Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Dohodnina/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Davčni urad Kranj
Številka: 092-3327 /2011-2 07011-23
Datum: 19.05.2011
DAVČNA OSNOVA ZA
NAMEN DIVIDENDE KOT PRIKRITEGA IZPLAČILA DOBIČKA
Dne 11.05.2011 smo na elektronski naslov prejeli
vprašanje, glede določitve davčne osnove za namen dividende kot prikritega
izplačila dobička in sicer v primeru ko lastnik družbe, ki je edini družbenik
in v sami družbi ni zaposlen in tudi ni direktor družbe, uporablja službeni avto
v zasebne namene. V zvezi z navedenim pojasnjujemo sledeče:
Davčna obravnava dohodka v obliki ugodnosti,
ki je družbeniku (fizični osebi) zagotovljena na podlagi njegovega lastniškega
deleža v družbi, v naravi in sicer v obliki uporabe osebnega vozila družbe za privetne
namene, je v odvisnosti od tega ali gre za večinske ali manjšinske lastnike
družbe – odvisna od kategorizacije navedenega dohodka. Dohodek se lahko všteva
med prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb (tj. dohodek iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, v nadaljevanju ZDoh-2) ali drugi
dohodek iz 10. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru
gre za izplačilo dohodka večinskemu lastniku družbe torej se izplačan dohodek šteje
za prikrito izplačilo dobička. Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova
določi na podlagi primerljive tržne, od katere se dohodnina izračuna in plača
po stopnji 20% in se šteje kot dokončni davek.
Prikrito izplačilo dobička je opredeljeno v
7. točki 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
117/06, 56/08, 76/08, 05/09 in 96/09; v nadaljevanju: ZDDPO-2). Davčna osnova
od dohodka iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se določi v skladu z
drugim odstavkom 91. člena ZDoh-2 in sicer na podlagi primerljive tržne cene.
Pri tem je treba upoštevati četrti odstavek 15. člena ZDoh-2, po katerem se
dohodek, prejet v naravi, določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z
zakonom drugače določeno. Davčna osnova od dohodka v obliki obravnavanih ugodnosti,
ki se zagotovijo družbeniku na podlagi njegovega lastniškega deleža v družbi se
v nobenem primeru ne more določiti kot je določeno v drugem odstavku 43. člena
ZDoh-2, saj se tovrstni dohodek ne všteva med dohodek iz zaposlitve.
V povezavi z obveznostjo plačevanja davčnega odtegljaja
je potrebno pri določanju davčne osnove opozoriti tudi na deveti odstavek 16. člena
ZDoh-2, po katerem se lahko dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom
davčnega odtegljaja. V drugem odstavku 16. člena ZDoh-2 je določeno, da so
metode za določanje primerljive tržne cene določene z zakonom, ki ureja davek
od dohodkov pravnih oseb. Navedene metode, ki se uporabljajo pri ugotavljanju
davčne osnove od dohodka iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 so
določene v petem odstavku 16. člena ZDDPO-2 ter podrobneje razdelane v
Pravilniku o transfernih cenah (Uradni list RS, št. 141/06).
Vsebina pojasnila / mnenja DURS-MF temelji na
naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski predpisi):
§ Zakon o dohodnini –
ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7).
§ Zakon o davku od
dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08-ZDDPO-2A,
76/08-ZDDPO-2B, 05/09-ZDDPO-2C, 96/09-ZDDPO-2D, 110/09-ZDavP-2B in
43/10-ZDDPO-2E).
§ Pravilnik o
transfernih cenah (Uradni list RS, št. 141/06).
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na katerem temelji
mnenje DURS-MF, je pripis uredništva.