriva v zvezi z nepripoznano pogodbeno obvezo
elektrarne, da kupi gorivo po fiksni ceni) je varovanje pred
izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti. Zato je to
varovanje poštene vrednosti pred tveganjem. Vendar se lahko v
skladu s 6.5.4. členom varovanje trdne obveze pred valutnim
tveganjem alternativno obračunava tudi kot varovanje denarnih tokov
pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Merjenje neučinkovitosti varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje mora pri merjenju neučinkovitosti varovanja pred tveganjem
upoštevati časovno vrednost denarja. Zato podjetje določi vrednost
pred tveganjem varovane postavke na podlagi sedanje vrednosti in
tako sprememba vrednosti pred tveganjem varovane postavke vključuje
tudi učinek časovne vrednosti denarja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko za izračun spremembe vrednosti pred tveganjem
varovane postavke za namene merjenja neučinkovitosti varovanja pred
tveganjem uporabi izvedeni finančni instrument, ki bi imel pogoje,
ki se ujemajo s ključnimi pogoji pred tveganjem varovane postavke
(to se običajno imenuje „hipotetični izvedeni finančni
instrument“), in bi se na primer za potrebe varovanja napovedane
transakcije pred tveganjem prilagajal na podlagi ravni pred
tveganjem varovane cene (ali obrestne mere). Na primer, če bi šlo
za varovanje pred dvostranskim tveganjem pri trenutni tržni ravni,
bi hipotetični izvedeni finančni instrument predstavljal
hipotetično terminsko pogodbo, ki se v trenutku določitve razmerja
varovanja pred tveganjem prilagodi na vrednost nič. Če bi na primer
šlo za varovanje pred enostranskim tveganjem, bi hipotetični
izvedeni finančni instrument predstavljal notranjo vrednost
hipotetične opcije, ki bi bila v trenutku določitve razmerja
varovanja pred tveganjem taka, da v primeru izvršitve ne bi
privedla niti do dobička niti do izgube, če je pred tveganjem
varovana cena na ravni trenutne tržne cene, ali do izgube, če je
pred tveganjem varovana cena višja (ali v primeru varovanja dolge
pozicije nižja) od trenutne tržne cene. Uporaba hipotetičnega
izvedenega finančnega instrumenta je eden od možnih načinov za
izračun spremembe vrednosti pred tveganjem varovane postavke.
Hipotetični izvedeni finančni instrument posnema pred tveganjem
varovano postavko in zato privede do istega rezultata, kot če bi se
sprememba vrednosti ugotavljala z drugim pristopom. Zato uporaba
„hipotetičnega izvedenega finančnega instrumenta“ ni metoda sama po
sebi, ampak matematična rešitev, ki se lahko uporabi samo za
izračun vrednosti pred tveganjem varovane postavke. Posledično se
„hipotetični izvedeni finančni instrument“ ne more uporabljati za
to, da se v vrednost pred tveganjem varovane postavke vključujejo
lastnosti, ki obstajajo samo v instrumentu za varovanje pred
tveganjem (vendar ne v pred tveganjem varovani postavki). Primer je
dolg, izražen v tuji valuti (ne glede na to, ali ima fiksno ali
variabilno obrestno mero). Pri uporabi hipotetičnega izvedenega
finančnega instrumenta za izračun spremembe vrednosti takega dolga
ali sedanje vrednosti kumulativne spremembe njegovih denarnih tokov
hipotetični izvedeni finančni instrument ne more preprosto
vsebovati stroška za izmenjavo različnih valut, tudi če bi lahko
dejanski izvedeni finančni instrumenti, v okviru katerih se
izmenjujejo različne valute, vsebovali tak strošek (na primer
medvalutne zamenjave obrestne mere).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Sprememba vrednosti pred tveganjem varovane postavke, ki se jo
določi z uporabo hipotetičnega izvedenega finančnega instrumenta,
se lahko uporabi tudi za namene ocenjevanja, ali razmerje varovanja
pred tveganjem izpolnjuje zahteve glede učinkovitosti varovanja
pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Rebalans razmerja varovanja pred tveganjem in spremembe
količnika varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Rebalans se nanaša na prilagoditve določenih obsegov pred tveganjem
varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem v
obstoječem razmerju varovanja pred tveganjem za namene ohranjanja
količnika varovanja pred tveganjem, ki je skladen z zahtevami glede
učinkovitosti varovanja. Spremembe obsega pred tveganjem varovane
postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem za druge
namene ne predstavljajo rebalansa za namene tega standarda.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Rebalans se obračunava kot nadaljevanje razmerja varovanja pred
tveganjem v skladu z B6.5.9.–B6.5.21. členom. Ob rebalansu se
opredeli neučinkovitost razmerja varovanja pred tveganjem, ki se
nato takoj pripozna, preden se razmerje varovanja prilagodi.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prilagoditev količnika varovanja pred tveganjem podjetju omogoča,
da se odzove na spremembe razmerja med instrumentom za varovanje
pred tveganjem in pred tveganjem varovano postavko, ki izhajata iz
njunih podlag ali spremenljivk tveganja. Na primer, razmerje
varovanja pred tveganjem, v katerem imata instrument za varovanje
pred tveganjem in pred tveganjem varovana postavka različni, vendar
povezani podlagi, se spremeni v odziv na spremembo razmerja med
navedenima podlagama (na primer različni, ampak povezani referenčni
indeksi, obrestne mere ali cene). Zato rebalans omogoča
nadaljevanje razmerja varovanja pred tveganjem v situacijah, v
katerih se razmerje med instrumentom za varovanje pred tveganjem in
varovano postavko spremeni tako, da se lahko to kompenzira s
prilagoditvijo količnika varovanja pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na primer, podjetje zavaruje izpostavljenost do tuje valute A z
uporabo valutnega izvedenega finančnega instrumenta, ki temelji na
tuji valuti B, pri čemer sta valuti A in B vezani (tj. njun
menjalni tečaj se vzdržuje znotraj določenih meja ali pri tečaju,
ki ga določi centralna banka ali drug organ). Če bi se menjalni
tečaj med tujo valuto A in tujo valuto B spremenil (tj. določene bi
bile nove meje ali nov tečaj), bi rebalans razmerja varovanja pred
tveganjem, da bi se upošteval nov menjalni tečaj, zagotovil, da bi
razmerje varovanja še naprej izpolnjevalo zahtevo glede
učinkovitosti varovanja za količnik varovanja pred tveganjem v
novih okoliščinah. Nasprotno sprememba količnika varovanja pred
tveganjem v primeru neplačila pri valutnem izvedenem finančnem
instrumentu ne bi mogla zagotoviti, da bi razmerje varovanja pred
tveganjem še naprej izpolnjevalo navedeno zahtevo glede
učinkovitosti. Zato rebalans ne olajša nadaljevanja razmerja
varovanja pred tveganjem v situacijah, v katerih se razmerje med
instrumentom za varovanje pred tveganjem in varovano postavko
spremeni tako, da se to ne more kompenzirati s prilagoditvijo
količnika varovanja pred tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vsaka sprememba obsega izravnave med spremembami poštene vrednosti
instrumenta za varovanje pred tveganjem ter pošteno vrednostjo ali
denarnimi tokovi varovane postavke še ni sprememba razmerja med
instrumentom za varovanje pred tveganjem in varovano postavko.
Podjetje analizira vire neučinkovitosti varovanja pred tveganjem,
za katere je pričakovalo, da bodo vplivali na razmerje varovanja
pred tveganjem med njegovim trajanjem, in oceni, ali so spremembe
obsega izravnave:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) nihanja okrog količnika varovanja pred tveganjem, ki ostane
veljaven (tj. še naprej ustrezno odraža razmerje med instrumentom
za varovanje pred tveganjem in varovano postavko); ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) znak, da količnik varovanja pred tveganjem ne odraža več
ustrezno razmerja med instrumentom za varovanje pred tveganjem in
varovano postavko.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje izvede to oceno glede na zahtevo glede učinkovitosti
varovanja, ki se nanaša na količnik varovanja pred tveganjem, tj.
