www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DAVKI IN PRISPEVKI OD DOHODKOV FIZIČNIH OSEB ZA DELO V TUJINI – Povračilo stroškov – Službene poti (I U 870/2015) (07.05.2018)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:4.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0cm'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>PRAKSA/Sodbe
sodišč/Dohodnina/Upravno sodišče/ …</span></p>
</div>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:4.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 870/2015</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
18.10.2016</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>DAVKI IN
PRISPEVKI OD DOHODKOV FIZIČNIH OSEB ZA DELO V TUJINI – Povračilo
stroškov – Službene poti</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Dokazovanje z listinami v
davčnem postopku ni izključeno, ima pa zaradi ekonomičnosti
postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in
zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar pa navedeno ne
pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna za dokazovanje
dejstev v davčnem postopku. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi
sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot
primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni
organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega
zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ
dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno
pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in
pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
Zavrnitev dokaza, pa se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno
oceno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Tožbi se ugodi. Odločba
Davčne uprave Republike Slovenije, Posebnega davčnega urada, št. DT
0610-3917/2013-02-210-06 z dne 12. 6. 2014 se odpravi in se zadeva
vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka je dolžna
povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v 15
dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi
obrestmi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano odločbo je
davčni organ prve stopnje tožniku dodatno odmeril prispevek za
socialno varnost od dohodkov iz zaposlitve od osnove 72.522,89 EUR
v skupnem znesku 27.693,51 EUR ter akontacijo dohodnine v znesku
21.133,97 EUR, vse s pripadki.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V obrazložitvi pojasnjuje, da
je pri zavezancu za davek davčni organ opravil nadzor davkov in
prispevkov od dohodkov fizičnih oseb za obdobje leta 2012. V
postopku je ugotavljal obseg službenih poti posameznih, pri tožniku
zaposlenih delavcev, glede na višino zneskov povračil, pogostost
potovanj in dolžino trajanja poti za službena potovanja v
Makedonijo, kjer ima zavezanec sicer hčerinsko družbo A. Pregledana
je bila listinska dokumentacija in sicer potni nalogi, računi za
letalske karte, računi za nastanitve, pogodbe o zaposlitvi,
plačilne liste, izpiski prisotnosti na delu, delovna dovoljenja za
delo v Makedoniji, osebne izkaznice, izdane s strani makedonskih
organov, zavarovalne police za zavarovanje na poslovnih potovanjih.
Zaposlenega B.B. je davčni zavezanec napotil na delo v tujino kot
direktorja hčerinske družbe v Makedoniji. V pogodbi o zaposlitvi so
bili opredeljeni poglavitni elementi delovnega razmerja delavca,
napotenega na delo v tujino tudi iz vidika njegove funkcije
direktorja v hčerinski družbi. B.B. je svoj status delavca na delu
v tujini uredil tako, da je pri pristojnih makedonskih organih
pridobil osebno izkaznico in delovno dovoljenje, urejen pa je bil
tudi vpis g. B.B. kot direktorja v sodnem registru Okrajnega
sodišča v Ohridu. Vpogled v potne naloge, evidenco prisotnosti na
delovnem mestu, letalske karte in druga dokazila je pokazal, da je
bil B.B. pretežni del meseca v Makedoniji, za kar je dobil
izplačana povračila stroškov službenih poti v tujino kot so
dnevnice in potni stroški. Iz vpogleda v pogodbo o zaposlitvi,
delovno dovoljenje, potrdilo o začasnem bivanju in makedonsko
osebno izkaznico pa je razvidno, da je bil na začasnem delu v
tujini. Potni nalogi torej izkazujejo službene poti v Makedonijo,
druga dokumentacija pa začasno delo v tujini. Slednja pa se med
seboj izključujeta. Ker je bil g. B.B. direktor hčerinske družbe,
tja ni bil poslan na službeno pot, pač pa je tam delal po pogodbi.
