Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Dohodnina/ …
DAVČNI VIDIK
OBDARITVE OTROK ZAPOSLENIH DELAVCEV
Številka:
38/SV/2019
Datum:
18.11.2019
Vprašanje – opis problema
Fizična oseba (delavec) ima z gospodarskim subjektom (gospodarska
družba / fizična oseba, ki opravlja dejavnost; delodajalec), ki ima
sedež v Sloveniji, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (tj. o delovnem
razmerju), ki se izvaja na ozemlju Slovenije.
Gospodarski subjekt, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji
in ima pravico do odbitka vstopnega DDV ter ugotavlja davčno osnovo
na temelju dejanskih odhodkov, je kupil blago, ki ga namerava
izročiti kot novoletno darilo delavčevemu otroku.
Ali:
1. je darilo
obdavčeno z dohodnino?;
2. je darilo
predmet obdavčitve z davkom na darila?;
3.
predstavlja darilo odhodek, ki se prizna pri ugotavljanju davčne
osnove za davek od dohodkov pravnih oseb / akontacije dohodnine od
dohodka iz dejavnosti?;
4. lahko
zavezanec od nabavljenega darila uveljavlja odbitek vstopnega
DDV?
Mnenje
1. Darilo delodajalca delavčevemu otroku predstavlja v
naravi dosežen dohodek – ugodnost delavca, ki je lahko:
·
obdavčljivo z dohodnino, vendar se ne vključuje v davčno
osnovo, če gre za darilo delodajalca otroku delavca,
dano v mesecu decembru in če vrednost darila ne presega 42 eurov
ter otrok ni starejši od 15 let,
·
obdavčeno z dohodnino, če gre za darilo delodajalca
otroku delavca, ki ni dano v mesecu decembru in/ali če vrednost
darila presega 42 eurov in/ali če je otrok starejši od 15 let.
2. Darilo delodajalca delavčevemu otroku ni predmet
obdavčitve z davkom na darila, saj se šteje za dohodek po
ZDoh-2.
3. Darilo delodajalca delavčevemu otroku se obravnava kot
strošek privatnega življenja, ki pa je davčno priznan
odhodek, ker gre za strošek zagotavljanja bonitet in drugih
izplačil v zvezi z zaposlitvijo, ki so bila obdavčena po
ZDoh-2.
4. Od blaga, ki bo podarjeno delavčevemu
otroku,delodajalec ne more (ne sme) uveljavljati odbitka
vstopnega DDV, ker nabavljena darila niso namenjena/ne služijo
namenu opravljanja (obdavčenih) transakcij. Zato delodajalcu
ob izročitvi darila delavčevemu otroku ni treba
obračunati DDV.
Obrazložitev
1. Dohodnina (ZDoh-2)
Dohodnina je davek od dohodkov, h kateremu so zavezane fizične
osebe (glej 1. in 4. člen ZDoh-2). Zavezanec za dohodnino –
rezident je zavezan za plačilo dohodnine za vse dohodke, ki jih je
dosegel v in izven Slovenije, medtem ko je nerezident zavezan za
plačilo dohodnine (samo) za dohodke, ki jih je dosegel v Sloveniji
(5. člen ZDoh-2).
Po 9. členu ZDoh-2 ima dohodek iz zaposlitve vir v Sloveniji, če se
zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji.
Na podlagi 1. točke 18. člena ZDoh-2 vključuje dohodek po ZDoh-2
tudi dohodek iz zaposlitve.
ZDoh-2 v drugem odstavku 35. člena določa, da se za zaposlitev
šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična
oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno
z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega
dela, ne glede na čas trajanja, pri čemer se za odvisno pogodbeno
razmerje štejeta delovno razmerje in vsako drugo (odvisno)
pogodbeno razmerje.
Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta
povezana z zaposlitvijo (prvi odstavek 36. člena ZDoh-2).
Na podlagi 4. točke prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 se v dohodek
iz delovnega razmerja vključuje tudi boniteta, ki jo delodajalec
zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana (kar
pomeni, da se v primeru, ko je boniteta zagotovljena družinskemu
članu delavca, kot prejemnik dohodka oz. zavezanec za dohodnino
šteje delavec, in ne družinski član).
Boniteta je v prvem odstavku 39. člen ZDoh-2 opredeljena kot vsaka
ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi,
ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu[1]
zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Na
podlagi 7. točke drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 vključuje
boniteta tudi darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali
zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu
ali njegovemu družinskemu članu.
Določene oblike ugodnosti v naravi se ne štejejo za boniteto,
ali se štejejo za boniteto, vendar se ne vključujejo v davčno
osnovo.
Skladno s četrtim odstavkom 39. člena ZDoh-2 se vrednost darila, ki
ga delodajalec podari otroku delojemalca ne všteva v davčno osnovo
delojemalca, če je darilo podarjeno v mesecu decembru in njegova
vrednost ne presega 42 eurov, pri čemer velja ta določba (odstavek)
samo za darila otroku do starosti 15 let.[2],
[3]
2. Davek na darila (ZDDD)
Predmet obdavčitve po ZDDD je (tudi) premoženje, ki ga fizična
oseba prejme od (druge) fizične ali pravne osebe kot dediščino ali
darilo in se ne šteje za dohodek po ZDoh-2. Ker darilo delodajalca
delavčevemu otroku šteje za dohodek po ZDoh-2 (tj. dohodek v naravi
/ boniteta), se posledično ne obdavčujejo z davkom na darila.
3. Davčno priznani odhodki (ZDDPO-2,
ZDoh-2)
Prvi odstavek 48. člena ZDoh-2 določa, da je davčna osnova od
dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med
prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti,
če ni s tem zakonom drugače določeno, pri čemer je v drugem
odstavku tega člena določeno, da se za ugotavljanje prihodkov in
odhodkov uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb
(op. tj. ZDDPO-2), če ni s tem zakonom drugače določeno.[4]
Po prvem odstavku 12. člena ZDDPO-2 je davčna osnova dobiček, ki se
ugotovi v skladu z določbami tega zakona. Dobiček je v drugem
odstavku 12. člena ZDDPO-2 opredeljen kot presežek prihodkov nad
odhodki, ki so določeni s tem zakonom.
Na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje
dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu
poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu
poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid,
na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi
standardi, razen v primeru, če je z ZDDPO-2 drugače določeno.
Splošna določba priznavanja odhodkov (prvi odstavek 29. člena
ZDDPO-2) določa, da se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev
prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2.
Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo,
oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na
dodano vrednost, predstavljajo davčno nepriznan odhodek po 3. točki
prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2.
Stroški privatnega življenja so dodatno opredeljeni v drugem
odstavku 30. člena ZDDPO-2, katerega 2. točka določa, da so to
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno
s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na
privatno življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje
bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so
obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
Darila
delodajalca otrokom delojemalca, ki niso dana pod pogoji iz
četrtega odstavka 39. člena ZDoh-2 se vštevajo v davčno osnovo
delojemalca. Posledično so obdavčena z dohodnino in se po 2. točki
drugega odstavka 30. člena ZDDPO-2 priznajo kot
odhodek.
Po pojasnilu FURS, št. brez številke, 07.02.2017
so tudi
stroški za darila delodajalca v
vrednosti do 42 eurov, podarjenih otrokom delojemalcev do starosti
15 let v mesecu decembru, ki se skladno z določbo četrtega odstavka
39. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, v celoti
davčno priznan odhodek. Po pojasnilu FURS gre v
celoti za
davčno priznane odhodke tudi v primeru, če ZDoh-2 določi, da gre za
bonitete, ki pa niso obdavčene (davčna stopnja je enaka 0), ker gre
le za enkrat letno obdaritev otrok delojemalcev.
4. Davek na dodano vrednost (ZDDV-1)
Na podlagi
prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da
od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan
plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je
to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za
namene svojih obdavčenih transakcij.
Obdarovanje
delavcev v osnovi ni povezano z opravljanjem (obdavčenih)
transakcij (tj. namen nabave je v osnovi neposlovnega značaja),
zato zavezanec nima pravice do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati
ali ga je plačal pri nabavah daril, ki bodo / so bila izročena
delavcem.
Izročitev
darila delavcu ne podlega obračunu DDV. 7. člen (uporaba blaga za
neposlovne namene) ZDDV-1 določa, da se za dobavo blaga, opravljeno
za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev
davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene
njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali
kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene
opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine
tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka
DDV.
Področje: ZDoh-2, ZDDD, ZDDPO-2, ZDDV-1
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
· Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št.
U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U in 66/19-ZDoh-2V.
· Zakon o davku na dediščine in darila - ZDDD, Uradni list
RS, št. 117/06.
· Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2, Uradni
list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo, 56/08-ZDDPO-2A,
76/08-ZDDPO-2B, 92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C, 96/09-ZDDPO-2D,
110/09-ZDavP-2B, 43/10-ZDDPO-2E, 59/11-ZDDPO-2F, 24/12-ZDDPO-2G,
30/12-ZDDPO-2H, 94/12-ZDDPO2I, 81/13-ZDDPO-2J, 23/15-ZDDPO-2L,
50/14-ZDDPO-2K, 82/15-ZDDPO-2M, 68/16-ZDDPO-2N, 69/17-ZDDPO-2O,
79/18-ZDDPO-2P in 66/19-ZDDPO-2R.
· Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, Uradni list
RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H, 90/15-ZDDV-1I,
77/18-ZDDV-1J in 59/19-ZDDV-1K.