da zagotovi, da razmerje varovanja pred tveganjem ne odraža
neravnotežja med utežmi varovane postavke in instrumenta za
varovanje pred tveganjem, ki bi privedlo do neučinkovitosti
varovanja (ne glede na to, ali je pripoznano ali ne), kar bi
povzročilo računovodski rezultat, ki ne bi bil skladen z namenom
obračunavanja varovanja pred tveganjem. Zato ta ocena zahteva
presojo.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Nihanja okrog konstantnega količnika varovanja pred tveganjem (in s
tem povezana neučinkovitost varovanja) ni mogoče zmanjšati s
prilagajanjem količnika v odziv na vsak posamezen rezultat. Zato je
v takih okoliščinah sprememba obsega izravnave stvar merjenja in
pripoznavanja neučinkovitosti varovanja pred tveganjem, vendar ne
zahteva rebalansa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če pa spremembe obsega izravnave kažejo, da gre za nihanje okrog
količnika varovanja pred tveganjem, ki je drugačen od količnika, ki
se trenutno uporablja za navedeno razmerje varovanja pred
tveganjem, ali da obstaja trend odmikanja od navedenega količnika
varovanja pred tveganjem, se lahko neučinkovitost varovanja zmanjša
s prilagoditvijo količnika varovanja pred tveganjem, medtem ko bi
ohranitev količnika v vedno večji meri povzročala neučinkovitost
varovanja. Zato mora podjetje v takih okoliščinah oceniti, ali
razmerje varovanja pred tveganjem odraža neravnotežje med utežmi
varovane postavke in instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki bi
privedlo do neučinkovitosti varovanja pred tveganjem (ne glede na
to, ali je pripoznano ali ne), kar bi povzročilo računovodski
rezultat, ki bi bil neskladen s ciljem obračunavanja varovanja pred
tveganjem. Če se količnik varovanja pred tveganjem prilagodi,
vpliva tudi na merjenje in pripoznavanje neučinkovitosti varovanja,
ker se mora ob rebalansu opredeliti in takoj pripoznati
neučinkovitost razmerja varovanja, preden se razmerje varovanja
pred tveganjem prilagodi v skladu z B6.5.8. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Rebalans pomeni, da podjetje za namene obračunavanja varovanja pred
tveganjem po začetku razmerja varovanja prilagodi obseg instrumenta
za varovanje pred tveganjem ali varovane postavke v odziv na
spremembe okoliščin, ki vplivajo na količnik varovanja navedenega
razmerja. Običajno bi morala ta prilagoditev odražati prilagoditve
obsega instrumenta za varovanje pred tveganjem in varovane
postavke, ki se dejansko uporablja. Vendar mora podjetje
prilagoditi količnik varovanja pred tveganjem, ki izhaja iz obsega
varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki
ga dejansko uporablja, če:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) bi količnik varovanja pred tveganjem, ki izhaja iz sprememb
obsega instrumenta za varovanje pred tveganjem ali varovane
postavke, ki ga podjetje dejansko uporablja, odražal neravnotežje,
ki bi povzročilo neučinkovitost varovanja, kar bi lahko privedlo do
računovodskega rezultata, ki ne bi bil v skladu z namenom
obračunavanja varovanja pred tveganjem; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) bi podjetje obdržalo obseg instrumenta za varovanje pred
tveganjem in varovane postavke, ki ga dejansko uporablja, kar bi
privedlo do količnika varovanja, ki bi v novih okoliščinah odražal
neravnotežje, ki bi povzročilo neučinkovitost varovanja, kar bi
povzročilo računovodski rezultat, ki ne bi bil v skladu z namenom
obračunavanja varovanja pred tveganjem (tj. podjetje ne sme
povzročiti neravnotežja s tem, da ne prilagodi količnika varovanja
pred tveganjem).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Rebalans se ne uporablja, če se je za razmerje varovanja pred
tveganjem spremenil cilj glede obvladovanja tveganj. Namesto tega
se za tako razmerje preneha obračunavanje varovanja pred tveganjem
(kljub temu lahko podjetje določi novo razmerje varovanja pred
tveganjem, ki vsebuje instrument varovanja ali varovano postavko iz
prejšnjega razmerja, kakor je opisano v B6.5.28. členu).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se za razmerje varovanja pred tveganjem opravi rebalans, se
lahko prilagoditev količnika varovanja izvede na različne
načine:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) utež varovane postavke se lahko poveča (kar hkrati zmanjša utež
instrumenta za varovanje pred tveganjem) tako, da se:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) poveča obseg varovane postavke; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) zmanjša obseg instrumenta za varovanje pred tveganjem;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) lahko se poveča utež instrumenta za varovanje pred tveganjem
(kar hkrati zmanjša utež varovane postavke) tako, da se:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) poveča obseg instrumenta za varovanje pred tveganjem; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) zmanjša obseg varovane postavke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Spremembe obsega se nanašajo na količine, ki so del razmerja
varovanja pred tveganjem. Zato zmanjšanja obsega ne pomenijo nujno,
da postavke ali transakcije ne obstajajo več oziroma da se zanje
več ne pričakuje, da se bodo zgodile, ampak da niso del razmerja
varovanja pred tveganjem. Na primer, zmanjšanje obsega instrumenta
za varovanje pred tveganjem lahko privede do tega, da podjetje
obdrži izvedeni finančni instrument, vendar lahko samo del le-tega
ostane instrument za varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja.
Do tega bi lahko prišlo, če bi se rebalans lahko izvedel samo z
zmanjšanjem obsega instrumenta za varovanje pred tveganjem v
razmerju varovanja, pri čemer bi podjetje obdržalo del instrumenta,
ki ga ne bi več potrebovalo. V takem primeru bi se del izvedenega
instrumenta, ki ni določen kot instrument za varovanje, obračunaval
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (razen če bi bil določen
kot instrument za varovanje pred tveganjem v drugem razmerju).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.17</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prilagoditev količnika varovanja pred tveganjem s povečanjem obsega
varovane postavke ne vpliva na to, kako se merijo spremembe poštene
vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem. Merjenje
sprememb vrednosti pred tveganjem varovane postavke, povezane z
delom, ki je bil prej določen kot instrument za varovanje, se prav
tako ne spremeni. Vendar od datuma rebalansa spremembe vrednosti
pred tveganjem varovane postavke vključujejo tudi spremembo
vrednosti dodatnega dela varovane postavke. Te spremembe se merijo
od datuma rebalansa in glede na ta datum, in ne od datuma, ko je
bilo določeno razmerje varovanja pred tveganjem. Na primer, če je
podjetje sprva varovalo pred tveganjem 100 ton blaga po terminski
ceni 80 DE (terminska cena na začetku razmerja varovanja pred
tveganjem) in je ob rebalansu k temu dodalo 10 ton blaga po
terminski ceni 90 DE, bi varovana postavka po rebalansu imela dve
plasti: 100 ton, zavarovanih po ceni 80 DE, in 10 ton, zavarovanih
po ceni 90 DE.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.18</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prilagoditev količnika varovanja pred tveganjem z zmanjšanjem
obsega instrumenta za varovanje pred tveganjem ne vpliva na to,
kako se merijo spremembe vrednosti varovane postavke. Merjenje
sprememb poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem,
povezane z delom, ki je še naprej določen kot instrument za
varovanje, se prav tako ne spremeni. Vendar del, za katerega se je
zmanjšal instrument za varovanje pred tveganjem, od datuma
rebalansa ni več del razmerja varovanja. Na primer, če je podjetje
sprva varovalo blago pred cenovnim tveganjem z uporabo izvedenega
finančnega instrumenta v obsegu 100 ton kot instrumenta za
varovanje pred tveganjem in to količino ob rebalansu zmanjša za 10
ton, bi nominalni znesek preostalega instrumenta za varovanje
znašal 90 ton (glej B6.5.16. člen glede posledic za del izvedenega
finančnega instrumenta (tj. 10 ton), ki ni več del razmerja
varovanja).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.19</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prilagoditev količnika varovanja pred tveganjem s povečanjem obsega
instrumenta za varovanje pred tveganjem ne vpliva na to, kako se
merijo spremembe vrednosti varovane postavke. Merjenje sprememb
poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem, povezane
z delom, ki je bil prej določen kot instrument za varovanje, se
prav tako ne spremeni. Vendar spremembe poštene vrednosti
instrumenta za varovanje pred tveganjem od datuma rebalansa
vključujejo tudi spremembe vrednosti dodatnega dela instrumenta za
varovanje pred tveganjem. Spremembe se merijo od datuma rebalansa
in glede na ta datum, in ne od datuma, ko je bilo določeno razmerje
varovanja pred tveganjem. Na primer, če je podjetje sprva varovalo
blago pred cenovnim tveganjem z uporabo izvedenega finančnega
instrumenta v obsegu 100 ton kot instrumenta za varovanje pred
tveganjem in je to količino ob rebalansu povečalo za 10 ton, bi po
rebalansu instrument za varovanje pred tveganjem sestavljal
izvedeni instrument v obsegu 110 ton. Sprememba poštene vrednosti
instrumenta za varovanje pred tveganjem je skupna sprememba poštene
vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki sestavljajo skupni
obseg 110 ton. Ti izvedeni finančni instrumenti bi lahko (in
verjetno bi) imeli različne ključne pogoje, kot so njihovi
terminski tečaji, ker so se sklenili ob različnih trenutkih
(vključno z možnostjo določitve izvedenih instrumentov kot
instrumentov za varovanje v razmerjih varovanja pred tveganjem po
njihovem začetnem pripoznanju).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.20</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prilagoditev količnika varovanja pred tveganjem z zmanjšanjem
obsega varovane postavke ne vpliva na to, kako se merijo spremembe
poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem. Merjenje
sprememb vrednosti pred tveganjem varovane postavke, povezane z
delom, ki je še naprej določen kot instrument za varovanje, se prav
tako ne spremeni. Vendar del, za katerega se je zmanjšala pred
tveganjem varovana postavka, od datuma rebalansa ni več del
razmerja varovanja. Na primer, če je podjetje sprva varovalo 100
ton blaga pred tveganjem po terminski ceni 80 DE in to količino ob
rebalansu zmanjša za 10 ton, bi pred tveganjem varovana postavka po
rebalansu znašala 90 ton, varovanih po 80 DE. 10 ton varovane
postavke, ki niso več del razmerja varovanja pred tveganjem, bi se
obračunavalo v skladu z zahtevami glede prenehanja obračunavanja
varovanja pred tveganjem (glej 6.5.6.–6.5.7. in B6.5.22.–B6.5.28.
člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.21</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri rebalansu razmerja varovanja pred tveganjem mora podjetje
dopolniti svojo analizo virov neučinkovitosti varovanja, za katere
pričakuje, da bodo vplivali na razmerje varovanja v (preostalem)
obdobju njegovega trajanja (glej B6.4.2. člen). Dokumentacija
razmerja varovanja pred tveganjem se mora ustrezno dopolniti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.22</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem se uporablja za
naprej od datuma, ko merila glede ustreznosti niso več
izpolnjena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.23</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje ne sme odpraviti določitve in s tem prekiniti razmerja
varovanja pred tveganjem, ki:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) še vedno izpolnjuje cilj glede obvladovanja tveganj, na podlagi
katerega je izpolnjevalo pogoje za obračunavanje varovanja pred
tveganjem (tj. podjetje še naprej deluje v skladu s ciljem
obvladovanja tveganj); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) še naprej izpolnjuje vsa druga merila glede ustreznosti (po
upoštevanju morebitnega rebalansa razmerja varovanja, če je
smiselno).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.24</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za namene tega standarda se strategija obvladovanja tveganj v
podjetju razlikuje od njegovih ciljev glede obvladovanja tveganj.
Strategija obvladovanja tveganj se oblikuje na najvišji ravni, na
kateri podjetje določi, kako upravlja svoja tveganja. V strategijah
obvladovanja tveganj so običajno opredeljena tveganja, ki jim je
podjetje izpostavljeno, in način, kako se podjetje odziva nanje.
Strategija obvladovanja tveganj je običajno vzpostavljena za daljše
obdobje in lahko vključuje nekaj fleksibilnosti pri odzivanju na
spremembe okoliščin, ki nastopijo v času izvajanja strategije (na
primer drugačne obrestne mere ali cene blaga, ki privedejo do
drugačnega obsega varovanja pred tveganjem). To je običajno
določeno v splošnem dokumentu, ki se kaskadno prenaša po podjetju
prek politik, ki vsebujejo podrobnejše smernice. Nasprotno se cilj
glede obvladovanja tveganj za razmerje varovanja pred tveganjem
uporablja na ravni točno določenega razmerja varovanja. Nanaša se
na to, kako se posamezen instrument za varovanje pred tveganjem, ki
je bil tako določen, uporablja za varovanje posamezne
izpostavljenosti, ki je bila določena kot pred tveganjem varovana
postavka. Zato lahko strategija obvladovanja tveganj vključuje
veliko različnih razmerij varovanja pred tveganjem, katerih cilji
glede obvladovanja tveganj se nanašajo na izvajanje splošne
strategije obvladovanja tveganj. Na primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Podjetje ima strategijo za obvladovanje obrestne
izpostavljenosti pri dolžniškem financiranju, ki določa razpone za
celotno podjetje glede kombinacije financiranja z dolgom z
variabilno obrestno mero in z dolgom s fiksno obrestno mero. V
skladu s strategijo se mora ohranjati med 20 in 40 odstotki dolga s
fiksno obrestno mero. Podjetje se periodično odloči, kako bo
izvajalo to strategijo (tj. kje je trenutno pozicionirano v 20- do
40-odstotnem razponu za izpostavljenost s fiksno obrestno mero)
glede na raven obrestnih mer. Če so obrestne mere nizke, podjetje
prevzame fiksno obrestno mero za več dolga, kot kadar so obrestne
mere visoke. Podjetje ima za 100 DE dolga z variabilno obrestno
mero in od tega 30 DE zamenja za dolg s fiksno obrestno mero.
Podjetje izkoristi nizke obrestne mere in izda za dodatnih 50 DE
dolga za financiranje večje naložbe, kar stori z izdajo obveznice s
fiksno obrestno mero. Zaradi nizkih obrestnih mer se podjetje
odloči, da bo izpostavljenost s fiksno obrestno mero določilo na 40
odstotkov celotnega dolga, in sicer tako, da za 20 DE zmanjša
obseg, v katerem je prej varovalo izpostavljenost z variabilno
obrestno mero, kar privede do izpostavljenosti z variabilno
obrestno mero v višini 60 DE. V tej situaciji ostane strategija
obvladovanja tveganj nespremenjena. Vendar pa se je spremenil
način, na katerega podjetje izvaja to strategijo, kar pomeni, da se
je za 20 DE izpostavljenosti z variabilno obrestno mero, ki se je
prej varovala pred tveganjem, spremenil cilj glede obvladovanja
tveganj (tj. na ravni razmerja varovanja pred tveganjem). Zato se
mora v tej situaciji prenehati obračunavanje varovanja pred
tveganjem za 20 DE prej varovane izpostavljenosti z variabilno
obrestno mero. To bi lahko pomenilo zmanjšanje pozicije zamenjave
za nominalni znesek v višini 20 DE, vendar bi lahko podjetje,
odvisno od okoliščin, obdržalo navedeni znesek zamenjave in ga na
primer uporabilo za zavarovanje druge izpostavljenosti ali pa bi
lahko postal del trgovalne knjige. Če pa bi podjetje namesto tega
zamenjalo del novega dolga s fiksno obrestno mero v dolg z
variabilno obrestno mero, bi bilo treba še naprej obračunavati
varovanje pred tveganjem za prej varovano izpostavljenost z
variabilno obrestno mero.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Nekatere izpostavljenosti izhajajo iz pozicij, ki se pogosto
spremenijo, kot je npr. obrestno tveganje odprtega portfelja
dolžniških instrumentov. Dodajanje novih dolžniških instrumentov in
odprava pripoznanja dolžniških instrumentov nenehno spreminjajo to
izpostavljenost (tj. izpostavljenost je drugačna, kot če bi se
pozicija preprosto držala do zapadlosti). To je dinamičen proces, v
katerem tako izpostavljenost kot instrumenti za varovanje pred
tveganjem, ki se uporabljajo za njeno obvladovanje, ne ostanejo
dolgo nespremenjeni. Zato podjetje s tako izpostavljenostjo pogosto
prilagodi instrumente za varovanje pred tveganjem, s katerimi
obvladuje obrestno tveganje, ko se izpostavljenost spreminja. Na
primer, dolžniški instrumenti s preostalo zapadlostjo 24 mesecev,
so določeni kot varovana postavka za obrestno tveganje za 24
mesecev. Enak postopek se uporablja za druge časovne intervale ali
obdobja zapadlosti. Podjetje po krajšem obdobju prekine vsa ali
nekatera razmerja varovanja pred tveganjem ali njihov del za
obdobja zapadlosti in določi nova razmerja varovanja za obdobja
zapadlosti na podlagi njihove velikosti in instrumentov za
varovanje pred tveganjem, ki obstajajo v tistem trenutku.
Prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem v tej situaciji
odraža dejstvo, da so navedena razmerja varovanja pred tveganjem
vzpostavljena tako, da ima podjetje nov instrument za varovanje
pred tveganjem in novo varovano postavko, ne pa, da ima instrument
za varovanje in varovano postavko, ki sta bila v preteklosti
določena kot taka. Strategija obvladovanja tveganj ostane ista,
vendar ni več cilja glede obvladovanja tveganj, ki bi se še naprej
zasledoval za ta v preteklosti določena razmerja varovanja pred
tveganjem, ki kot taka več ne obstajajo. V taki situaciji se
obračunavanje varovanja pred tveganjem preneha v obsegu, v katerem
se je spremenil cilj glede obvladovanja tveganj. To je odvisno od
položaja, v katerem je podjetje, in bi lahko na primer vplivalo na
vsa ali samo na nekatera razmerja varovanja pred tveganjem v
obdobju zapadlosti ali samo na del razmerja varovanja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) Podjetje ima strategijo obvladovanja tveganj, v skladu s katero
obvladuje valutno tveganje predvidenih prodaj in izhajajočih
terjatev. V okviru te strategije obvladuje valutno tveganje kot
posebno razmerje varovanja pred tveganjem samo do točke, ko se
pripozna terjatev. Po tem podjetje ne obvladuje več valutnega
tveganja na podlagi tega posebnega razmerja varovanja. Namesto tega
skupaj obvladuje valutno tveganje iz terjatev, obveznosti in
izvedenih finančnih instrumentov (ki se ne nanašajo na napovedane
transakcije, ki se še niso zgodile), izraženih v isti tuji valuti.
Za namene obračunavanja to deluje kot „naravno“ varovanje pred
tveganjem, ker se dobički in izgube iz naslova valutnega tveganja
pri vseh navedenih postavkah nemudoma pripoznajo v poslovnem izidu.
Zato se mora za namene obračunavanja razmerje varovanja pred
tveganjem, če je določeno za obdobje do datuma plačila, prekiniti,
ko se pripozna terjatev, ker cilj glede obvladovanja tveganj pri
prvotnem razmerju varovanja ni več aktualen. Valutno tveganje se
zdaj obvladuje v okviru iste strategije, ampak na drugačni podlagi.