Podlage za izplačilo dnevnic ni, saj delavec ni bil na službeni
poti. Ker se je g. B.B. udeleževal kolegijev direktorja tožeče
stranke v C., je davčni organ njegovo pot iz delovnega mesta v
Makedoniji na sedež delodajalca v C., štel za službeno pot iz enega
kraja delovnega mesta v drug kraj. Za povračilo stroškov prevoza za
privatne namene iz Makedonije v Slovenijo pa mu ne pripadajo
povračila prevoznih stroškov. Davčni organ je zato vrednost
posameznih letalskih kart obdavčil z dohodnino in prispevki ker
slednje predstavlja boniteto. Davčni organ je tudi izračunal
znesek, ki predstavlja presežek povračila stroškov nad Uredbo in ga
vštel v davčno osnovo za obračun dohodnine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Tudi z D.D., E.E., F.F. in
G.G. je zavezanec sklenil pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela
v tujini na podlagi 212. člena Zakona o delovnih razmerjih (v
nadaljevanju ZDR). Tudi za te delavce pogodbe opredeljujejo obdobje
trajanja pogodbe, delovno mesto, datum nastopa, delovni čas, glavne
naloge za plačilo, povračilo stroškov ipd. Dokumentacija potrjuje,
kar izhaja tudi iz pogodbe, da so bili omenjeni delavci na začasnem
delu v Makedoniji. Zavezanec je svojim zaposlenim plačal stroške
nastanitve, kar predstavlja boniteto. Vpogled v potne naloge je
pokazal, da so bili pretežni del časa v Makedoniji, za kar so
prejeli izplačana povračila stroškov službenih poti v tujino. Po
mnenju davčnega organa pa ni šlo za službene poti v Makedonijo,
temveč za začasno delo v tujini. Dneve na službenih poteh je tako
šteti za prisotnost na delu, na delovnem mestu v Makedoniji. V tem
smislu so bili tožniku tudi obračunani davki in prispevki od
dohodkov omenjenih fizičnih oseb.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Ministrstvo za finance je s
svojo odločbo št. DT 499-02-16/2014-3 z dne 12. 5. 2015 izrek
prvostopne odločbe v prvem stavku 1. točke v delu H. d.o.o.
popravilo tako, da se pravilno glasi I. d.o.o., v ostalem pa je
pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ugotavlja, da je v zadevi
sporna upravičenost izplačevanja dnevnic kot povračila stroškov na
službenih poteh, opravljenih iz sedeža družbe v C. na sedež
hčerinske družbe v Makedoniji. Ni sporno, da so delavci delo
opravljali prav pri hčerinski družbi v Makedoniji. Za presojo, ali
so bili zaposleni delavci dejansko celo leto na službenih poteh, od
vsakega ponedeljka do vsakega petka, pa so bistvene dejanske
ugotovitve o tem, kje in kako so delavci opravljali delo, določeno
v pogodbi o zaposlitvi. Ugotavlja, da v tem pogledu iz spisa
nesporno izhaja, da so imeli obravnavani delavci sklenjene pogodbe
o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini, B.B. pa individualno
pogodbo o zaposlitvi za opravljanje funkcije direktorja obrata. Iz
posameznih pogodb je nesporno razvidno, da pritožnik in posamezni
delavec urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v
zvezi z zaposlitvijo in delom na delovnem mestu v družbi A., da so
delavci za opravljeno delo odgovorni direktorju družbe v
Makedoniji, da se pogodba sklepa za določeno obdobje, da se delo
opravlja v prostorih družbe v Makedoniji, in da imajo pogodbe vse
bistvene sestavine, ki se zahtevajo v skladu z določbami ZDR, ki je
bil v veljavi v spornem obdobju. Pri tem se sklicuje na 211. in
212. člen ZDR. Ugotavlja, da dejstvo, da zaposleni v Makedoniji
niso bili zgolj na službeni poti, kažejo tudi druge listine in
sicer začasne osebne izkaznice in delovna dovoljenja, ki jih je
izdal pristojni makedonski organ. Meni, da ne obstaja podlaga za
izplačilo dnevnic kot povračilo stroškov na službenem potovanju.
Kot službeno je namreč mogoče šteti le tisto pot, ki ne predstavlja
rednega upravljanja dela na sedežu delodajalca oz. v kraju,
dogovorjenem s pogodbo. Ne drži tudi trditev, da so delavci v
Sloveniji imeli redne delovne sestanke z nadrejenimi, ki so jim
poročali o rezultatih dela. Rednih delovnih sestankov se je
udeleževal le direktor hčerinske družbe, za ostale pa ni nikakršnih
listinskih dokazov, da bi prisostvovali na kakršnem koli sestanku
na sedežu družbe v Sloveniji. Ne drži tudi trditev, da delavci dela
v Makedoniji niso opravljali neprekinjeno. Vse sporne pogodbe so
bile tudi podaljšane, tako da so delavci delo v Makedoniji
opravljali več let.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Tudi za delavce, napotene na
delo v tujino se pri davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z
delom upoštevata 3. in 4. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o
dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Davčni organ je kot stroške
službenih poti utemeljeno priznal povračilo stroškov za poti iz
Makedonije na sestanke v C. za direktorja B.B. Glede na to, da
delavcem niso bila obračunana povračila stroškov za prehrano in
prevoz na delo in z dela, je davčni organ ob spremenjenem statusu
delavcev upošteval prehrano in prevoz, ki pripada delavcem na
podlagi Uredbe, razliko pa obdavčil kot druge prejemke iz delovnega
razmerja. Glede nadomestila za ločeno življenje pa je pritožniku že
prvostopni organ pojasnil, da je iz končnih določb pogodb o
zaposlitvi razvidno, da so se stranke pogodb dogovorile, da se
določbe kolektivnih pogodb in splošnih aktov družbe uporabljajo le,
v kolikor je s pogodbo to določeno. V konkretnih pogodbah pa o
povračilu stroškov iz naslova nadomestila za ločeno življenje ni
govora.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Tožnik vlaga tožbo saj meni,
da je tožena stranka kršila prvi odstavek 27. člena Zakona o
upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Najprej povzema dosedanji
potek postopka, nato pa meni, da sporne pogodbe nimajo obveznih
sestavin iz 212. člena ZDR. Zato po njegovem to tudi ne predstavlja
podlage za zaključek, da je šlo v primeru delavcev za napotitev na
delo v tujini. Dalje B.B. ni bil edini nadrejeni preostalim
delavcem, ki so delovali v Sloveniji. Vnaprej ni bilo mogoče
predvideti, kako dolgo bodo službene poti trajale in koliko časa
bodo potrebne za nemoten prenos projekta. Zato se delavce tudi ni
napotilo na delo v tujino, pač pa so se z njimi sproti dogovarjali
o obsegu nalog, ki jih v okviru službenih poti morajo opraviti.
Poslovni proces pri zavezancu je bil organiziran tako, da so se v
ponedeljkih na sedežu zavezanca odvijali tedenski proizvodni
sestanki, na katerih morajo zaposleni strokovnjaki, med katere so
spadali tudi sporni delavci, poročati o poteku dela, morebitnih
zapletih in rešitvah ter rezultatih. Na njih so dobivali dodatna
navodila in usmeritve ter poročali tudi direktorju B.B., ki je imel
sestanke na višjih nivojih. Zgolj obstoj dovoljenj za začasno
bivanje, izdanih osebnih izkaznic in delovnih dovoljenj, ne more
predstavljati podlage za zaključek, da je šlo pri omenjenih
delavcih za napotitev na delo v tujino. V skladu z načelom
gospodarnosti je v izogib višjim stroškom tožeča stranka najela
tudi stanovanje, v katerem so delavci, ki so bili napoteni na
službeno pot, lahko prespali. Ravno zato, ker so bile službene poti
sproti dogovorjene, so bili potni nalogi kdaj izdani tudi za nazaj
zaradi tehničnih razlogov. Meni, da napotitev na službeno potovanje
na podlagi potnih nalogov ni mogoče šteti za začasno napotitev
delavca na delo v tujino v smislu določb 211. in 212. člena ZDR, ki
sta usklajeni z Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. 12. 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja
storitev. Iz vsebine pogodbe po 212. členu ZDR izhaja, da gre le za
primere neprekinjenega dela v tujini. Iz sodne prakse izhaja, da
dejstvo, da je delavec v določenem obdobju pogosto na službeni poti
na istem kraju ne pomeni, da gre za začasno napotitev delavca v
tujino. Delavcem je bilo odrejeno, da so obvezno prisotni pri
tožeči stranki v Sloveniji, pa čeprav samo krajše obdobje delovnega
dne oz. nekaj ur na dan, in da so dejansko tudi bili prisotni. Zato
ni šlo za nepretrgano delo v Makedoniji. V ta namen tožeča stranka
predlaga zaslišanje spornih delavcev in zaslišanje J.J., K.K., L.L.
in M.M.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Odsotnost vpisa v evidenco
prisotnosti ne more predstavljati osnove za zaključek, da slednji
pri tožnici na sestanku v Sloveniji niso bili prisotni. Govorimo
lahko le o kršitvi dolžnosti vpisovanja v evidenco prisotnosti
B.B., D.D., E.E., F.F. in G.G.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Tožena stranka se v
izpodbijani odločbi sklicuje tudi na merilo za razlikovanje med
službenimi potmi in napotitvami na delo v tujino. Tožeča stranka
pričakuje, da se bo sodišče v sodbi opredelilo tudi do pravnega
vprašanja, ali v primeru, v kolikor čas trajanja službenih poti na
letnem nivoju traja dalj kot 180 dni, avtomatično govorimo o
napotitvi na delo v tujino, kot to zaključuje tožena stranka. V
nadaljevanju meni, da sta izpodbijani odločbi arbitrarni in v
nasprotju z dosedanjo sodno prakso, zaradi česar je prišlo do
kršitve 14. in 22. člena Ustave RS. Tožeča stranka nasprotuje tudi
zaključku, da se tretji odstavek 64. člena Kolektivne pogodbe za
dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije ne more
uporabiti. Meni, da je tudi za zgoraj omenjene delavce omenjena
kolektivna pogodba veljala in se uporabljala neposredno. Torej so
bili upravičeni do povračila dejansko nastalih materialnih stroškov
v obliki potnih stroškov v Makedoniji in nazaj, prehrane v obliki
dnevnic in povračil stroškov nastanitev. Tožeča stranka se pri tem
sklicuje tudi na pojasnilo DURS št. 0900-4/2010-4 z dne 15. 11.
