Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/Dohodnina/ …
DOHODKI IZ
DELOVNEGA RAZMERJA – Boniteta v času materinskega in starševskega
dopusta – Obračun PSV in akontacije dohodnine
Številka:
146/KM/2025
Datum:
14.10.2025
Vprašanje – opis
problema
Poslovni subjekt s
sedežem v Sloveniji (npr. gospodarska družba; fizična oseba, ki
opravlja dejavnost; pravna oseba zasebnega prava) zaposluje delavko
na podlagi pogodbe o zaposlitvi – v nadaljevanju: delodajalec in
delavka. Delavka je rezidentka Slovenije in delo opravlja na
ozemlju Slovenije.
Delodajalec
zagotavlja delavki v zvezi z delovnim razmerjem tudi bonitete (npr.
uporaba osebnega motornega vozila za privatne namene).
Delavka je zaradi
nosečnosti izkoristila pravico do materinskega dopusta in
materinskega nadomestila v skladu z ZSDP-1 ter po
rojstvu otroka tudi pravico do starševskega
dopusta in starševskega nadomestila. Materinsko in starševsko
nadomestilo izplačuje ministrstvo (za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti) najkasneje do 15. v mesecu za pretekli
mesec.
Kdo obračuna
dajatve (prispevke obveznega socialnega zavarovanja in akontacijo
dohodnine) za boniteto – delodajalec ali ministrstvo kot
izplačevalec materinskega nadomestila?
Mnenje
Izhajajoč iz določb
ZDoh-2 in ZDavP-2 bi obvezne prispevke za socialno varnost in akontacijo
dohodnine za boniteto moral obračunati in plačati delodajalec, ker
on zagotavlja dohodek v obliki
bonitete in ker se šteje za plačnika davka.
Vendar se je v
praksi vzpostavila praktična poenostavitev, da delodajalec na
podlagi 108. člena ZSDP-1 izplačevalca nadomestila (ministrstvo za
delo) obvesti o višini bonitete. Ministrstvo pri izplačilu
nadomestila obračuna prispevke v breme delojemalca (prispevki »iz
bruto«) in akontacijo dohodnine za boniteto. Prispevke v breme
delodajalca (prispevki »na bruto«) za bonitete je dolžan obračunati
in plačati delodajalec.
Obrazložitev
Zavezanec za
dohodnino je fizična oseba (4. člen ZDoh-2). Zavezanec rezident je zavezan
za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in
izven Slovenije, zavezanec nerezident pa je zavezan za plačilo
dohodnine (samo) od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji (5.
člen ZDoh-2).
Predmet obdavčitve
z dohodnino so dohodki fizične osebe, ki so pridobljeni oziroma
doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodek
po ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem
dohodka, ne glede na obliko, v kateri je
izplačan oziroma prejet, tj. tako dohodki izplačani v denarju, kot
tudi dani na razpolago v naravi (ZDoh-2 15. člen.).
Dohodki
se po 18. členu ZDoh-2 delijo na šest različnih vrst (t.i. viri
dohodnine). Ena od vrst dohodkov je dohodek iz
zaposlitve.
35. člen ZDoh-2
opredeljuje na splošno vsebino dohodka iz zaposlitve, 36. člen pa
opredeljuje dohodke, ki se štejejo za dohodek iz zaposlitve.
Zaposlitev obsega odvisna pogodbena razmerja, ki se izvajajo kot
delovno razmerje ali drugo odvisno pogodbeno razmerje. Za
zaposlitev se šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev
prokuristov in direktorjev. Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako
izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.
Za dohodek iz
delovnega razmerja so bonitete dodatno urejene v 4. točki prvega
odstavka 37. člena (Dohodek iz delovnega razmerja vključuje
zlasti: 4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist
delojemalca ali njegovega družinskega člana), 39. členu
(boniteta – kaj se/se ne šteje za boniteto) in 43. členu
(vrednotenje bonitete).
Boniteta podlega
tudi obračunu in plačilu obveznih prispevkov za socialno varnost.
Za osebo zavarovano kot delavec v delovnem razmerju po 14. členu
ZPIZ-2 se obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje plačujejo od osnove določene v 144. členu
ZPIZ-2.[1]
Po prvem odstavku 144. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov
plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi
delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v
zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.
Po 1. alineji
tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se prispevki plačujejo od zneska
bonitet, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
plačuje dohodnina.
Izračun akontacije
dohodnine od dohodka iz zaposlitve ureja 127. člen ZDoh-2. Način
(metodo) izračuna in plačila akontacije dohodnine urejajo 124. do
126. člen ZDoh-2 in ZDavP-2. Izračun akontacije dohodnine se opravi
z davčnim obračunom (ta obsega metodo davčnega obračuna z davčnim
odtegljajem in metodo obračuna, ki ga opravi zavezanec sam) ali z
odmero akontacije dohodnine (ZDoh-2 125. člen prvi in drugi
odstavek).
Izračun in plačilo
akontacije dohodnine po metodi davčnega obračuna
z davčnim
odtegljajem je zavezan opraviti plačnik
davka (ZDoh-2 125. člen drugi
odstavek, 126. člen drugi odstavek). Plačnik davka je oseba, ki
izplačuje dohodke, obdavčljive po ZDoh-2, če ni z zakonom, ki ureja
davčni postopek, drugače določeno (ZDoh-2 125. člen tretji
odstavek).
Izračun obveznih
prispevkov za socialno varnost ureja 325. člen ZDavP-2.
Delodajalec, ki je plačnika davka, opravi izračun prispevkov v obračunu davčnega odtegljaja (drugi in
tretji odstavek 326. člena ZDavP-2 – drugi odstavek ureja izračun
prispevkov za katere je zavezanec za plačilo delavec, tretji
odstavek ureja izračun prispevkov za katere je zavezanec za plačilo
delodajalec).
Izhajajoč iz določb
ZDoh-2 in ZDavP-2 bi v primeru iz vprašanja obvezne prispevke za
socialno varnost in akontacijo dohodnine za boniteto moral
obračunati in plačati delodajalec, ker on zagotavlja (daje na razpolago)
dohodek v obliki bonitete in ker se šteje za plačnika davka na
podlagi tretjega odstavka 125. člena ZDoh-2 in tudi 1. točke prvega
odstavka 58. člena ZDavP-2.[2]
Plačnik davka
je dolžan o
davčnem odtegljaju dohodnine poročati v obračunu davčnega
odtegljaja, katerega vsebina je predpisana s
Pravilnikom o obračunu davčnih
odtegljajev (ZDavP-2 57. člen drugi in
četrti odstavek). Zavezanec za davek, ki opravlja
dejavnost, mora obračun davčnega odtegljaja predložiti v
elektronski obliki ZDavP-2 57. člen deveti
odstavek).
V praksi pa se je
vzpostavila drugačna rešitev. Po pojasnilu DURS, št.
42302-22/2005, 16. 5. 2005 izplačevalec
nadomestila (ministrstvo za delo) za boniteto obračuna in plača
prispevke v breme delojemalca (prispevki “iz bruto”) in akontacijo
dohodnine, prispevke v breme delodajalca (prispevki “na bruto”) za
boniteto pa obračuna in plača delodajalec. Da lahko izplačevalec
starševskega nadomestila za boniteto pravilno izračuna, odtegne in
plača akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost
delojemalca, ga mora delodajalec o tem obvestiti na podlagi 108.
člena ZSDP-1.[3]
DRUGI DEL
ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO
II.
POGLAVJE: PRAVICA DO DOPUSTA
1. Splošne
določbe o dopustu
15. člen
(vrste
dopusta)
(1) Vrste dopusta so:
1. materinski dopust,
[…]
3. starševski dopust.
[…]
III.
POGLAVJE: PRAVICA DO NADOMESTILA
40. člen
(vrste
nadomestila)
Pravica do nadomestila obsega:
1. materinsko nadomestilo,
[…]
3. starševsko nadomestilo.
ČETRTI DEL
I. POGLAVJE:
IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV
98. člen
(rok izplačevanja)
(1) Ministrstvo najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec
izplačuje:
1. materinsko,
očetovsko in starševsko nadomestilo,
[…]
V. POGLAVJ: EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
104. člen
(namen zbiranja podatkov)
Za potrebe vodenja postopka in odločanja o pravicah po tem
zakonu, spremljanja, načrtovanja in vodenja družinske politike,
za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene,
določene v programu statističnih raziskovanj, se vodi
informatizirana zbirka podatkov o pravicah iz naslova zavarovanja
za starševsko varstvo in družinskih prejemkov, ki jo upravlja
ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka
podatkov).
105. člen
(vrste zbirk podatkov)
Ministrstvo in centri vodijo zbirke podatkov o:
1. materinskem dopustu in
materinskem nadomestilu,
[…]
3. starševskem dopustu in
starševskem nadomestilu ter prenesenem dopustu,
[…]
106. člen
(vsebina zbirk
podatkov)
(1) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
materinskem dopustu in materinskem nadomestilu iz prejšnjega
člena za vlagatelja oziroma otroka so:
- ime in
priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- predviden datum poroda,
- zaposlitev,
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv
prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
- bonitete,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa.
(2) […]
(3) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o
starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter
prenesenem dopustu iz prejšnjega člena za vlagatelja,
otrokovo mater oziroma otroka so:
- ime in
priimek,
- spol,
- enotna matična številka občana,
-
državljanstvo,
- prebivališče,
- podatki o izobraževanju,
- predviden datum poroda,
- zaposlitev,
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
- davčna številka,
- davčna olajšava,
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv
prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
- sodba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo,
- bonitete,
- zavarovalna podlaga,
- številka transakcijskega računa.
[…]
108. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)
(1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika oziroma
njegovega zakonitega zastopnika za njega in njegove
družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki
Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in
organizacije.
(2) Ministrstvo in centri brezplačno pridobivajo osebne
podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od
naslednjih upravljavcev:
[…]
9. delodajalci – podatke o bonitetah in druge podatke,
potrebne za odločanje o pravicah po tem zakonu;
Področje:
ZDoh-2, Ostalo
Veljavna zakonodaja (ustrezni
zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje
strokovnega mnenja:
· Zakon o
dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I,
30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L,
96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O,
50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P, 102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R,
69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T, 28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V,
152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE, 15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP,
39/22-ZDoh-2Z, 158/22-ZDoh-2AA, 131/23-ZORZFS, 104/24-ZDoh-2AB in
22/25-ZZZRO-1.
·
Zakon o davčnem postopku -
ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4,
32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B,
25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H, 91/15-ZDavP-2I, 63/16-ZDavP-2J, 69/17,
13/18-ZJF-H, 36/19-ZDavP-2L, 66/19-ZDavP-2M, 175/20-ZIUIPDVE,
203/20-ZIUPOPDVE, 39/22-ZFU-A, 163/22-ZDavP-2N, 131/23-ZORZFS in
100/24-ZDavP-2O.
· Zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju -
ZPIZ-2, Uradni
list RS, št. 48/22-UPB18, 78/23-ZORR, 40/23-ZČmIS, 133/23-ZPIZ-2N,
109/24-ZMEPIZ-1B in 84/23-ZDOsk-1.
·
Zakon o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih -
ZSDP-1, Uradni list RS, št. 26/14, 90/15-ZSDP-1A,
75/17-ZUPJS-G, 14/18-ZSDP-1B, 81/19-ZSDP-1C, 158/20-ZSDP1D,
92/21-ZSDP-1E, 153/22-ZSDP-1F, 36/25-ZSDP-1G in
36/25-ZSDP-1G.
· Pravilnik o
obračunu davčnih odtegljajev - REK
obrazci,
Uradni list RS, št. 04/25 in 37/25.