Če pa je podjetje imelo drugačen cilj glede obvladovanja tveganj in
je obvladovalo valutno tveganje kot eno neprekinjeno razmerje
varovanja pred tveganjem posebej za znesek navedenih predvidenih
prodaj in izhajajočo terjatev do datuma poravnave, bi se
obračunavanje varovanja pred tveganjem nadaljevalo do tega
datuma.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.25</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem lahko vpliva
na:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) celotno razmerje varovanja pred tveganjem ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) del razmerja varovanja pred tveganjem (kar pomeni, da se
obračunavanje varovanja pred tveganjem nadaljuje za preostanek
razmerja varovanja).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.26</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razmerje varovanja pred tveganjem se prekine v celoti, kadar kot
celota preneha izpolnjevati merila ustreznosti. Na primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) razmerje varovanja pred tveganjem ne izpolnjuje več cilja glede
obvladovanja tveganj, na podlagi katerega je izpolnjevalo pogoje za
obračunavanje varovanja pred tveganjem (tj. podjetje ne deluje več
v skladu s ciljem obvladovanja tveganj);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) instrument ali instrumenti za varovanje pred tveganjem so bili
prodani ali prekinjeni (v povezavi s celotnim obsegom, ki je bil
del razmerja varovanja); ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred
tveganjem ni več ekonomskega razmerja ali pa začne učinek
kreditnega tveganja prevladovati v spremembah vrednosti, ki so
posledica navedenega ekonomskega razmerja.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.27</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Del razmerja varovanja pred tveganjem se prekine (za njegov
preostali del pa se nadaljuje z obračunavanjem varovanja), kadar
samo del razmerja varovanja preneha izpolnjevati merila
ustreznosti. Na primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) ob rebalansu razmerja varovanja pred tveganjem se lahko
količnik varovanja prilagodi tako, da del varovane postavke ni več
del razmerja varovanja (glej B6.5.20. člen). Zato se obračunavanje
varovanja pred tveganjem preneha samo za del varovane postavke, ki
ni več del razmerja varovanja; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) ko ni več zelo verjetno, da bo del pred tveganjem varovane
postavke, ki je napovedana transakcija (ali njena sestavina),
realiziran, se preneha obračunavati varovanje pred tveganjem samo
za tisti del varovane postavke, za katerega ni več zelo verjetno,
da bo realiziran. Če pa je podjetje v preteklosti določalo
varovanja napovedanih transakcij in je naknadno ugotovilo, da se za
napovedane transakcije ne pričakuje več, da bodo realizirane,
postane sposobnost podjetja, da natančno napove napovedane
transakcije, pri napovedovanju podobnih napovedanih transakcij
vprašljiva. To vpliva na oceno, ali so podobne napovedane
transakcije zelo verjetne (glej 6.3.3. člen) in ali so primerne za
določitev kot pred tveganjem varovane postavke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.28</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje lahko določi novo razmerje varovanja pred tveganjem, ki
vključuje instrument za varovanje pred tveganjem ali varovano
postavko iz prejšnjega razmerja varovanja, za katerega se je
(deloma ali v celoti) prenehalo obračunavati varovanje pred
tveganjem. To ne pomeni nadaljevanja razmerja varovanja pred
tveganjem, ampak nov začetek. Na primer:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) kreditna kakovost instrumenta za varovanje pred tveganjem se
tako močno poslabša, da ga podjetje nadomesti z novim instrumentom
za varovanje. To pomeni, da prvotno razmerje varovanja pred
tveganjem ni uspelo doseči cilja glede obvladovanja tveganj in se
zato v celoti prekine. Novi instrument za varovanje pred tveganjem
se določi kot varovanje iste izpostavljenosti, ki se je varovala
prej, in tvori novo razmerje varovanja. Zato se spremembe poštene
vrednosti denarnih tokov varovane postavke merijo na datum
določitve novega razmerja varovanja pred tveganjem in glede na ta
datum, ne pa na datum, ko je bilo določeno prvotno razmerje
varovanja;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) razmerje varovanja pred tveganjem se prekine pred koncem
njegovega obdobja trajanja. Instrument za varovanje pred tveganjem
v tem razmerju se lahko določi kot instrument za varovanje pred
tveganjem v drugem razmerju varovanja (na primer pri prilagajanju
količnika varovanja ob rebalansu s povečanjem obsega instrumenta za
varovanje ali pri določitvi povsem novega razmerja varovanja).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obračunavanje časovne vrednosti opcij</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.29</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za opcijo se lahko šteje, da je povezana s časovnim obdobjem, ker
njena časovna vrednost imetniku opcije predstavlja strošek za
zagotavljanje zaščite v določenem časovnem obdobju. Vendar so za
namene ocenjevanja, ali se z opcijo varuje transakcija ali na
časovnem obdobju temelječa varovana postavka, relevantni vidik
značilnosti te varovane postavke, vključno s tem, kako in kdaj
vpliva na poslovni izid. Zato mora podjetje oceniti vrsto pred
tveganjem varovane postavke (glej 6.5.15.(a) člen) na podlagi
narave varovane postavke (ne glede na to, ali je razmerje varovanja
varovanje denarnih tokov pred tveganjem ali varovanje poštene
vrednosti pred tveganjem):</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) Časovna vrednost opcije je povezana z na transakciji temelječo
varovano postavko, če je narava varovane postavke transakcija, za
katero ima časovna vrednost značilnost stroškov navedene
transakcije. Primer tega je, ko je časovna vrednost opcije povezana
z varovano postavko, ki privede do pripoznanja postavke, ki pri
začetnem merjenju vključuje transakcijske stroške (na primer,
podjetje varuje nakup blaga, ne glede na to, ali gre za napovedano
transakcijo ali trdno obvezo, pred tveganjem spremembe cene blaga
in pri začetnem merjenju zalog upošteva transakcijske stroške).
Zaradi vključitve časovne vrednosti opcije v začetno merjenje
posamezne pred tveganjem varovane postavke časovna vrednost vpliva
na poslovni izid istočasno kot navedena varovana postavka. Podobno
bi podjetje, ki varuje prodajo blaga pred tveganjem, ne glede na
to, ali gre za napovedano transakcijo ali trdno obvezo, vključilo
časovno vrednost opcije kot del stroška, povezanega z navedeno
prodajo (zato bi se časovna vrednost pripoznala v poslovnem izidu v
istem obdobju kot prihodki od varovane prodaje).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) Časovna vrednost opcije je povezana z na časovnem obdobju
temelječo varovano postavko, če je narava varovane postavke taka,
da ima časovna vrednost značilnost stroška pridobitve zaščite pred
tveganjem v določenem obdobju (vendar varovana postavka ne privede
do transakcije, ki vključuje pojem stroška transakcije v skladu s
točko (a)). Na primer, če se zaloge blaga varujejo pred tveganjem
zmanjšanja poštene vrednosti za obdobje šestih mesecev z uporabo
opcije za blago z ustreznim obdobjem trajanja, bi se časovna
vrednost opcije razporedila v poslovni izid (tj. amortizirala na
sistematični in racionalni podlagi) v navedenem šestmesečnem
obdobju. Drug primer je varovanje čiste finančne naložbe v posel v
tujini, zavarovane za obdobje 18 mesecev z uporabo valutne opcije,
ki bi privedla do razporeditve časovne vrednosti opcije po
navedenem 18-mesečnem obdobju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.30</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Značilnosti pred tveganjem varovane postavke, vključno s tem, kako
in kdaj varovana postavka vpliva na poslovni izid, prav tako
vplivajo na obdobje, v katerem se amortizira časovna vrednost
opcije, s katero se varuje na časovnem obdobju temelječa varovana
postavka, ki je skladno z obdobjem, v katerem lahko notranja
vrednost opcije vpliva na poslovni izid skladno z obračunavanjem
varovanja pred tveganjem. Na primer, če se za varovanje pred
tveganjem povečanja izdatkov za obresti pri obveznici z variabilno
obrestno mero uporabi obrestna opcija (kapica), se časovna vrednost
te kapice amortizira v poslovni izid v istem obdobju, v katerem bi
notranja vrednost kapice vplivala na poslovni izid:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) če se s kapico varuje pred tveganjem povečanj obrestne mere
prva tri leta celotnega obdobja trajanja obveznice z variabilno
obrestno mero, ki znaša pet let, se časovna vrednost te kapice
amortizira v prvih treh letih; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če je kapica opcija s pričetkom veljavnosti na določen datum v
prihodnosti, ki varuje pred tveganjem povečanj obrestne mere v
drugem in tretjem letu celotnega obdobja trajanja obveznice z
variabilno obrestno mero, ki znaša pet let, se časovna vrednost te
kapice amortizira v drugem in tretjem letu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.31</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obračunavanje časovne vrednosti opcij v skladu s 6.5.15. členom se
uporablja tudi za kombinacijo kupljene in izdane opcije (pri čemer
je ena prodajna opcija, druga pa nakupna), ki ima v trenutku, ko se
določi kot instrument za varovanje pred tveganjem, čisto časovno
vrednost nič (običajno se imenuje „ovratnica brez stroškov“). V
takem primeru mora podjetje pripoznati vse spremembe časovne
vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu, čeprav je kumulativna
sprememba časovne vrednosti v celotnem obdobju razmerja varovanja
pred tveganjem enaka nič. Zato je, če je časovna vrednost opcije
povezana z:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) na transakciji temelječo varovano postavko, znesek časovne
vrednosti na koncu razmerja varovanja pred tveganjem, za katerega
se prilagodi varovana postavka ali ki se prerazporedi v poslovni
izid (glej 6.5.15.(b) člen), enak nič;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) na časovnem obdobju temelječo varovano postavko, amortizacija v
zvezi s časovno vrednostjo enaka nič.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.32</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obračunavanje časovne vrednosti opcij v skladu s 6.5.15. členom se
uporablja samo v obsegu, v katerem je časovna vrednost povezana z
varovano postavko (usklajena časovna vrednost). Časovna vrednost
opcije je povezana z varovano postavko, če so ključni pogoji opcije
(kot so nominalni znesek, obdobje trajanja in podlaga) usklajeni z
varovano postavko. Zato podjetje, če ključni pogoji opcije in
varovane postavke niso v celoti usklajeni, določi usklajeno časovno
vrednost, tj. kolikšen del časovne vrednosti, vključene v premijo
(dejanska časovna vrednost), je povezan z varovano postavko (in bi
se zato moral obravnavati v skladu s 6.5.15. členom). Podjetje
določi usklajeno časovno vrednost na podlagi ovrednotenja opcije,
ki bi imela ključne pogoje, ki se v celoti ujemajo s ključnimi
pogoji varovane postavke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.33</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se dejanska časovna vrednost in usklajena časovna vrednost
razlikujeta, mora podjetje opredeliti znesek, ki se nabere v ločeni
sestavini lastniškega kapitala, v skladu s 6.5.15. členom, kot
sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) če je ob začetku razmerja varovanja dejanska časovna vrednost
višja od usklajene časovne vrednosti, podjetje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) določi znesek, ki se nabere v ločeni sestavini lastniškega
kapitala, na podlagi usklajene časovne vrednosti; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) obračunava razlike v spremembah poštene vrednosti med dvema
časovnima vrednostma v poslovnem izidu;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če je ob začetku razmerja varovanja dejanska časovna vrednost
nižja od usklajene časovne vrednosti, podjetje določi znesek, ki se
nabere v ločeni sestavini lastniškega kapitala, na podlagi nižje od
kumulativnih sprememb poštene vrednosti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) dejanske časovne vrednosti ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) usklajene časovne vrednosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vsak preostanek spremembe poštene vrednosti dejanske časovne
vrednosti se pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Obračunavanje terminskega elementa terminskih pogodb in v
bazičnih točkah izraženega valutnega tečajnega razmika finančnih
instrumentov</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.34</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za terminsko pogodbo se lahko šteje, da je povezana s časovnim
obdobjem, ker njen terminski element predstavlja stroške za
določeno časovno obdobje (ki je obdobje njene veljavnosti). Vendar
so za namene ocenjevanja, ali se z instrumentom za varovanje pred
tveganjem varuje transakcija ali na časovnem obdobju temelječa
varovana postavka relevantni vidik značilnosti te varovane
postavke, vključno s tem, kako in kdaj vpliva na poslovni izid.
Zato mora podjetje oceniti vrsto pred tveganjem varovane postavke
(glej 6.5.16. in 6.5.15.(a) člen) na podlagi narave varovane
postavke (ne glede na to, ali je razmerje varovanja varovanje
denarnih tokov pred tveganjem ali varovanje poštene vrednosti pred
tveganjem):</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) terminski element terminske pogodbe je povezan z na transakciji
temelječo varovano postavko, če je narava varovane postavke
transakcija, za katero ima terminski element značilnost stroškov
navedene transakcije. Primer tega je, ko je terminski element
povezan z varovano postavko, ki privede do pripoznanja postavke, ki
pri začetnem merjenju vključuje transakcijske stroške (na primer,
podjetje varuje nakup blaga, izražen v tuji valuti, ne glede na to,
ali gre za napovedano transakcijo ali trdno obvezo, pred valutnim
tveganjem in pri začetnem merjenju zalog upošteva transakcijske
stroške). Zaradi vključitve terminskega elementa v začetno merjenje
posamezne pred tveganjem varovane postavke terminski element vpliva
na poslovni izid istočasno kot navedena varovana postavka. Podobno
bi podjetje, ki varuje prodajo blaga, izraženo v tuji valuti, pred
valutnim tveganjem, ne glede na to, ali gre za napovedano
transakcijo ali trdno obvezo, vključilo terminski element kot del
stroška, povezanega z navedeno prodajo (zato bi se terminski
element pripoznal v poslovnem izidu v istem obdobju kot prihodki od
varovane prodaje);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) terminski element terminske pogodbe je povezan z na časovnem
obdobju temelječo varovano postavko, če je narava varovane postavke
taka, da ima terminski element značilnost stroška pridobitve
zaščite pred tveganjem v določenem obdobju (vendar varovana
postavka ne privede do transakcije, ki vključuje pojem stroška
transakcije v skladu s točko (a)). Na primer, če se zaloge blaga
varujejo pred tveganjem sprememb poštene vrednosti za obdobje
šestih mesecev z uporabo terminske pogodbe za blago z ustreznim
trajanjem, bi se terminski element terminske pogodbe razporedil v
poslovni izid (tj. amortiziral na sistematični in racionalni
podlagi) v navedenem šestmesečnem obdobju. Drug primer je varovanje
čiste finančne naložbe v posel v tujini, zavarovane za obdobje 18
mesecev z uporabo valutne terminske pogodbe, ki bi privedla do
razporeditve terminskega elementa terminske pogodbe po navedenem
18-mesečnem obdobju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.35</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Značilnosti pred tveganjem varovane postavke, vključno s tem, kako
in kdaj varovana postavka vpliva na poslovni izid, prav tako
vplivajo na obdobje, v katerem se amortizira terminski element
terminske pogodbe, s katerim se varuje na časovnem obdobju
temelječa varovana postavka, ki je obdobje, na katerega se nanaša
terminski element. Na primer, če se s terminsko pogodbo varuje
izpostavljenost do sprememb trimesečnih obrestnih mer za trimesečno
obdobje, ki se začne čez šest mesecev, se terminski element
amortizira v obdobju od sedmega do devetega meseca.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.36</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obračunavanje terminskega elementa terminske pogodbe v skladu s
6.5.16. členom se uporablja tudi, če je na datum, ko se terminska
pogodba določi kot instrument za varovanje pred tveganjem,
terminski element enak nič. V takem primeru mora podjetje
pripoznati vse spremembe poštene vrednosti, ki se lahko pripišejo
terminskemu elementu, v drugem vseobsegajočem donosu, čeprav je
kumulativna sprememba poštene vrednosti, ki se lahko pripiše
terminskemu elementu, v celotnem obdobju razmerja varovanja pred
tveganjem enaka nič. Zato je, če je terminski element terminske
pogodbe povezan z:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) na transakciji temelječo varovano postavko, znesek v zvezi s
terminskim elementom na koncu razmerja varovanja pred tveganjem, za
katerega se prilagodi varovana postavka ali ki se prerazporedi v
poslovni izid (glej 6.5.15.(b) in 6.5.16. člen), enak nič;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) na časovnem obdobju temelječo varovano postavko, znesek
amortizacije v zvezi s terminskim elementom enak nič.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.37</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Obračunavanje terminskega elementa terminskih pogodb v skladu s
6.5.16. členom se uporablja samo v obsegu, v katerem je terminski
element povezan z varovano postavko (usklajen terminski element).
Terminski element terminske pogodbe je povezan z varovano postavko,
če so ključni pogoji terminske pogodbe (kot so nominalni znesek,
obdobje trajanja in podlaga) usklajeni z varovano postavko. Zato
podjetje, če ključni pogoji terminske pogodbe in varovane postavke
niso v celoti usklajeni, določi usklajeni terminski element, tj.
kolikšen del terminskega elementa, vključenega v terminsko pogodbo
(dejanski terminski element), je povezan z varovano postavko (in bi
se zato moral obravnavati v skladu s 6.5.16. členom). Podjetje
določi usklajeni terminski element na podlagi ovrednotenja
terminske pogodbe, ki bi imela ključne pogoje, ki se v celoti
ujemajo s ključnimi pogoji varovane postavke.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.38</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se dejanski terminski element in usklajeni terminski element
razlikujeta, mora podjetje opredeliti znesek, ki se nabere v ločeni
sestavini lastniškega kapitala, v skladu s 6.5.16. členom, kot
sledi:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) če je ob začetku razmerja varovanja absolutni znesek dejanskega
terminskega elementa višji od absolutnega zneska usklajenega
terminskega elementa, podjetje:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) opredeli znesek, ki se nabere v ločeni sestavini lastniškega
kapitala, na podlagi usklajenega terminskega elementa; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) obračunava razlike v spremembah poštene vrednosti med dvema
terminskima elementoma v poslovnem izidu;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) če je ob začetku razmerja varovanja absolutni znesek dejanskega
terminskega elementa nižji od absolutnega zneska usklajenega
terminskega elementa, podjetje opredeli znesek, ki se nabere v
ločeni sestavini lastniškega kapitala, na podlagi nižje od
kumulativnih sprememb poštene vrednosti:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(i) absolutnega zneska dejanskega terminskega elementa; ali</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(ii) absolutnega zneska usklajenega terminskega elementa.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vsak preostanek spremembe poštene vrednosti dejanskega terminskega
elementa se pripozna v poslovnem izidu.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.5.39</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če podjetje loči v bazičnih točkah izraženi valutni tečajni razmik
od finančnega instrumenta in ga izključi iz določitve finančnega
instrumenta kot instrumenta za varovanje pred tveganjem (glej
6.2.4.(b) člen), se napotki za uporabo iz B6.5.34.–B6.5.38. člena
uporabljajo za takšen razmik na isti način, kot se uporabljajo za
terminski element terminske pogodbe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Varovanje skupine postavk pred tveganjem (oddelek 6.6)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Varovanje neto pozicije pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Izpolnjevanje pogojev za obračunavanje varovanja pred tveganjem
in določitev neto pozicije</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Neto pozicija izpolnjuje pogoje za obračunavanje varovanja pred
tveganjem samo, če podjetje varuje pred tveganjem na podlagi čistih
zneskov za potrebe obvladovanja tveganj. To, da podjetje varuje
pred tveganji na tak način, mora biti dokazano z dejstvi (in ne
samo s trditvami ali dokumentacijo). Zato podjetje ne more
uporabiti obračunavanja varovanja pred tveganjem na podlagi čistih
zneskov samo, da bi doseglo določen računovodski rezultat, če to ne
bi odražalo njegovega pristopa k obvladovanju tveganj. Varovanje
neto pozicije pred tveganjem mora biti del uveljavljene strategije
za obvladovanje tveganj. Običajno bi to odobrilo ključno poslovodno
(ravnateljsko) osebje, kot je opredeljeno v MRS 24.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na primer, podjetje A, katerega funkcijska valuta je njegova
lokalna valuta, ima trdno obvezo, da bo plačalo 150 000 TDE (tujih
denarnih enot) za stroške oglaševanja čez devet mesecev, ter trdno
obvezo, da bo prodalo končano blago za 150 000 TDE čez 15 mesecev.
Podjetje A sklene izvedeni finančni instrument v tuji valuti, ki bo
poravnan čez devet mesecev, v skladu s katerim prejme 100 TDE in
plača 70 DE. Podjetje A nima drugih izpostavljenosti do TDE.
Podjetje A ne obvladuje valutnega tveganja na podlagi čistih
zneskov. Zato podjetje A ne more uporabiti obračunavanja varovanja
pred tveganjem za razmerje varovanja med izvedenim finančnim
instrumentom v tuji valuti in neto pozicijo v višini 100 TDE (ki jo
sestavlja 150 000 TDE trdne obveze za nakup, tj. storitev
oglaševanja, in 149 900 TDE (od 150 000 TDE) trdne obveze za
prodajo) za obdobje devet mesecev.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če pa bi podjetje A obvladovalo valutno tveganje na podlagi čistih
zneskov in ne bi sklenilo izvedenega finančnega instrumenta v tuji
valuti (ker ta povečuje njegovo izpostavljenost valutnemu tveganju
in je ne zmanjšuje), bi bilo podjetje devet mesecev v naravni
varovani poziciji. Običajno se ta varovana pozicija ne bi odražala
v računovodskih izkazih, ker bi se transakcije pripoznale v
različnih poročevalskih obdobjih v prihodnosti. Za v celoti
izravnano neto pozicijo bi se lahko obračunavalo varovanje pred
tveganjem samo, če so izpolnjeni pogoji iz 6.6.6. člena.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kadar se skupina postavk, ki tvorijo neto pozicijo, določi kot pred
tveganjem varovana postavka, mora podjetje kot tako določiti
celotno skupino postavk, ki vsebuje postavke, ki lahko tvorijo neto
pozicijo. Podjetje za varovano postavko ne sme določiti
nespecifičnega abstraktnega zneska neto pozicije. Na primer,
podjetje ima skupino trdnih obvez za prodajo čez devet mesecev v
znesku 100 TDE in skupino trdnih obvez za nakup čez 18 mesecev v
znesku 120 TDE. Podjetje ne sme določiti abstraktnega zneska neto
pozicije do višine 20 TDE. Namesto tega mora določiti bruto znesek
nakupov in bruto znesek prodaj, ki skupaj privedejo do pred
tveganjem varovane neto pozicije. Podjetje mora določiti bruto
pozicije, ki povzročijo neto pozicijo, tako da lahko izpolnjuje
zahteve za obračunavanje za razmerja varovanja, ki izpolnjujejo
pogoje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Uporaba zahtev glede učinkovitosti varovanja pri varovanju neto
pozicije pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ko podjetje ugotavlja, ali so pri varovanju neto pozicije
izpolnjene zahteve glede učinkovitosti varovanja iz 6.4.1.(c)
člena, mora upoštevati spremembe vrednosti postavk v neto poziciji,
ki imajo podoben učinek kot instrument za varovanje pred tveganjem
skupaj s spremembo poštene vrednosti instrumenta za varovanje. Na
primer, podjetje ima skupino trdnih obvez za prodajo čez devet
mesecev v znesku 100 TDE in skupino trdnih obvez za nakup čez 18
mesecev v znesku 120 TDE. Podjetje se zavaruje pred valutnim
tveganjem pri neto poziciji v višini 20 TDE z uporabo terminske
menjalne pogodbe (za menjavo valut) za 20 TDE. Podjetje mora pri
ugotavljanju, ali so izpolnjene zahteve glede učinkovitosti
varovanja pred tveganjem iz 6.4.1.(c) člena, upoštevati razmerje
med:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) spremembo poštene vrednosti pri terminski menjalni pogodbi
skupaj s spremembami vrednosti trdnih obvez za prodajo, povezanimi
z valutnim tveganjem; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) spremembami vrednosti trdnih obvez za nakup, povezanimi z
valutnim tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podobno bi podjetje, če bi imelo v primeru iz 6.6.5. člena v celoti
izravnano neto pozicijo, pri ugotavljanju, ali so izpolnjene
zahteve glede učinkovitosti varovanja pred tveganjem iz 6.4.1.(c)
člena, upoštevalo razmerje med spremembami vrednosti trdnih obvez
za prodajo, povezanimi z valutnim tveganjem, in spremembami
vrednosti trdnih obvez za nakup, povezanimi z valutnim
tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Varovanja denarnih tokov pred tveganjem, ki tvorijo neto
pozicijo</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Kadar podjetje varuje pred tveganjem skupino postavk, ki imajo
izravnalne (tj. neto) pozicije tveganja, je primernost za
obračunavanje varovanja pred tveganjem odvisna od vrste varovanja.
Če gre za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, bi lahko bila
neto pozicija primerna za obravnavo kot pred tveganjem varovana
postavka. Če pa gre za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, je
lahko neto pozicija primerna za obravnavo kot pred tveganjem
varovana postavka samo, če gre za varovanje pred valutnim tveganjem
in je pri določitvi navedene neto pozicije natančno opredeljeno
poročevalsko obdobje, v katerem naj bi napovedane transakcije
vplivale na poslovni izid, pa tudi njihova narava in obseg.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na primer, podjetje ima neto pozicijo, ki je sestavljena iz spodnje
plasti prodaj v znesku 100 TDE in spodnje plasti nakupov v znesku
150 TDE. Tako prodaje kot nakupi so izraženi v isti tuji valuti. Da
bi v zadostni meri opredelilo določitev pred tveganjem varovane
neto pozicije, podjetje v prvotni dokumentaciji o razmerju
varovanja določi, da se lahko proda izdelek A ali izdelek B, kupijo
pa stroji vrste A ali stroji vrste B ter surovina A. Podjetje
določi tudi obseg poslov po posameznih vrstah poslov. Podjetje
evidentira, da je spodnja plast prodaj (100 TDE) sestavljena iz
napovedanih prodaj v obsegu prvih 70 TDE od prodaje izdelka A in
prvih 30 TDE od prodaje izdelka B. Če se za te prodajne količine
pričakuje, da bodo vplivale na poslovni izid v različnih
poročevalskih obdobjih, bi podjetje to vključilo v dokumentacijo,
na primer, da naj bi prvih 70 TDE od prodaje izdelka A vplivalo na
poslovni izid v prvem poročevalskem obdobju, prvih 30 TDE od
prodaje izdelka B pa na poslovni izid v drugem poročevalskem
obdobju. Podjetje evidentira tudi, da je spodnja plast nakupov (150
TDE) sestavljena iz nakupov v obsegu prvih 60 TDE za nakup strojev
vrste A, prvih 40 TDE za nakup strojev vrste B in prvih 50 TDE za
nakup strojev surovine A. Če se za te nakupne količine pričakuje,
da bodo vplivale na poslovni izid v različnih poročevalskih
obdobjih, bi podjetje vključilo v dokumentacijo razčlenitev
nakupnih količin po poročevalskih obdobjih, v katerih naj bi te
vplivale na poslovni izid (podobno, kot dokumentira prodajne
količine). Na primer, napovedana transakcija bi bila opredeljena
kot:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) prvih 60 TDE za nakupe strojev vrste A, ki naj bi vplivali na
poslovni izid od tretjega poročevalskega obdobja v naslednjih
desetih poročevalskih obdobjih;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) prvih 40 TDE za nakupe strojev vrste B, ki naj bi vplivali na
poslovni izid od četrtega poročevalskega obdobja v naslednjih 20
poročevalskih obdobjih; in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) prvih 50 TDE za nakupe surovine A, ki naj bi bili prejeti v
tretjem poročevalskem obdobju in prodani, tj. vplivali na poslovni
izid, v tistem in naslednjem poročevalskem obdobju.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Določitev narave napovedanih transakcij bi vključevala vidike, kot
je vzorec amortizacije za opredmetena osnovna sredstva iste vrste,
če je narava teh sredstev taka, da bi se lahko vzorec amortizacije
razlikoval glede na to, kako podjetje uporablja ta sredstva. Na
primer, če podjetje uporablja stroje vrste A v dveh različnih
proizvodnih procesih, od katerih eden privede do amortizacije po
enakomerni časovni metodi v desetih poročevalskih obdobjih, drugi
pa do amortizacije po metodi proizvedenih enot, bi bila v njegovi
dokumentaciji o predvidenih nakupnih količinah za stroje vrste A ta
količina razčlenjena glede na to, kateri vzorec amortizacije se bo
uporabljal.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.9</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Pri varovanju denarnih tokov pri neto poziciji morajo zneski,
določeni v skladu s 6.5.11. členom, vključevati spremembe vrednosti
postavk v neto poziciji, ki imajo podoben učinek kot instrument za
varovanje pred tveganjem skupaj s spremembo poštene vrednosti
instrumenta za varovanje. Vendar se spremembe vrednosti postavk v
neto poziciji, ki imajo podoben učinek kot instrument za varovanje
pred tveganjem, pripoznajo šele, ko se pripoznajo z njimi povezane
transakcije, npr. ko se napovedana prodaja pripozna kot prihodek.
Na primer, podjetje ima skupino zelo verjetnih napovedanih prodaj
čez devet mesecev v znesku 100 TDE in skupino zelo verjetnih
napovedanih nakupov čez 18 mesecev v znesku 120 TDE. Podjetje se
zavaruje pred valutnim tveganjem pri neto poziciji v višini 20 TDE
z uporabo terminske menjalne pogodbe za 20 TDE. Pri ugotavljanju
zneskov, ki se pripoznajo v rezervi za varovanje denarnih tokov
pred tveganjem v skladu s 6.5.11.(a)–6.5.11.(b) členom, podjetje
primerja:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) spremembo poštene vrednosti terminske menjalne pogodbe skupaj s
spremembami vrednosti zelo verjetnih napovedanih prodaj, povezanimi
z valutnim tveganjem, s</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) spremembami vrednosti zelo verjetnih napovedanih nakupov,
povezanimi z valutnim tveganjem.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Vendar podjetje pripozna samo zneske, povezane s terminsko menjalno
pogodbo, dokler se zelo verjetne napovedane prodaje ne pripoznajo v
računovodskih izkazih, ko se pripoznajo dobički ali izgube iz teh
napovedanih transakcij (tj. sprememba vrednosti, ki se lahko
pripiše spremembi deviznega tečaja med trenutkom, ko se določi
razmerje varovanja, in pripoznanjem prihodkov).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.10</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podobno bi podjetje, če je imelo navedenem primeru v celoti
izravnano neto pozicijo, primerjalo spremembe vrednosti zelo
verjetnih napovedanih prodaj, povezane z valutnim tveganjem, s
spremembami zelo verjetnih napovedanih nakupov, povezanimi z
valutnim tveganjem. Vendar se navedeni zneski pripoznajo šele, ko
se povezane napovedane transakcije pripoznajo v računovodskih
izkazih.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Plasti skupin postavk, določene kot pred tveganjem varovane
postavke</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.11</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Iz istih razlogov, kot so navedeni v B6.3.19. členu, zahteva
določitev plastnih sestavin skupin obstoječih postavk kot varovanih
postavk posebno opredelitev nominalnega zneska skupine postavk, iz
katere se je določila varovana plastna sestavina.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.12</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Razmerje varovanja pred tveganjem lahko vključuje plasti iz več
različnih skupin postavk. Na primer, pri varovanju neto pozicije
skupine sredstev in skupine obveznosti lahko razmerje varovanja
pred tveganjem vsebuje kombinacijo plasti iz skupine sredstev in
plasti iz skupine obveznosti.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Predstavljanje dobičkov ali izgub iz instrumentov za varovanje
pred tveganjem</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.13</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če se postavke varujejo skupaj kot skupina v okviru varovanja
denarnih tokov pred tveganjem, lahko vplivajo na različne vrstične
postavke v poslovnem izidu in drugem vseobsegajočem donosu.
Predstavljanje dobičkov ali izgub iz naslova varovanja pred
tveganjem v navedenih izkazih je odvisno od skupine postavk.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.14</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če skupina postavk nima nobenih izravnalnih pozicij tveganja (na
primer skupina odhodkov v tuji valuti, ki vplivajo na različne
vrstične postavke v izkazu poslovnega izida ali drugem
vseobsegajočem donosu, ki se varujejo pred valutnim tveganjem), se
prerazvrščeni dobički ali izgube iz instrumenta za varovanje
razdelijo na vrstične postavke, na katere vplivajo varovane
postavke. Ta razdelitev se opravi na sistematični in racionalni
podlagi ter ne sme privesti do predstavljanja čistih dobičkov ali
izgub, ki izhajajo iz enega samega instrumenta za varovanje, kot
bruto zneskov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.15</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Če ima skupina postavk izravnalne pozicije tveganja (na primer
skupino prodaj in odhodkov, izraženih v tuji valuti, ki se skupaj
varujejo pred valutnim tveganjem), mora podjetje izkazati dobičke
ali izgube iz naslova varovanja pred tveganjem v ločeni vrstični
postavki v izkazu poslovnega izida in drugem vseobsegajočem donosu.
Vzemimo na primer varovanje pred valutnim tveganjem pri neto
poziciji pri prodajah v tuji valuti v znesku 100 TDE in odhodkih v
tuji valuti v znesku 80 TDE z uporabo terminske menjalne pogodbe v
znesku 20 TDE. Dobiček ali izguba iz terminske menjalne pogodbe, ki
se prerazvrsti iz rezerve za varovanje denarnih tokov pred
tveganjem v poslovni izid (kadar neto pozicija vpliva na poslovni
izid), se mora izkazati v vrstični postavki, ločeni od varovanih
prodaj in odhodkov. Če poleg tega do prodaj pride prej kot do
odhodkov, se prihodki od prodaje še vedno merijo po promptnem
deviznem tečaju v skladu z MRS 21. Povezani dobiček ali izguba iz
varovanja se mora izkazati v ločeni vrstični postavki, tako da
poslovni izid odraža učinek varovanja neto pozicije pred tveganjem,
pri čemer se izvede ustrezna prilagoditev rezerve za varovanje
denarnih tokov pred tveganjem. Če pred tveganjem varovani odhodki
vplivajo na poslovni izid v poznejšem obdobju, se dobiček ali
izguba iz naslova varovanja, ki sta bila prej pripoznana v rezervi
za varovanje denarnih tokov pred tveganjem pri prodajah,
prerazvrstita v poslovni izid in predstavita kot vrstična postavka,
ločena od tistih, ki vključujejo varovane odhodke, ki se merijo po
promptnem deviznem tečaju v skladu z MRS 21.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B6.6.16</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Za nekatere vrste varovanja poštene vrednosti pred tveganjem
primarni cilj varovanja ni izravnati spremembe poštene vrednosti
varovane postavke, ampak pretvoriti denarne tokove varovane
postavke. Na primer, podjetje varuje pošteno vrednost pred
obrestnim tveganjem pri dolžniškem instrumentu s fiksno obrestno
mero z uporabo zamenjave obrestnih mer. Cilj podjetja pri varovanju
pred tveganjem je pretvoriti denarne tokove s fiksno obrestno mero
v denarne tokove z variabilno obrestno mero. Ta cilj se pri
obračunavanju razmerja varovanja odraža tako, da se čiste natečene
obresti iz naslova zamenjave obrestnih mer vknjižijo v poslovni
izid. V primeru varovanja neto pozicije pred tveganjem (na primer
neto pozicije pri sredstvu s fiksno obrestno mero in obveznostjo s
fiksno obrestno mero) morajo biti te čiste natečene obresti
izkazane v ločeni vrstični postavki v izkazu poslovnega izida in
drugem vseobsegajočem donosu. S tem se prepreči, da bi se čisti
dobički ali izgube posameznega instrumenta predstavljali kot
izravnavajoči bruto zneski in se pripoznali v različnih vrstičnih
postavkah (na primer, s tem se prepreči predstavljanje čistih tokov
od obresti pri posamezni zamenjavi obrestnih mer kot bruto
prihodkov od obresti in bruto odhodkov za obresti).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD (POGLAVJE 7)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Prehod (oddelek 7.2)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Finančna sredstva v posesti za trgovanje</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B7.2.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Na datum začetka uporabe tega standarda mora podjetje določiti, ali
cilj njegovega poslovnega modela za upravljanje njegovih finančnih
sredstev izpolnjuje pogoj iz 4.1.2.(a) člena ali pogoj iz
4.1.2.A(a) člena oziroma ali finančno sredstvo izpolnjuje pogoje za
odločitev iz 5.7.5. člena. Podjetje v ta namen ugotovi, ali
finančna sredstva ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“,
kot da bi podjetje kupilo sredstva na datum začetka uporabe.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Oslabitev</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B7.2.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje bi moralo med prehodom približno oceniti kreditno tveganje
ob začetnem pripoznanju, tako da bi upoštevalo vse primerne in
dokazljive informacije, ki se lahko pridobijo brez pretiranih
stroškov in prizadevanj. Podjetju na datum prehoda pri
ugotavljanju, ali se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja
pomembno povečalo, ni treba intenzivno iskati informacij. Če
podjetje tega ne more ugotoviti brez pretiranih stroškov ali
prizadevanj, se uporablja 7.2.20. člen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B7.2.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Da bi določilo popravek vrednosti za izgubo pri finančnih
instrumentih, ki so bili prvič pripoznani (ali pri obvezah iz
posojil ali pogodbah o finančnih poroštvih, h katerim je podjetje
pristopilo kot pogodbena stranka) pred datumom začetka uporabe,
mora podjetje tako ob prehodu kot do odprave pripoznanja teh
postavk upoštevati informacije, ki so relevantne za opredelitev ali
približno oceno kreditnega tveganja ob začetnem pripoznanju. Da bi
določilo ali približno ocenilo začetno kreditno tveganje, lahko
podjetje upošteva notranje in zunanje informacije, vključno z
informacijami o portfeljih, v skladu z B5.5.1.–B5.5.6. členom.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>B7.2.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Podjetje, ki ima malo preteklih informacij, lahko uporabi
informacije iz notranjih poročil in statistik (ki so bile morda
pripravljene pri odločanju o trženju novega izdelka), informacije o
podobnih izdelkih ali izkušnje skupine podobnih podjetij pri
primerljivih finančnih instrumentih, če je relevantno.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>OPREDELITVE POJMOV (PRILOGA A)</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Izvedeni finančni instrumenti</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.1</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Tipični primeri izvedenih finančnih instrumentov so standardizirane
terminske pogodbe (future), nestandardizirane terminske pogodbe
(forward), pogodbe o zamenjavi (swap) in opcijske pogodbe. Izvedeni
finančni instrument običajno vsebuje določen nominalni znesek, tj.
znesek valute, število delnic, število enot mase ali prostornine
ali drugih enot, določenih v pogodbi. Vendar izvedeni finančni
instrument ne zahteva, da bi imetnik ali izdajatelj investiral ali
prejel nominalni znesek ob začetku pogodbe. Na drugi strani lahko
izvedeni finančni instrument zahteva fiksno plačilo ali plačilo
zneska, ki se lahko spremeni (vendar ne sorazmerno s spremembo v
podlagi) kot posledica nekega prihodnjega dogodka, ki ni povezan z
nominalnim zneskom. Na primer, pogodba lahko zahteva fiksno plačilo
v višini 1 000 DE, če se šestmesečni LIBOR poveča za 100 bazičnih
točk. Taka pogodba je izvedeni finančni instrument, čeprav
nominalni znesek ni opredeljen.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.2</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Opredelitev izvedenega finančnega instrumenta v tem standardu
vsebuje pogodbe, ki se poravnajo bruto z izročitvijo sredstva, ki
je podlaga (npr. terminska pogodba za nakup dolžniškega instrumenta
s fiksno obrestno mero). Podjetje ima lahko pogodbo za nakup ali
prodajo nefinančnega sredstva, ki se lahko neto poravna z denarjem
ali drugim finančnim instrumentom ali z menjavo finančnih
instrumentov (npr. pogodba za nakup ali prodajo blaga po fiksno
določeni ceni na datum v prihodnosti). Taka pogodba spada v
področje uporabe tega standarda, razen če je bila sklenjena in se
še naprej poseduje z namenom izročitve nefinančnega sredstva v
skladu s pričakovanimi potrebami podjetja po nakupu, prodaji ali
uporabi. Vendar se ta standard uporablja za take pogodbe za
pričakovane potrebe podjetja po nakupu, prodaji ali uporabi, če
podjetje za pogodbo opravi določitev v skladu z 2.5. členom (glej
2.4.–2.7. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.3</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Ena od bistvenih značilnosti izvedenega finančnega instrumenta je,
da je njegova čista začetna finančna naložba manjša, kot bi bila
potrebna pri drugih vrstah pogodb, pri katerih se pričakuje podoben
odziv na spremembe tržnih dejavnikov. Opcijska pogodba ustreza tej
opredelitvi, ker je premija manjša od finančne naložbe, ki bi bila
potrebna za pridobitev finančnega instrumenta, ki je podlaga, na
katero je vezana opcija. Valutna zamenjava, ki zahteva začetno
zamenjavo različnih valut z enakimi poštenimi vrednostmi, ustreza
opredelitvi, ker je njena čista začetna finančna naložba enaka
nič.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.4</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Običajen nakup ali prodaja povzroči zavezo s fiksno ceno med
datumom prodaje in datumom poravnave, ki ustreza opredelitvi
izvedenega finančnega instrumenta. Vendar se zaradi kratkega
trajanja zaveze ne pripozna kot izvedeni finančni instrument.
Namesto tega ta standard določa posebno obračunavanje takšnih
običajnih pogodb (glejte 3.1.2. člen in B3.1.3.–B3.1.6. člen).</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.5</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Opredelitev izvedenega finančnega instrumenta se nanaša na
nefinančne spremenljivke, ki niso specifične za eno od pogodbenih
strank. Te vključujejo indeks izgub iz naslova potresov v določeni
regiji ali indeks temperatur v določenem mestu. Nefinančne
spremenljivke, ki so specifične za eno od pogodbenih strank,
vključujejo na primer pojav ali odsotnost požara, ki poškoduje ali
uniči sredstvo te pogodbene stranke. Sprememba poštene vrednosti
nefinančnega sredstva je specifična za lastnika, če poštena
vrednost ne odraža le sprememb v tržni ceni takšnih sredstev
(finančna spremenljivka), ampak tudi stanje določenega nefinančnega
sredstva v posesti (nefinančna spremenljivka). Na primer, če
garancija za preostalo vrednost določenega avtomobila izpostavlja
garanta tveganju sprememb v fizičnem stanju avtomobila, je
sprememba navedene preostale vrednosti specifična za lastnika
avtomobila.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>Finančna sredstva in finančne obveznosti v posesti za
trgovanje</b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b> </b></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.6</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Trgovanje na splošno pomeni aktivno in pogosto kupovanje in prodajo
in finančni instrumenti v posesti za trgovanje se v glavnem
uporabljajo z namenom ustvarjati dobiček na podlagi kratkoročnih
nihanj cene ali trgovčeve marže.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.7</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Med finančne obveznosti v posesti za trgovanje spadajo:</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(a) izvedene obveznosti, ki se ne obračunavajo kot instrumenti za
varovanje pred tveganjem;</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(b) obveze za izročitev finančnih sredstev, ki si jih izposodi
prodajalec na kratko (tj. podjetje, ki proda izposojena finančna
sredstva, ki jih še nima v lasti);</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(c) finančne obveznosti, ki so nastale z namenom ponovnega nakupa v
kratkem roku (npr. dolžniški instrument, ki kotira na borzi, ki ga
izdajatelj lahko ponovno kupi v kratkem roku, odvisno od sprememb
njegove poštene vrednosti); in</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
(d) finančne obveznosti, ki so del portfelja identificiranih
finančnih instrumentov, ki se upravljajo skupaj in za katere
obstajajo dokazi o nedavnem kratkoročnem pobiranju dobičkov.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b>BA.8</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
Samo dejstvo, da se obveznost uporablja za financiranje trgovalnih
dejavnosti, še ne pomeni, da je finančna obveznost v posesti za
trgovanje.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b>Priloga C –</b> <b>Spremembe drugih standardov</b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<i>Razen če je določeno drugače, mora podjetje uporabljati
spremembe iz te priloge, ko uporablja MSRP 9, izdan julija 2014. Te
spremembe skupaj z dodatki vključujejo spremembe, izdane v Prilogi
C k MSRP 9 leta 2009, 2010 in 2013. Spremembe v tej prilogi
vključujejo tudi spremembe, uvedene s standardi, izdanimi pred MSRP
9 (2014), tudi če navedenih standardov ni bilo obvezno uporabljati,
ko je bil izdan MSRP 9 (2014). Spremembe v tej prilogi zlasti
vključujejo spremembe, uvedene z MSRP 15</i> Prihodki iz pogodb s
kupci.</p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:0cm;margin-right:.75pt;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
 </p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="ftn1">
<p class="MsoFootnoteText"><a href="#_ftnref1" name="_ftn1" title=
""><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt'><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></span></a>
<span style='font-size:10.0pt'>V skladu s 7.2.21. členom lahko
podjetje izbere računovodsko usmeritev, po kateri še naprej
uporablja zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz
MRS 39 namesto zahtev iz poglavja 6 tega standarda. Če se je
podjetje odločilo za to možnost, sklicevanja v tem standardu na
specifične zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz
poglavja 6 niso relevantne. Podjetje namesto tega uporablja
ustrezne zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz
MRS 39.</span></p>
</div>
<div id="ftn2">
<p class="MsoFootnoteText"><a href="#_ftnref2" name="_ftn2" title=
""><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt'><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></span></a>
<span style='font-size:10.0pt'>Ta izraz (kot je opredeljen v MSRP
7) se uporablja v zahtevah za predstavljanje učinkov sprememb
kreditnega tveganja na obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida (glej 5.7.7. člen).</span></p>
</div>
<div id="ftn3">
<p class="MsoFootnoteText"><a href="#_ftnref3" name="_ftn3" title=
""><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt'><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></span></a>
<span style='font-size:10.0pt'>MSRP 3 obravnava pridobitev pogodb z
vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti pri poslovni
združitvi.</span></p>
</div>
<div id="ftn4">
<p class="MsoFootnoteText"><a href="#_ftnref4" name="_ftn4" title=
""><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt'><span class="MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></span></a>
<span style='font-size:10.0pt'>V tem standardu so denarni zneski
izraženi v »denarnih enotah« (DE) in »tujih denarnih enotah«
(TDE).</span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV