www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>

</head>

Iz poglavja:

DAVČNO MNENJE
DURS-MF/ZDDPO

</div>

DAVČNI ODTEGLJAJ PRI
PLAČILU LICENČNINE ZA RAČUNALNIŠKE PROGRAME

Pojasnilo DURS, št.
423-02-10023/2005, 24. 10. 2005

V zvezi s predpisano obveznostjo po 68.
členu ZDDPO-1, v skladu s katerim se davčni odtegljaj izračuna, odtegne in
plača tudi od plačil za uporabo ali za pravico do uporabe avtorskih pravic,
patentov, licenc, zaščitnih znakov, drugih premoženjskih pravic in drugih
podobnih dohodkov, je zavezanec zaprosil za načelno stališče do problematike
ločevanja plačil za računalniške programe (software) na plačila, ki veljajo za
licenčnine in avtorske honorarje, in na plačila druge vrste. Navaja, da od
dobaviteljev prejema račune, na katerih piše "licence fee", čeprav po
vsebini to ni vedno licenca (kot nadomestilo za prenos pravice avtorja
računalniškega programa na tretjo osebo z licenčno pogodbo). To so različni
primeri plačil, na primer: plačilo za nakup programske opreme za osebno ali
poslovno rabo; plačilo za prenos vseh avtorskih pravic (prenos lastništva v
celoti); plačilo za nakup izdelanih programov za poslovanje podjetij
(knjigovodski programi, antivirusni programi ...), ki se uvažajo od
dobaviteljev in nato prodajajo, pri tem pa je koriščenje teh programov časovno
neomejeno; plačilo za izključno pravico do uporabe programske opreme za neko časovno
obdobje in za distribuiranje; plačilo za vzdrževanje programske
opreme. Odgovarjamo:

Obveznost obdavčitve dohodkov z virom v
Sloveniji z davčnim odtegljajem je predpisana v XI. poglavju Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 17/05 – UPB1). V skladu s
3. točko prvega odstavka 68. člena tega zakona se davek izračuna, odtegne in
plača tudi od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki pomenijo plačila za
uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih
znakov, drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov. Osnova za
davčni odtegljaj je vsak posamezen dohodek. Davek se obračuna in plača po
stopnji 25 odstotkov. Plačnik davka opravi obračun davčnega odtegljaja na
obrazcu ODO-1, ki je predpisan s Pravilnikom o obrazcu za obračun davčnih
odtegljajev od plačil dohodkov rezidentov in nerezidentov in o načinu
predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04), v skladu s 355. in 356. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 25/05 – UPB1 in 56/05 –
sklep US). Plačnik davka mora obrazec o obračunu davčnih odtegljajev predložiti
pristojnemu davčnemu organu in davčnemu zavezancu najpozneje na dan plačila
dohodkov, ko mora opraviti tudi plačilo davčnega odtegljaja.

Izjeme od opisanega, ko se - ne glede
na obveznost za davčni odtegljaj po prvem odstavku 68. člena ZDDPO-1 – davek od
obravnavanih dohodkov ne izračuna, ne odtegne in ne plača ali pa se izračuna,
odtegne in plača po nižji davčni stopnji, veljajo v naslednjih primerih:

<ol start=1 type=1>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">Po
 drugem odstavku 68. člena ZDDPO-1 se davek ne izračuna, ne odtegne in ne
 plača, če se ti dohodki plačujejo Sloveniji ali samoupravni lokalni
 skupnosti v Sloveniji, Banki Slovenije, zavezancu rezidentu, ki
 izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, ali zavezancu nerezidentu,
 zavezanemu za davek od dohodkov, ki jih dosega z aktivnostmi v poslovni
 enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in če izplačevalcu sporoči
 svojo davčno številko, kadar so to dohodki, plačani tej poslovni enoti.
 Način poročanja plačnika davka v zvezi s takšnimi primeri določa 357. člen
 ZDavP-1, vsebino obrazca ODO-2 pa Pravilnik o obrazcu za obvestilo v
 primeru, ko ni davčnega odtegljaja, in o načinu predložitve obrazca
 davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04). </li>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">Posebni
 režim obdavčenja obravnavanih dohodkov ureja 70. člen ZDDPO-1, ki se
 uporablja v zvezi s plačili obresti in s plačili uporabe premoženjskih
 pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU. Davek se ne
 odtegne od plačil za uporabo premoženjskih pravic družbam, ki imajo eno od
 oblik, za katere se uporablja skupni sistem obdavčenja v zvezi s plačili
 uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih
 držav članic EU in jih določi minister, pristojen za finance, če v času plačila
 izpolnjujejo predpisane pogoje iz 70. člena ZDDPO-1. Podrobnejše pogoje za
 režim obdavčenja po 70. členu ZDDPO-1, ki velja v zvezi s plačili obresti
 in s plačili uporabe premoženjskih pravic med povezanimi družbami iz
 različnih držav članic EU, pa ureja 4. poglavje (13. člen) Pravilnika o
 izvajanju zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
 49/04). Upravičenje po 70. členu ZDDPO-1 se prizna na podlagi dovoljenja,
 ki ga izda pristojni davčni organ na podlagi vloge plačnika davka. Postopek
 v zvezi z obdavčenjem, ki velja v zvezi s plačili uporabe premoženjskih
 pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, podrobneje
 določa 360. člen ZDavP-1. </li>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">Izjema
 od navedenega velja tudi pri izplačevanju navedenih dohodkov nerezidentom
 držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju
 dvojnega obdavčevanja, ko prejemnik dohodka lahko uveljavlja ugodnosti po
 tej pogodbi. ZDavP-1 ureja izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju
 dvojnega obdavčevanja v IV. poglavju četrtega dela. Tako je na podlagi
 245. člena tega zakona omogočeno znižanje ali oprostitev plačila davčnega
 odtegljaja, če prejemnik dohodka, da bi izkoristil ugodnosti, določene v
 mednarodni pogodbi, plačniku davka predloži izpolnjen ustrezni zahtevek za
 zmanjšanje ali oprostitev plačila davka, ki bi ga drugače plačal v skladu
 z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom. Prejemnik dohodka mora
 plačniku davka predložiti zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davka,
 preden je dohodek izplačan, plačnik davka pa lahko izplača dohodek in
 obračuna davek po nižji stopnji oziroma od tega dohodka ne izračuna in ne
 odtegne davka, preden ne prejme od davčnega organa potrjenega zahtevka. Če
 je bil davek od dohodka kljub oprostitvi, navedeni v mednarodni pogodbi o
 izogibanju dvojnega obdavčevanja, obračunan in plačan, se prejemniku
 dohodka davek vrne na podlagi pisnega zahtevka prejemnika dohodka, v
 skladu z 247. členom ZDavP-1. V skladu s Pravilnikom o obrazcih za
 zahtevke za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju
 dvojnega obdavčevanja (Uradni list RS, št. 138/04) se pri plačilih uporabe
 premoženjskih pravic uporabi obrazec KIDO-3, kadar je to zahtevek po 245.
 členu ZDavP-1, oziroma obrazec KIDO-11, kadar je to zahtevek po 247. členu
 ZDavP-1. </li>
</ol>

Zavezanec posebej izpostavlja vprašanje
glede obračunavanja davčnega odtegljaja od licenčnin pri računalniških
programih.

Kakor je bilo poprej navedeno, ZDDPO-1
v 68. členu v zvezi z opredelitvijo dohodkov, od katerih se plačuje davčni
odtegljaj, izrecno določa, da se davek odtegne tudi od plačil za uporabo ali za
pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih znakov, drugih
premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov. Obveznost za davčni odtegljaj
po 3. točki prvega odstavka 68. člena ZDDPO-1 torej zadeva vse vrste plačil za
uporabo ali pravico do uporabe premoženjskih pravic, med drugim tudi licence. Posebne
opredelitve pojma licence za davčne namene ZDDPO-1 ne določa, prav tako tudi ne
izjem ali posebnosti glede davčnega odtegljaja od licenčnin (plačila za uporabo
ali za pravico do uporabe licenc) pri računalniških programih.

Pojmovna in vsebinska opredelitev
licenc izhaja iz določb XIV. poglavja Obligacijskega zakonika (Uradni list RS,
št. 83/01 in 32/04), ki podrobno ureja licenčno pogodbo (glej 704.-728. člen in
komentar k navedenim členom: Šinkovec, Tratar: Obligacijski zakonik s
komentarjem in sodno prakso, 2001). Licenčna pogodba je pogodba, s katero se
dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno
odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in
izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal
določeno plačilo. Z licenčno pogodbo se prenaša pravica izkoriščanja oziroma
uporabe predmeta licence, ki ga opredeljuje zakon o industrijski lastnini.
Pravica izkoriščanja pomeni za pridobitelja licence bistveni element vsebine licenčne
pogodbe. Pravica izkoriščanja predmeta licence se uresničuje s pravico
proizvodnje in dajanja v promet, z določenim označevanjem itd. Pravica
izkoriščanja se glede obsega določa praviloma z licenčno pogodbo. Če z licenčno
pogodbo ni določen obseg izkoriščanja, bi lahko razumeli, da je pravica
izkoriščanja predmeta licence odstopljena v celoti, to pomeni v mejah
dopustnosti izkoriščanja neke pravice industrijske lastnine, določenih z
zakonom, in v mejah zakona. Drug bistveni element licenčne pogodbe je plačilo,
ki ga mora dajalec licence plačati dajalcu licence. Brez pogodbenega plačila ni
licenčne pogodbe. Kakor določa 705. člen Obligacijskega zakonika, mora biti
licenčna pogodba sklenjena v pisni obliki. V licenčni pogodbi se najpogosteje
podrobneje uredijo ne le obseg in meje izkoriščanja predmeta licence, temveč
tudi način in oblika izkoriščanja predmeta licence. Ta pravila so izredno
pomembna zato, ker pridodobitelj licence ne pridobi le pravic in pooblastil v
zvezi z izkoriščanjem predmeta licence, temveč tudi odgovarjajoče pogodbene
dolžnosti v tem pogledu. Če z zakonom ali z licenčno pogodbo ni izrecno
določeno, pridobitelj licence nima pravice izkoriščanja poznejših izpopolnitev
predmeta licence. Pogodbene stranke lahko pri licenčni pogodbi določijo tudi
pooblastilo pridobitelja licence glede nadaljnje uporabe poznejših izpopolnitev
predmeta licence, tedaj pa je dogovorjeno višje plačilo (licenčnina).

Nekoliko širša opredelitev plačil
uporabe premoženjskih pravic kakor v 68. členu ZDDPO-1 je dana v 9. odstavku
70. člena ZDDPO-1, ki se uporablja za izvajanje tega člena oziroma pri uporabi
režima obdavčenja, ki velja v zvezi s plačili uporabe premoženjskih pravic med
povezanimi družbami iz različnih držav članic EU. Po tej opredelitvi vključujejo
plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo
ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško
ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo,
kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule
ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih
izkušnjah.

Pri plačilih dohodkov nerezidentom iz
držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, je
treba upoštevati opredelitev premoženjskih pravic, kakor jo določa sporazum v
konkretnem primeru. Kot pomoč se lahko upošteva vsebinsko primerljiva
definicija dohodkov iz premoženjskih pravic oziroma licenčnin po Vzorčni
konvenciji OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek
in premoženje, ki jo pri sklepanju sporazumov uporablja tudi Slovenija. Tretji
odstavek 12. člena Konvencije OECD vsebuje naslednjo definicijo dohodkov iz
premoženjskih pravic oziroma licenčnin: Izraz "licenčnine in avtorski
honorarji", uporabljen v tem členu, pomeni kakršnakoli plačila, prejeta za
uporabo ali pravico do uporabe, kakršnekoli avtorske pravice za literarno,
umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, kakršnegakoli
patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali
postopka, ali za informacije, ki se nanašajo na industrijske, komercialne ali
znanstvene izkušnje.

Kakor zavezanec ugotavlja sam, je pri
plačilih v zvezi z računalniškimi programi težko ločevati med licenčninami in
plačili druge vrste, v praksi navedbe na računih pogosto niso ustrezne (npr.
zaračunava se "licenčnina", čeprav po vsebini to ni vedno licenca).
Poudarjamo, da mora pravna oseba sama presoditi, ali je to v konkretnem primeru
plačilo licence ali ne. Pri tem je treba opozoriti, da za davčno obravnavo
posameznega dohodka ni relevantno formalno poimenovanje pravnega posla oziroma
pogodbe, ki je podlaga za izplačilo dohodka, ampak dejanska vsebina posla
oziroma dejstva in okoliščine v posameznem primeru (načelo vsebine pred
obliko). Opredelitev plačil v zvezi z računalniškimi programi je namreč odvisna
od narave pravic, ki jih pridobi pridobitelj po posamezni pogodbi o uporabi in
izkoriščanju programa. Plačila licenčnin za računalniške programe se
obravnavajo kot premoženjska pravica, od katere se obračunava davčni odtegljaj,
kadar se plačuje odstop pravic za izkoriščanje programov. Pri takšnih plačilih,
ki pomenijo plačila za uporabo in pravico do uporabe licence, je treba
obračunati, odtegniti in plačati davek v skladu s prvim odstavkom 68. člena
ZDDPO, razen že opisanih izjem.

Vir: Spletne strani Davčne uprave
Republike Slovenije (08.05.2006).

Zakonodaja - ki se uporablja
(zakonski in podzakonski predpisi) - v času izdaje mnenja DURS-MF:

<ul style="margin-top:0cm" type=square>
 <li class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:
 justify">Zakon o davku od dohodkov
 pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1).</li>
 <li class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:
 justify">Zakon o davčnem postopku
 (Uradni list RS, št. 25/05-UPB1).</li>
 <li class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:
 justify">Pravilnik o izvajanju zakona o
 davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 49/04).</li>
 <li class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:
 justify">Pravilnik o obrazcu za obračun
 davčnih odtegljajev od plačil dohodkov rezidentov in nerezidentov in o
 načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04).</li>
 <li class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:
 justify">Pravilnik o obrazcu za
 obvestilo v primeru, ko ni davčnega odtegljaja, in o načinu predložitve
 obrazca davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04).</li>
 <li class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:
 justify">Pravilnik o obrazcih za
 zahtevke za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju
 dvojnega obdavčevanja (Uradni list RS, št. 138/04).</li>
 <li class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:
 justify">Obligacijski zakonik (Uradni
 list RS, št. 83/01, 32/04 in 28/06).</li>
</ul>

OPOMBA: Zapis zakonodaje, ki se
uporablja v času izdaje mnenja, je pripis uredništva, pri čemer je upoštevan
datum izdaje mnenja.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV

DAVČNI ODTEGLJAJ PRI PLAČILU LICENČNINE ZA RAČUNALNIŠKE PROGRAME (16.05.2006)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE