Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Dohodnina/ …
ODLOG UGOTAVLJANJA DAVČNE
OBVEZNOSTI po 1. točki drugega odstavka 100. člena
ZDoh-2
(podrobnejši opis)
Pojasnilo FURS, brez številke, 06.12.2024 (datum objave)
KAZALO
1. Splošno o davčni
obveznosti fizičnih oseb v primeru odsvojitve
kapitala
1
2. Pravica do odloga
po 1. Točki drugega odstavka 100. Člena zdoh-2
2
2.1. Davčne obveznosti
darovalca in obdarjenca v primeru uveljavljanja
odloga
3
2.2. Rok za
priglasitev odloga davčnemu organu
3
2.3. Odločanje
davčnega organa o priglašenem odlogu
4
2.4. Vrednost in čas
pridobitve kapitala
4
2.5. Primeri
5
1. Splošno o davčni obveznosti fizičnih oseb v
primeru odsvojitve kapitala
Dohodnina od dobička iz kapitala je strogo osebni davek, kar
pomeni, da jo plačuje vsak zavezanec zase in za plačilo prevzema
odgovornost. Davčni zavezanec je v primeru
odsvojitve kapitala odsvojitelj kapitala.
Zakon
o dohodnini - ZDoh-2 definira dobiček iz kapitala kot
dobiček dosežen z odsvojitvijo kapitala, kot je opredeljen v 93.
členu. Kot kapital, katerega dobički v primeru odsvojitve so
predmet obdavčitve, se štejejo:
1.
nepremičnine;
2.
vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in
drugih oblikah organiziranja;
3.
investicijski kuponi.
Kapitalski dobički so torej posledica obdavčljive odsvojitve
kapitala. Zakon uporablja pojem odsvojitev kapitala, ki je
širši od pojma prodaje. Zaradi tega ZDoh-2 v 94. členu definira
odsvojitev kapitala, kjer kot eno izmed več možnih oblik odsvojitve
navaja podaritev kapitala, ki lahko pripeljejo do nastanka davčne
obveznosti. Pod pojmom odsvojitve je tako razumeti prodajo
kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjavo kapitala,
unovčitev investicijskega kupona, izplačilo sorazmernega dela
likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada,
izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske
družbe, zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala
družbe, in druge primere izplačila lastniškega deleža, bodisi v
denarju ali naravi.
Navedeno pomeni, da se v primeru neodplačne odsvojitve
kapitala (oziroma podaritve kapitala) tudi taka odsvojitev šteje za
obdavčljivo.
Ko
gre za obdavčljivo odsvojitev kapitala morajo zavezanci, ki
odsvojijo kapital vložiti:
-
napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi
nepremičnine v 15 dneh od odsvojitve nepremičnine,
-
napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih
papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov do 28. 2.
tekočega leta za preteklo leto.
2.
Pravica do odloga po 1. točki drugega odstavka 100. člena
ZDoh-2
Ne
glede na navedeno v zadnjem odstavku v 1.
poglavju tega podrobnejša opisa pa je zakonodajalec
upošteval posebno naravo razmerja med darovalcem in njegovim
zakoncem oziroma otrokom, in je zato v 100. členu ZDoh-2 določil,
da se davčna obveznost v trenutku odsvojitve kapitala, v primeru,
ko gre za podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku,
ne ugotavlja in se ugotovitev davčne obveznosti lahko
odloži do naslednje (obdavčljive) odsvojitve kapitala
s strani zakonca ali otroka. Za
otroka se po sedmem odstavku 100. člena ZDoh-2 šteje lasten otrok,
posvojenec in pastorek. V skladu s četrtim odstavkom 16. člena
ZDoh-2 pa se za zakonca šteje oseba, ki živi z zavezancem v
zakonski zvezi. Za zakonca po ZDoh-2 se šteje tudi oseba, s katero
zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima
po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake
pravne posledice kot zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu:
zunajzakonski partner). Šteje se, da je življenjska skupnost
nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in
oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je
življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva,
ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski
skupnosti.
Pravica do odloga ugotavljanja davčne obveznosti (v nadaljevanju
odloga) pomeni pravico do odložitve obdavčitve do naslednje
obdavčljive odsvojitve kapitala s strani obdarjenca, v primeru, ko
davčni zavezanec podari kapital zakoncu ali otroku in v primeru
neodplačne izročitve po izročilni pogodbi, zakoncu ali otroku (1.
točka drugega odstavka 100. člena ZDoh-2). Posledica uveljavitve te
pravice je odložitev davčnih posledic, ki bi po normalnem teku
stvari nastopile pri davčnemu zavezancu (daritelju), ki daje kapital v dar, do naslednje
(obdavčljive) odsvojitve kapitala.
Drugače povedano, to pomeni, da ima davčni zavezanec, ki podari
kapital svojemu zakoncu ali otroku, možnost, da uveljavlja odlog z
namenom, da se davčna obveznost ne ugotavlja v času, ko davčni
zavezanec odsvoji (podari) kapital
zakoncu ali otroku, temveč se ugotavljanje davčne obveznosti odloži
do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo
kasneje opravi zakonec ali otrok.
V
primeru, da davčni zavezanec, ki podari kapital svojemu zakoncu ali
otroku, v zakonsko predvidenem roku navedenega instituta ne
uveljavlja odloga, se podaritev
kapitala pri davčnemu zavezancu (darovalcu) ne more šteti za
neobdavčljivo odsvojitev kapitala. Iz česar sledi, da je davčni
zavezanec v takem primeru v skladu z določili ZDoh-2 in Zakona o
davčnem postopku - ZDavP-2 dolžan predložiti napovedi za odmero
dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih
deležev ter investicijskih kuponov oziroma napoved za odmero
dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine.
Uveljavljanje odloga je diskrecijska pravica vsakokratnega
zavezanca, ki se samostojno odloči, ali jo bo uveljavljal ali
ne.
2.1. Davčne obveznosti
darovalca in obdarjenca v primeru uveljavljanja
odloga
Uveljavljanje odloga mora davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka
priglasiti pri pristojnem davčnem organu, pri katerem bi moral
vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala.
Pri
sklepanju pogodb o prenosu kapitala med sorodstveno povezanimi
osebami (zakoncu ali otroku) imajo stranke do davčnega organa
naslednje obveznosti:
1)
Obveznost obdarjenca do predložitve napovedi za odmero davka
od prejetega darila po določbah Zakona
o davku na dediščine in darila - ZDDD.
2)
Obveznost darovalca do predložitve napovedi za odmero
dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve
vrednostnih papirjev, drugih deležev in investicijskih kuponov,
oziroma napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri
odsvojitvi nepremičnine po določbah 326. člena ZDavP-2, v
kolikor darovalec ne uveljavlja odloga (več o tem v
nadaljevanju pod točko 3).
3) Možnost
odloga ugotavljanja davčne obveznosti v skladu
z določbo 1. točke drugega odstavka 100. člena ZDoh-2. Odlog pomeni
davčno ugodnost, ki jo mora zavezanec (darovalec) v skladu z
določbami 331. člena ZDavP-2 priglasiti do roka za vložitev
napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju v točki 2.2.
2.2.
Rok za priglasitev odloga davčnemu organu
(ZDavP-2 v 331. členu od prvega do četrtega odstavka ureja odlog
ugotavljanja davčne obveznosti za primere podaritev kapitala
svojemu zakoncu ali otroku iz 1. točke drugega odstavka 100. člena
ZDoh-2.
Zavezanec mora odlog ugotavljanja davčne obveznosti priglasiti pri
davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved, in sicer:
·
napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi
nepremičnine v 15 dneh od odsvojitve nepremičnine ali
·
napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih
papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov do 28. 2.
tekočega leta za preteklo leto.
Zavezanec nerezident, ki podari vrednostni papir ali delež v
gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja,
mora priglasiti uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti
v 15 dneh od podaritve vrednostnega papirja ali deleža oziroma
do 28. 2. tekočega leta za podaritev v preteklem letu, kadar
napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in deležev v preteklem
letu.
Rok za uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti, je
določen v drugem odstavku 331. člena ZDavP-2, vendar pa je Vrhovno sodišče RS s sodbo X Ips 3/2024, z
dne 2. 10. 2024, spremenilo dosedanjo prakso, ki je bila, da je ta
rok za vložitev odloga prekluziven.
Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je
tudi po preteku zakonsko določenega roka mogoče vložiti vlogo za
uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti iz 1. točke
drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 na podlagi samoprijave iz 63.
člena ZDavP-2.
Pri čemer pa tudi za naknadno
priglasitev odloga velja končni rok iz 63. člena ZDavP-2, in sicer,
da je odlog skupaj z davčno napovedjo na podlagi samoprijave mogoče
vložiti najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka
davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o
prekršku oziroma kazenskega postopka.
|
Davčni zavezanec priglasi odlog ugotavljanja kapitalske obveznosti na naslednjem
obrazcu s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za
odlog:
·
obrazec za PRIGLASITEV UVELJAVLJANJA odloga
ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zavezančevemu
zakoncu ali otroku.
Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala
(odsvojitev kapitala po petnajstih letih imetništva) lahko
obdarjenec uveljavlja ugodnosti odloga
ugotavljanja davčne obveznosti, ki bi nastale pri podaritvi
kapitala, če bi šlo za obdavčljivo odsvojitev in bi darovalec lahko
priglasil odlog, kar pomeni, da se obdarjencu kot čas pridobitve
šteje čas, ko je kapital pridobil darovalec.
2.3.
Odločanje davčnega organa o priglašenem odlogu
O priglašenem odlogu
odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve
priglasitve.
Če
davčni organ priglašeni odlog odobri, se ugotavljanje davčne
obveznosti odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala.
Slednje pomeni, da v primeru, ko bi obdarjenec podaril kapital
naprej svojemu zakoncu ali otroku, lahko priglasi nov odlog, ki bi
ob izpolnjevanju pogojev po 100. členu ZDoh-2, ugotavljanje davčne
obveznosti ponovno odložil na čas, ko bi prišlo do obdavčljive
odsvojitve kapitala (odlog odloga).
Če
davčni organ odloga ne odobri, mora davčni zavezanec vložiti
napoved v desetih dneh od vročitve odločbe (s katero se odlog ne
odobri v primeru, ko se daje v dar nepremičnina) oziroma do
roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička iz
kapitala, tj. do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, v
primeru, ko se daje v dar finančni kapital (vrednostni papirji in
deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah
organiziranja, investicijski kuponi).
2.4.
Vrednost in čas pridobitve kapitala
Za
čas pridobitve kapitala (101. člen ZDoh-2) in čas odsvojitve
kapitala (102. člen ZDoh-2) se šteje datum sklenitve pogodbe
oziroma pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe
upravnega organa, na podlagi katere je fizična oseba pridobila ali
odsvojila kapital. V drugih primerih pridobitve ali odsvojitve
kapitala se za čas pridobitve ali odsvojitve kapitala šteje datum,
ki je razviden iz drugih dokazil.
V primeru, kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se (v skladu
s petim odstavkom 100. člena ZDoh-2) kot čas pridobitve s
podaritvijo pridobljenega kapitala šteje datum, ko je darovalec
pridobil kapital.
|
Za
vrednost kapitala ob pridobitvi (nabavna vrednost) se šteje v
prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času
pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če
vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za
nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času
pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je
bil kapital pridobljen na podlagi dedovanja ali darilne pogodbe, se
za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od
katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila, če davek ni
bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve,
ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili.
Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se (v skladu s šestim
odstavku 100. člena ZDoh-2) kot nabavna vrednost s podaritvijo
pridobljenega kapitala šteje nabavna vrednost kapitala v času, ko
je kapital pridobil darovalec.
|
2.5.
Primeri
Primer 1:
Zakonca sta skupaj ustanovila podjetje X d.o.o. z osnovnim
kapitalom v vrednosti 7.500 eur z lastniškimi deleži, vsakega
ustanovitelja do ½. Po dveh letih je žena odsvojila svoj delež in
ga podarila svojemu zakoncu. Žena je oddala napoved za odmero
dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, drugih
deležev ter investicijskih kuponov za leto, v katerem je
napovedala odsvojitev poslovnega deleža v podjetju X d.o.o. Do dneva
izdaje odmerne odločbe davčnemu
organu odlog ni bil priglašen, zato je davčni organ izdal odločbo,
s katero je ugotovil pozitivno davčno
osnovo med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in vrednostjo
kapitala ob odsvojitvi v višini 15.000 eur, od katere je po stopnji
25 odstotkov odmeril dohodnino iz kapitala v višini 3.750 eur.
Za uspešno uveljavitev odloga ugotavljanja
davčne obveznosti bi morala zavezanka (žena) v roku za vložitev
napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih
papirjev, drugih deležev ter investicijskih kuponov (do 28. 2.
tekočega leta za preteklo leto) priglasiti odlog pri davčnemu
organu. Ker zavezanka do dneva izdaje odmerne odločbe davčnemu
organu ni priglasila odloga niti v zakonsko določenem roku niti na
podlagi samoprijave na podlagi 63. člena ZDavP-2, je pravica za
uveljavljanje ugodnosti prenehala v sled česar zavezanka (žena) ni
več opravičena do zakonsko določene ugodnosti.
Primer 2:
Oče (darovalec) je hčerki (obdarjenki)
podaril 100% poslovni delež v podjetju DRUŽBA, d.o.o., pri čemer je
bil lastnik v navedenemu podjetju 12 let. Oče je pri pristojnemu
davčnemu organu vložil napoved za odmero dohodnine od dobička od
odsvojitve vrednostnih papirjev, drugih deležev ter investicijskih
kuponov za leto, v katerem je podaril poslovni delež v
podjetju DRUŽBA. d.o.o.. Pred izdajo odmerne odločbe na podlagi
vložene napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve
vrednostnih papirjev, drugih deležev ter investicijskih kuponov je
oče vložil vlogo, s katero pa je uveljavljal odlog ugotavljanja
davčne obveznosti iz naslova podaritve kapitala, 100 % deleža v
podjetju DRUŽBA, d.o.o., hčerki, z uporabo instituta
samoprijave v skladu s 63. členom ZDavP-2.
Oče (darovalec) lahko po preteku roka iz
331. člena ZDavP-2, v okviru samoprijave iz 63. člena ZDavP-2,
uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz 100. člena
ZDoh-2, saj je bil izpolnjen tudi zahtevan pogoj, da za naknadno
priglasitev odloga velja končni rok iz 63. člena ZDavP-2, in sicer,
da je odlog, skupaj z davčno napovedjo na podlagi samoprijave
mogoče vložiti najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do
začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka
o prekršku oziroma kazenskega postopka.
Primer 3:
Mati
je leta 2004 podedovala stanovanje. Leta 2020 ga je podarila sinu.
Ker je bila mati lastnica stanovanja več kot petnajst let, njena
davčna obveznost posledično sploh ni nastala. Zaradi navedenega
mati tudi ni mogla uveljavljati odloga ugotavljanja davčne
obveznosti po 100. členu ZDoh-2. Kljub temu bo lahko njen sin, če
stanovanje npr. v letu 2023 proda (nadaljnja obdavčljiva odsvojitev
tega kapitala), uveljavljal ugodnosti odloga ugotavljanja davčne
obveznosti, ki bi nastal v letu 2020 (če bi šlo za obdavčljivo
odsvojitev in bi njegova mama lahko priglasila odlog), kar pomeni,
da se mu bo kot čas pridobitve štel trenutek, ko je stanovanje
podedovala njegova mati. To pomeni, da sinu ob prodaji stanovanja
npr. v letu 2023 ne bo treba plačati dohodnine od dobička iz
kapitala pri odsvojitvi nepremičnine (ima namreč več kot petnajst
let imetništva).
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [06.12.2024].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o dohodnini -
ZDoh-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J,
75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl.
US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP, 39/22-ZDoh-2Z, 158/22-ZDoh-2AA in
131/23-ZORZFS.
· Zakon o davčnem postopku -
ZDavP-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F,
111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H,
91/15-ZDavP-2I, 63/16-ZDavP-2J, 69/17, 13/18-ZJF-H, 36/19-ZDavP-2L,
66/19-ZDavP-2M, 175/20-ZIUIPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE, 39/22-ZFU-A,
163/22-ZDavP-2N, 131/23-ZORZFS in 100/24-ZDavP-2O.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.