2010, da je pri povračilu stroškov v zvezi z delom treba ločiti
delovno pravni vidik le teh, od njihove davčne obravnave. Razlaga
tudi drugi odstavek 44. člena ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Glede na navedeno sodišču
predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov tožnikovi tožbi ugodi
in izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi. Tožena stranka pa
naj tožeči stranki povrne nastale stroške upravnega spora, skupaj s
pripadki vred.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Tožena stranka v celoti
prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri razlogih iz
obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot
neutemeljeno zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Sodišče je v zadevi odločilo
brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59.
člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta
ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi ter
izpodbijani akt odpraviti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Tožba je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. V zadevi je najprej sporno,
ali pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela v Makedoniji za
posamezne delavce tožeče stranke izpolnjujejo kriterije iz 212.
člena ZDR, da bi bilo mogoče na njihovi podlagi presoditi, da gre
za napotitev delavcev v tujino.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Kot enemu izmed temeljnih
elementov take pogodbe tožniki oporekajo, da v zadevi ni šlo za
neprekinjeno delo v tujini, glede česar so že v pritožbenem
postopku predlagali zaslišanje spornih delavcev oz. njim nadrejenih
delavcev, ki so delali v Sloveniji. Odločba tožene stranke o
slednjem nima nobenih razlogov, pač pa tožena stranka ugotavlja, da
se je rednih delavnih sestankov udeleževal le direktor hčerinske
družbe, za ostale pa ni nikakršnih listinskih dokazov, da bi
prisostvovali kakršnem koli sestanku na sedežu družbe v
Sloveniji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:10.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Ni sporno, da dokazovanje z
listinami v davčnem postopku ni izključno, ima pa zaradi
ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija
omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar
pa navedeno ne pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna
za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Člen 77. ZDavP-2 in
drugi odstavek 164. člena ZUP, ki se v davčnem postopku uporablja
podrejeno, namreč tega ne določata. Celo nasprotno, določata da so
poleg listinskih dopustna vsa druga dokazna sredstva, ki so
primerna in ustrezna. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi
sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot
primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni
organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega
zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ
dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno
pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in
pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so ali nepotrebni, ker
je dejstvo že dokazano, ali nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga
dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno, ali ker so popolnoma
neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem je potrebna še
posebna previdnost, saj se zavrnitev dokaza ne sme pretvoriti v
vnaprejšnjo dokazno oceno. V vsakem primeru pa mora biti zavrnitev
dokaznega predloga obrazložena, saj je sicer stranki kršena ustavna
pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, na kar
tožnik v tožbi opozarja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:10.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Po presoji sodišča predlog
tožnika za zaslišanje zgoraj navedenih prič, zaposlenih pri
tožniku, ni niti očitno neprimeren, niti nepotreben, saj tožeča
stranka z njim ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani
odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki
bi bila lahko pravno odločilna. Zakaj je tožena stranka dejstvo,
ali so posamezni delavci bili prisotni na delu v Sloveniji in kdaj
presojala zgolj z vidika odsotnosti listin o tem dejstvu, tožena
stranka ni pojasnila. O predlaganih pričah se sploh ni izrekla, ne
tako ne drugače.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:10.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Ker je glede na navedeno v
obravnavanem primeru podana bistvena kršitev pravil postopka, je
sodišče na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano
odločbo odpravilo že iz tega razloga in zadevo vrnilo davčnemu
organu prve stopnje v ponovno odločanje. Davčni organ bo moral
ugotovljeno kršitev določb postopka odpraviti in ali obrazložiti,
zakaj meni, da predlaganih prič ni treba zaslišati, ali pa se
odločiti, da jih zasliši. V tem primeru bo moral ponovno oceniti
izvedene dokaze in ponovno utemeljiti svojo odločitev glede na
uspeh dokaznega postopka. Pri tem avtomatične podlage za zaključek,
da se v vsakem primeru šteje, da je delavec napoten na delo v
tujini, če tam prebije več kot 180 dni na leto, tudi sodišče ne
najde.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:10.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Izrek o stroških upravnega
spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v skladu s
Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem
sporu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje: Dohodnina,
PSV</span></u></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV