www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DELO V TUJINI IN ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE – Stroški prevoza v tujino in iz tujine – Objektivno neto obdavčenje (X Ips 42/2021) (08.11.2022)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:6.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0cm'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>PRAKSA/Sodbe
sodišč/Dohodnina/Vrhovno sodišče/ …</span></p>
</div>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 42/2021</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
29.09.2022</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>DELO V TUJINI
IN ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE – Stroški prevoza v tujino in iz tujine –
Objektivno neto obdavčenje</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Davčni zavezanec je
upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz
delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi
tudi vožnja od prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer prebiva
njegova družina, v drugo državo, do mesta, kjer dejansko opravlja
delo, in nazaj. To velja ne glede na določbe 3. člena Uredbe o
davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega
razmerja, torej ne glede na to, ali se od tega prebivališča vozi
vsaj štirikrat tedensko.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Če se stroški
prevoza na delo in z dela priznavajo v sistemu odmere dohodnine, je
treba spoštovati načelo davčne pravičnosti tudi pri ustreznem
upoštevanju navedenih stroškov znotraj samega sistema dohodnine za
vse davčne zavezance. To ne pomeni posebne ugodnosti davčnega
zavezanca, temveč je eden od predpisanih elementov izračuna davčne
osnove, kot podlage za določitev davčne obveznosti, ki mora biti
skladen z ustavnimi načeli.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Edini pogoj za
davčno upoštevanje stroškov prevoza za davčnega zavezanca, ki
opravlja delo v tujini pri tujem delodajalcu, je njegova dejansko
prisotnost na delovnem mestu v tujini. Iz 45. člena ZDoh-2 ne
izhajajo omejitve davčnega upoštevanja stroškov prevoza za davčnega
zavezanca, ki opravlja delo v tujini pri tujem delodajalcu in je
tam tudi dejansko prisoten, niti tega da bi Vlada s podzakonskim
predpisom lahko omejevala zakonsko določeno davčno upoštevanje
stroškov na prevoz na delo in z dela pri izračunu davčne osnove tem
davčnim zavezancem glede na kraj, od katerega se vozijo na delo.
Določba 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in
drugih dohodkov iz delovnega razmerja je v nasprotju s 45. členom
ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim
predpisom.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Reviziji se ugodi
in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 2412/2018-13
z dne 1. 7. 2020 spremeni tako, da se glasi:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Tožbi se ugodi in
se odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT
42110-5598/2017-1-08-UP z dne 19. 10.2017, odpravi ter se zadeva
vrne toženi stranki v ponovni postopek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V ponovnem
postopku je dolžna tožena stranka davčno osnovo za odmero
akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračunati z
upoštevanjem revidentovih stroškov prevoza na delo v tujini in
nazaj, kot izhaja iz obrazložitve te sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka
je dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe tožeči stranki povrniti
stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 665,00 EUR z
zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku
izpolnitvenega roka do plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Upravno sodišče
Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi
prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju
ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave
Republike Slovenije, št. DT 42110-5598/2017-1-08-UP z dne 19. 10.
2017, s katero je bila tožniku odmerjena akontacija dohodnine od
dohodka iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini
za september 2017 v višini 11.632,08 EUR. Tožniku je bil v plačilo
naložen znesek v višini 4.893,04 EUR, ki predstavlja razliko med
odmerjeno akontacijo dohodnine in davkom, ki ga je plačal v tujini.
Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih
obresti, nesuspenzivnosti pritožbe, stroških postopka ter da se
dohodek iz zaposlitve na podlagi delovnega razmerja všteva v letno
davčno osnovo za odmero dohodnine. Ministrstvo za finance je z
odločbo, št. DT-499-01-1494/2017-2 z dne 5. 10. 2018, tožnikovo
pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno
zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Iz obrazložitve
pravnomočne sodbe izhaja, da je tožnik v napovedi za odmero
dohodnine zahteval znižanje davčne osnove za stroške letalskega
prevoza na delo in z dela v Švico in s tem povezane stroške za
ponudnika cestnih prevozov GoOpti. Upravno sodišče je pritrdilo
stališču in razlogom davčnih organov tožene stranke, da njegova
zahteva ni utemeljena, ker 3. člen Uredbe o davčni obravnavi
povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v
nadaljevanju Uredba) predvideva znižanje davčne osnove le za
stroške prevoza na delo od delavčevega običajnega prebivališča,
torej od prebivališča od katerega se delavec vozi na mesto
opravljanja dela vsaj štirikrat tedensko. Ker se je tožnik na delo
v Švico iz prebivališča v Sloveniji nesporno vozil samo enkrat
tedensko, se mu ti stroški ne vštevajo v davčno osnovo za odmero
davka od dohodka iz zaposlitve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Na predlog tožeče
stranke je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 270/2020 z dne 4. 11.
2020 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je ob ustavnoskladni
razlagi Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) delojemalec,
zaposlen pri delodajalcu v tujini, upravičen uveljavljati
zmanjšanje davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega
razmerja tudi za stroške prevoza na delo in z dela, čeprav se iz
Slovenije v drugo državo, kjer opravlja delo, in nazaj, ne vozi
vsaj štirikrat tedensko.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Zoper izpodbijano
sodbo je tožnik (v nadaljevanju revident) na podlagi navedenega
sklepa o dopustitvi revizije vložil revizijo iz razloga bistvene
kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka
85. člena ZUS-1) in zmotne uporabe materialnega prava (2. točka
prvega odstavka 85. člena ZUS-1). V njej predlaga, naj ji Vrhovno
sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti
ugodi ali pa naj vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve
stopnje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Zahteva tudi
povrnitev stroškov postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Tožena stranka v
odgovoru na revizijo zavrača revidentove navedbe in predlaga, naj
Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
K I. točki izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Revizija je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revizijsko
sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo
samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj,
glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena
Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Za presojo
utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve
davčnih organov in Upravnega sodišča, na katera je Vrhovno sodišče
vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP in 85. člen ZUS-1) in ki so
povezane s pravnim vprašanjem, glede katerega je bila revizija
dopuščena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Dejanski okvir obravnavane zadeve in bistvo navedb
strank</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Iz ugotovljenega
dejanskega stanja izhaja, da je bil revident v obravnavanem davčnem
obdobju v delovnem razmerju pri delodajalcu v Švici. Na mesto
opravljanja dela se je običajno vozil od svojega prebivališča v
Švici, enkrat tedensko pa tudi iz Slovenije, kamor se je ob koncih
delovnega tedna vračal k svoji družini (ženi in otrokom). V
napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve za
mesec september v letu 2017 je zato uveljavljal tudi znižanje
davčne osnove za stroške letalskega in cestnega prevoza v višini
1.433,67 EUR, ki jih je imel v tem obdobju v zvezi s prevozom na
delo iz Slovenije v Švico.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Revident v
reviziji zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in v bistvenem
trdi, da je Uredba (podzakonski akt) v delu ko določa, da se v
davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja vštevajo le potni
stroški od običajnega prebivališča delojemalca, tj. kraja, od koder
se na delo vozi najmanj štirikrat tedensko (drugi odstavek 3.
člena), v neskladju s 45. členom ZDoh-2, saj za znižanje davčne
osnove predpisuje pogoje, ki jih zakon ne določa. Davčna obveznost
mora biti jasno in konkretno določena v zakonu in ne v podzakonskem
predpisu. Na podlagi prvega odstavka 45. člena ZDoh-2 lahko
zavezanci, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine,
uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom
in stroške prevoza na delo in z dela. Pogoj za to, da se potni
stroški priznajo, je le dejanska prisotnost delavca na delovnem
mestu v tujini. Drugih pogojev zakon ne določa. Glede na takšen
zakonski okvir bi podzakonski akt lahko določil le vrsto prevozov,
ki jih je mogoče upoštevati, (cenovni) razred ipd. Če bi želel
zakonodajalec za to določiti dodatne pogoje (tudi na primer
opredeliti pojma dejansko in običajno prebivališče, ki ju uporablja
Uredba), pa bi moral to v skladu z načeli jasnosti in določnosti
predpisov (2. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju
Ustava) in zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave)
urediti z zakonom. Po mnenju revidenta je Vlada s tem, ko je v
Uredbi opredelila pojma običajno in drugo prebivališče, presegla
pooblastilo iz 45. in drugega odstavka 44. člena ZDoh-2, da določi
pogoje in višino stroškov prevoza na delo in z dela, ki se ne
vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Ker je
torej določba 3. člena Uredbe v neskladju z ZDoh-2 in Ustavo, je
Upravno sodišče ne bi smelo uporabiti <i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>(exceptio
illegalis)</span></i>. Sploh pa po stališču revidenta znižanje
davčne osnove za prevozne stroške ni izjema oziroma ugodnost, kot
navaja Upravno sodišče, pač pa vprašanje njihovega priznavanja
oziroma nepriznavanja zadeva upoštevanje (tudi v sodni praksi
Vrhovnega sodišča že večkrat poudarjenega) načela davčne
pravičnosti, torej objektivnega neto načela obdavčenja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Revident dodaja,
da so po razlagi, ki jo je sprejelo Upravno sodišče, davčni
rezidenti Republike Slovenije, ki obdavčljive dohodke iz delovnega
razmerja ustvarijo v tujini, v dejanskem ustavno nedopustnem
neenakem položaju v primerjavi z rezidenti, ki obdavčljive dohodke
ustvarijo v Sloveniji (14. člen Ustave). Vprašanje priznavanja
stroškov za prevoz na delo in z dela je namreč po svoji naravi in v
večini primerov povezano z vprašanjem izvrševanja pravice do
družinskega življenja. Davčnim zavezancem, ki živijo v Sloveniji in
v Sloveniji tudi ustvarijo obdavčljive dohodke iz delovnega
razmerja, se prevozni stroški ne vštevajo v davčno osnovo, hkrati
pa neomejeno uživajo pravico do družinskega življenja. Nasprotno pa
se delojemalcem, ki obdavčljive dohodke ustvarijo v tujini, stroški
prevoza na delo tujino in z dela praviloma vštevajo v davčno
osnovo, čeprav jim enako nastanejo izključno zaradi uresničevanja
pravice do zasebnega in družinskega življenja. Znižanje davčne
osnove se slednjim prizna le izjemoma, če lahko zagotovijo, da
pravico do družinskega življenja uresničujejo tako, da se na delo
iz Slovenije v tujino vozijo najmanj štirikrat tedensko. Ob tem pa
ni nepomembna okoliščina, da se pogosto ti zavezanci (med njimi
tudi revident) štejejo za davčne rezidente Republike Slovenije prav
zaradi tega, ker tu živijo njihovi ožji družinski člani. Revident
Upravnemu sodišču očita, da se do teh vsebinskih tožbenih očitkov
ni opredelilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Tožena stranka v
odgovoru na revizijo navaja, da Uredba zgolj podrobneje opredeljuje
oziroma konkretizira stroške prevoza na delo in z dela na način, da
jih opredeli po višini. Opredelitev „običajnega prebivališča“ je z
namenom opredelitve višine (obsega) stroškov podana znotraj danega
zakonskega okvira. Z opredelitvijo „drugega prebivališča“ pa se
dejansko omogoča razširitev teh, sicer upoštevnih stroškov prevoza
- davčno priznani stroški tako niso zgolj stroški za pot med mestom
opravljanja dela in prebivališčem, ki je mestu opravljanja dela
najbližje, temveč tudi stroški poti med mestom opravljanja dela in
prebivališčem, ki ni najbližje mestu opravljanja dela, če se
delojemalec od tega prebivališča na mesto opravljanja dela vozi
vsaj štirikrat tedensko. S tem se zagotavlja določena ustaljenost
(vezanost) pri določitvi kraja, na katerega se vežejo pravno
priznani stroški, ki so sicer vezani na delovno razmerje. Nadalje
izpostavlja, da navedena ureditev iz Uredbe velja enako za vse
davčne zavezance, to je tako za tiste, ki delajo v tujini, kot za
tiste, ki delajo v Sloveniji, pri čemer lahko tudi slednji zaradi
oddaljenosti delovnega mesta živijo (med tednom) ločeno od svoje
družine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Presoja Vrhovnega sodišča</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Upoštevanje
stroškov za prevoz na delo in z dela je pri odmeri dohodnine
davčnemu zavezancu, ki ustvarja dohodek v delovnem razmerju, po
praksi Vrhovnega sodišča pomembno z vidika načela davčne
pravičnosti, torej načela, ki kot izpeljava ustavnega načela
enakosti pred zakonom na davčnem področju (14. člen Ustave) terja
enakomerno porazdelitev davčnega bremena med davčne
zavezance.<a href="#_edn1" name="_ednref1" title="" id=
"_ednref1"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
Načelo davčne pravičnosti zahteva, da je temeljni kriterij
obdavčitve posameznikova zmožnost plačevanja davkov, ki se v
primeru dohodnine (davka od dohodka) odraža skozi višino njegovega
razpoložljivega dohodka. Dejstvo, da posamezniku nastajajo določeni
stroški, zato da sploh lahko ustvarja dohodek, je zakonodajalec
upošteval tako, da je nekatere kategorije stroškov (med njimi tudi
stroške prevoza na delo in prehrane med delom) izvzel iz obdavčitve
(objektivni neto načelo obdavčenja). Z dejanskim nastankom teh
stroškov, ki jih plača davčni zavezanec iz svojega dohodka, se
namreč njegov razpoložljivi dohodek zniža.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Iz ustavnega
načela davčne pravičnosti sicer ne izhaja zahteva, da se morajo pri
odmeri dohodnine upoštevati (vsi ali določeni) stroški prevoza na
delo in z dela. Navedeni stroški so v veliki meri predmet
odločitev, ki sodijo v osebno sfero davčnega zavezanca (izbira
prebivališča, sprejem dela v tujini, vzpostavitve dveh prebivališč
itd.). Zato njihov nastanek in višina nista povezana samo z
opravljanjem dela na določenem delovnem mestu.<a href="#_edn2"
name="_ednref2" title="" id="_ednref2"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
Vendar pa je v primeru, ko se navedeni stroški priznavajo v sistemu
odmere dohodnine, kot to velja v Republiki Sloveniji, treba
spoštovati načelo davčne pravičnosti tudi pri ustreznem upoštevanju
navedenih stroškov znotraj samega sistema dohodnine za vse davčne
zavezance, saj različne obremenitve razpoložljivega dohodka brez
razumnega razloga v javnem interesu, ki izhaja iz narave stvari,
lahko pomenijo nedopustno neenakost pred zakonom in s tem kršitev
14. člena Ustave. Tako upoštevanje navedenih stroškov, ki so del
sistema dohodnine v Republiki Sloveniji, ne pomeni posebne
ugodnosti davčnega zavezanca, kot to opredeljuje Upravno sodišče,
temveč je to eden od predpisanih elementov izračuna davčne osnove,
kot podlage za določitev davčne obveznosti, ki mora biti skladen z
ustavnimi načeli.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Glede na
navedeno Vrhovno sodišče dodaja, da lahko upoštevanje navedenih
stroškov zakonodajalec s ciljem doseganja različnih ustavno
dopustnih ciljev tudi omeji oziroma uredi na splošen (pavšalni)
način za vse davčne zavezance.<a href="#_edn3" name="_ednref3"
title="" id="_ednref3"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
Vendar pa je mogoče pritrditi revidentu, da bi moral tako omejitev,
ki pomeni poseg v navedeno ustavno načelo davčne pravičnosti,
izrecno določiti (ustavnoskladni) zakon.<a href="#_edn4" name=
"_ednref4" title="" id="_ednref4"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Vprašanje, ki ga
obravnava revizija, se nanaša na presojo zakonskih določb, ki
urejajo zniževanje davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja,
ki ga sklene davčni zavezanec s tujim delodajalcem za delo v
tujini. Za revizijsko presojo v okviru dopuščenega pravnega
vprašanja je tako pomembna predvsem razlaga 45. člena ZDoh-2 in
sicer v zvezi z drugim odstavkom 44. člena ZDoh-2 ter 3. členom
Uredbe.<a href="#_edn5" name="_ednref5" title="" id=
"_ednref5"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>16. ZDoh-2 v 45.
členu ureja dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za
delo v tujini, ki se ne všteva v davčno osnovo. V tem členu
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
„(1) Zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja s tujim
delodajalcem za delo v tujini, se v davčno osnovo od tega dohodka
ne všteva dohodek v višini stroška prehrane med delom in stroška
prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delovnem
mestu v tujini, pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega
odstavka 44. člena tega zakona določi vlada, pri čemer se stroški
prehrane med delom priznajo do višine, povečane za 80 % glede na
višino, ki jo določi vlada.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
(2) Če zavezanec prejme povračilo stroškov iz prvega odstavka tega
člena, se ne glede na 44. člen tega zakona, v davčno osnovo iz
prvega odstavka tega člena vštevajo tudi tovrstna
povračila.“</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>17. V 44. členu
ZDoh-2 ureja splošno, kateri so dohodki iz delovnega razmerja, ki
se ne vštevajo v davčno osnovo. Tako v prvem odstavku našteva
dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja. Mednje so vključena tudi povračila stroškov v zvezi z
delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela
itd., do višine, ki jo določi vlada (3. točka prvega odstavka 44.
člena). Drugi odstavek tega člena določa, da se pri določanju višin
povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s
3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, kot
podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev,
določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če
delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom
in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in
dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma
dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>18. V času nastanka
obdavčljivega dohodka veljaven 3. člen Uredbe pa je v obsegu,
relevantnem za revizijsko presojo, določal:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
„(1) Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov
javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča
do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en
kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega
prebivališča.</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
(2) Mesto opravljanja dela po tej uredbi je mesto, kjer se delo
opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče po tej
uredbi je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu
opravljanja dela. Drugo prebivališče delojemalca je običajno
prebivališče po tej uredbi le, če se delojemalec od tam vsaj
štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.“<a href="#_edn6"
name="_ednref6" title="" id="_ednref6"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><b><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>[6]</span></b></span></span></a></span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Iz navedenega
izhaja, da 45. člen ZDoh-2 posebej ureja upoštevanje stroškov
prevoza na delo in z dela (in prehrane med delom) za davčne
zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja s tujim
delodajalcem za delo v tujini. Zakonodajalec je v njej upošteval
specifičnost položaja teh oseb in določil drugačna pravila v zvezi
z navedenimi vprašanji, ki odstopajo od splošne ureditve iz 44.
člena ZDoh-2. Tako se davčna osnova tem davčnim zavezancem ne
znižuje za s strani delodajalca prejeta povračila za prevoz na delo
in z dela, temveč se pri odmeri dohodnine upoštevajo stroški, ki
jih je imel tak davčni zavezanec z navedenim prevozom, ne glede na
to, ali je davčni zavezanec od delodajalca v tujini prejel kakšno
povračilo v zvezi s tem in v kakšni višini.<a href="#_edn7" name=
"_ednref7" title="" id="_ednref7"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[7]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Med strankama je
nesporno, da v okvir navedene določbe sodi upoštevanje stroškov, ki
nastanejo takemu davčnemu zavezancu pri prevozu na delo in z dela
(na mesto opravljanja dela) od njegovega prebivališča v tujini.
Glede tega (in s tem povezane ustrezne višine teh stroškov) se zato
v obravnavani zadevi Vrhovno sodišče ni nadalje
opredeljevalo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>21. V reviziji tako
ostaja sporno vprašanje upoštevanja stroškov prevoza takega
davčnega zavezanca od njegovega mesta opravljanja dela v tujini do
njegovega prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer prebiva tudi
njegova družina. Drugače kot v nekaterih drugih evropskih
ureditvah<a href="#_edn8" name="_ednref8" title="" id=
"_ednref8"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[8]</span></span></span></a>
v Republiki Sloveniji upoštevanje navedenih stroškov, ki znižujejo
razpoložljivi dohodek davčnega zavezanca, ni posebej urejeno. Zato
je bilo treba presoditi, ali iz 45. člen ZDoh-2 izhaja, da se
(tudi) navedeni stroški priznajo takim davčnim zavezancem kot
<i><span style='border:none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>„stroški
prevoza na delo in z dela glede na dejansko prisotnost na delovnem
mestu v tujini“</span></i>, za višino katerih se davčna osnova za
odmero dohodnine tem davčnim zavezanem zniža skladno s prvim
odstavkom tega člena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Po presoji
Vrhovnega sodišče so tudi navedeni stroški po svoji pravni naravi v
bistvenem enaki drugim stroškom za prevoz na delo in z dela, ki se
upoštevajo pri ustreznem izračunu (znižanju) davčne osnove v skladu
s 45. členom ZDoh-2. Tako je povsem razumno in neločljivo povezano
z obstojem tesnih družinskih vezi, da se delavec od mesta
opravljanja dela v tujini občasno vozi (vrača) tudi na svoje
prebivališče v Republiki Sloveniji, kjer prebiva tudi njegova
družina.<a href="#_edn9" name="_ednref9" title="" id=
"_ednref9"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[9]</span></span></span></a>
Z vožnjo od tega prebivališča (nazaj) pa davčni zavezanec
zagotavlja, da je tudi dejansko prisoten na delovnem mestu v
tujini, kar kot edini pogoj za priznavanje navedenih stroškov
prevoza določa zakon. Tako je treba pritrditi argumentaciji
revidenta, da gre tudi v takem primeru za prevoz, ki se v bistvenem
ne razlikuje od drugih prevozov davčnih zavezancev na delo in z
dela.<a href="#_edn10" name="_ednref10" title="" id=
"_ednref10"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[10]</span></span></span></a>
Glede na navedeno je torej navedene stroške, nastale za
zagotavljanje prisotnosti na delovnem mestu v tujini, treba
obravnavati kot stroške za prevoz na delo in z dela v smislu 45.
člena ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Ob nastanku
takih stroškov prevoza se razpoložljivi dohodek davčnega zavezanca,
ki je bil ustvarjen v navedenem delovnem razmerju v tujini,
dejansko zniža, lahko tudi v bistvenem obsegu. To je treba
upoštevati pri odmeri dohodnine, saj bi bilo sicer kršeno načelo
davčne pravičnosti (objektivni neto načelo obdavčenja). V navedeno
priznavanje dejanskih stroškov bi lahko posegel le zakon, ki bi
navedeno vprašanje uredil drugače in vzpostavil ustavnoskladne
omejitve, če bi zanje obstajali razumni razlogi v javnem interesu
(zgoraj, 14. točka obrazložitve).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Iz 45. člena
ZDoh-2 kot navedeno izhaja, da je edini pogoj za davčno upoštevanje
stroškov prevoza za davčnega zavezanca, ki opravlja delo v tujini
pri tujem delodajalcu, njegova dejanska prisotnost na delovnem
mestu v tujini. Zato je Vrhovno sodišče v okviru obravnavane
revizije moralo odgovoriti na vprašanje pravilne razlage obsega
oziroma vsebine pooblastila za podzakonsko urejanje iz prvega
odstavka 45. člena ZDoh-2. Zakon tam določa, da se v primerih, ko
davčni zavezanci prejemajo dohodek iz delovnega razmerja s tujim
delodajalcem za delo v tujini, v davčno osnovo ne všteva dohodek v
višini stroška prevoza na delo in z dela glede na dejansko
prisotnost na delovnem mestu v tujini, <i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>„pod pogoji in do
višine, ki jih na podlagi drugega odstavka 44. člena tega zakona
določi vlada“</span></i>. Gre torej za sporno vprašanje, ali je
lahko Vlada z Uredbo določila dodatne pogoje za priznavanje
navedenih stroškov glede na to, s katerega (običajnega,
najbližjega) prebivališča se davčni zavezanec vozi na delo.<a href=
"#_edn11" name="_ednref11" title="" id="_ednref11"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[11]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>25. ZDoh-2 v drugem
odstavku 44. člena ureja davčne oprostitve prejetih povračil
stroškov in v drugem odstavku v zvezi s tem določa, da se pri
predpisovanju davčno upoštevne <i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>višine</span></i>
povračil stroškov v zvezi z delom s strani Vlade kot podlago
upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z
zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Ne da bi se
Vrhovno sodišče opredeljevalo do drugih vprašanj ustavnosti
navedenega pooblastila za podzakonsko urejanje, pa je po njegovi
presoji očitno, da to ne vključuje možnosti določanja dodatnih
pogojev za davčno upoštevanje določenih kategorij stroškov davčnih
zavezancev, kar velja tudi za stroške prevoza, ki so nastali
davčnemu zavezancu, ki je dohodke dosegal v delovnem razmerju s
tujim delodajalcem. Zato ima revident prav v tem, ko poudarja, da
niti iz 44. niti iz 45. člena ZDoh-2 ne izhaja pooblastilo, da bi
Vlada s podzakonskim predpisom lahko omejevala zakonsko določeno
davčno upoštevanje stroškov na prevoz na delo in z dela pri
izračunu davčne osnove tem davčnim zavezancem glede na kraj, od
katerega se vozijo na delo.<a href="#_edn12" name="_ednref12"
title="" id="_ednref12"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[12]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>26. Iz 45. člena
ZDoh-2 ne izhajajo navedene omejitve davčnega upoštevanja stroškov
prevoza za davčnega zavezanca, ki opravlja delo v tujini pri tujem
delodajalcu in je tam tudi dejansko prisoten, niti tega ne
vključuje pooblastilo za podzakonsko urejanje. Zato je ob
ustavnoskladni razlagi 45. člena ZDoh-2 tak davčni zavezanec
upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz
delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi
tudi vožnja od prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer prebiva
njegova družina, v drugo državo, do mesta, kjer dejansko opravlja
delo, in nazaj. To velja ne glede na določbe 3. člena Uredbe, torej
ne glede na to, ali se od tega prebivališča vozi vsaj štirikrat
tedensko, kar kot omejitev izhaja iz opredelitve pojma „običajnega
prebivališča“ iz drugega odstavka 3. člena Uredbe.<a href="#_edn13"
name="_ednref13" title="" id="_ednref13"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[13]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>27. Ta določba
Uredbe je v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno
dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom, zato je v delu 3.
člena, ki določa navedene omejitve za odmero dohodnine, v zadevah,
kot je obravnavana, ni dopustno uporabiti <i><span style=
'border: none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>(exceptio
illegalis)</span></i>.<a href="#_edn14" name="_ednref14" title=""
id="_ednref14"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[14]</span></span></span></a>
Pri tem pa se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do drugih morebitnih
primerljivih situacij, ki bi ob ustavnoskladni razlagi določb 44.
in 45. člena ZDoh-2 lahko pomenile obravnavanemu enakovreden
položaj in prav tako narekovale ustrezen spregled tega
podzakonskega predpisa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Uporaba v konkretnem primeru</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>28. Revident je v
napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega
razmerja s tujim delodajalcem za mesec september 2017 uveljavljal
znižanje davčne osnove za stroške letalskega in cestnega prevoza v
višini 1.433,67 EUR, ki jih je imel v tem obdobju v zvezi s
prevozom na delo iz Slovenije v Švico. Glede na pojasnjena stališča
Vrhovnega sodišča, sta torej davčni organ tožene stranke in Upravno
sodišče izhajala iz zmotnega materialnopravnega stališča, da
revident ni upravičen do zmanjšanja davčne osnove tudi za te
stroške prevoza na delo in z dela in niti nista ugotavljala
(nadaljnjega) bistvenega dejstva, torej višine stroškov prevoza k
njegovi družini, ki prebiva v Sloveniji (in nazaj), ki bi bili
davčno priznani v smislu 45. člena ZDoh-2. Vrhovno sodišče je zato
zaradi napačne uporabe materialnega prava reviziji ugodilo in
izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijano odločbo
odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (drugi
odstavek 94. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka in tretjim
odstavkom 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je dolžna tožena
stranka upoštevati stališča Vrhovnega sodišča in davčno osnovo za
odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja
revidentu izračunati z upoštevanjem stroškov prevoza na delo v
tujini in nazaj, kot izhajajo iz obrazložitve te sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
K II. točki izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>29. Ker je revident
z revizijo uspel, je Vrhovno sodišče odločilo o stroških upravnega
spora pred Upravnim sodiščem in o stroških revizijskega postopka
(drugi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1). Stroški postopka pred Upravnim sodiščem so priznani na
podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3.
člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu ter
odmerjeni v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV (62,70 EUR),
skupaj torej 347,70 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>30. Stroške
revizijskega postopka pa je Vrhovno sodišče odmerilo na podlagi
prvega odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 154.
člena ZPP in 12. členom Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki
določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi,
veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z
vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik
zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek).
Revizijski stroški so v skladu s 5. točko tarifne številke 30
odmerjeni v skladu s prvo alinejo 1. točke tarifne številke 30
(sedaj tarifne številke 34) in 1. točko tarifne številke 18 OT
(sedaj tarifne številke 19), ki je veljala v času, ko je odvetnik
delo opravil, in (sedanje) vrednosti točke 0,60 EUR. Upoštevana je
vrednost spornega predmeta 1.433,67 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>31. Revident je
zahteval povračilo stroškov za predlog za dopustitev revizije in
revizijo. Ker OT ne vsebuje izrecne določbe o odmeri stroškov za
predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu, revizijski
postopek v upravnem sporu pa je enak revizijskemu postopku v
pravdnih zadevah, je Vrhovno sodišče stroške za obrazložen predlog
za dopustitev revizije odmerilo na podlagi določb OT, ki veljajo za
pravdni postopek in revidentu za vložitev predloga za dopustitev
revizije priznalo 250 točk (4. točka tarifne številke 21 v povezavi
s 1. točko tarifne številke 30 OT). Za revizijo pa je Vrhovno
sodišče revidentu priznalo 175 točk, pri čemer je upoštevalo 5.
točko tarifne številke 30 OT in 5. točko tarifne številke 21 OT, po
kateri se 50 % nagrade za predlog za dopustitev revizije všteva v
odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo. Pri tem je Vrhovno
sodišče upoštevalo 50 % prisojene nagrade za predlog za dopustitev
revizije (125 točk). Revidentu se torej za revizijski postopek
priznajo stroški v znesku 255,00 EUR (425 točk) in 5,10 EUR
materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), oboje povečano
za 22 % DDV, skupaj torej 317,00 EUR. Skupni stroški upravnega
spora pred Upravnim sodiščem in stroški revizijskega postopka torej
znašajo 665,00 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>32. Zahtevane
zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka
za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena
Obligacijskega zakonika).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>33. Vračilo plačanih
sodnih taks bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih
taksah v zvezi določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo
Upravno sodišče po uradni dolžnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>
Glasovanje</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;background:white;vertical-align: baseline'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>34. Vrhovno sodišče
je odločitev sprejelo soglasno. Vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan je
napovedal pritrdilno ločeno mnenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje:
ZDoh-2</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title="" id="_edn1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako izrecno več odločitev
Vrhovnega sodišča, npr. sklep X Ips 133/2017 z dne 24. 10.
2018.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title="" id="_edn2"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V nekaterih ureditvah se tako
stroški prevoza na delo in z dela sploh ne priznavajo, ker se
štejejo za zasebno potrošnjo (npr. v Združenem kraljestvu), v
drugih se obravnavajo kot mešane narave, ker so posledica deloma
zasebne potrošnje, deloma kot stroški, potrebni za ustvarjanje
dohodka (glej npr. odločbo Zveznega ustavnega sodišča ZRN, BVerfGE
2 BvL 1/07, 2/07, 1/08, 2/08 z dne 9. 12. 2008, 73. točka
obrazložitve in nasl.)</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title="" id="_edn3"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>O tem tudi Ustavno sodišče RS v
odločbi, št. U-I-18/11 z dne 19. 1. 2012, 9. točka obrazložitve in
nasl. Glej tudi odločitve Zveznega finančnega sodišča Nemčije
<i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt; padding:0cm'>(Bundesfinanzhof)</span></i>,
na primer sklep VI R 48/15 z dne 15. 11. 2016, 14. točka
obrazložitve, sodba VI R 42/07 z dne 26. 3. 2009 in
druge.</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title="" id="_edn4"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[4]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako Vrhovno sodišče v že
citirani zadevi X Ips 133/2017.</span></p>
</div>
<div id="edn5">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref5" name="_edn5" title="" id="_edn5"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[5]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Objavljena v Uradnem listu RS,
št. 140/2006, z dne 29.12.2006.</span></p>
</div>
<div id="edn6">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref6" name="_edn6" title="" id="_edn6"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[6]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Navedena odstavka se tudi v času
odločanja Vrhovnega sodišča nista spremenila. Sicer pa se je po
osmem odstavku takrat veljavnega 3. člena Uredbe delojemalcu, ki
dosega dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, ne glede na prvi,
tretji, četrti in peti odstavek tega člena priznal strošek prevoza
na delo in z dela do višine 0,18 EUR za vsak polni kilometer
razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.
Določbe naslednjih odstavkov 3. člena Uredbe se nanašajo na
vprašanja, ki za revizijsko presojo niso relevantna (npr.
opredelitev pojmov javnega prevoza, javnega prevoznega sredstva,
postajališča ipd.), zato jih Vrhovno sodišče na tem mestu ne
navaja.</span></p>
</div>
<div id="edn7">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref7" name="_edn7" title="" id="_edn7"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[7]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Po citirani določbi drugega
odstavka 45. člena ZDoh-2 se navedena povračila stroškov vselej
vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine tega
zavezanca.</span></p>
</div>
<div id="edn8">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref8" name="_edn8" title="" id="_edn8"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[8]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako npr. to vprašanje
<i><span style=
'border:none windowtext 1.0pt;padding:0cm'>(Familienheimfahrt)</span></i>
v zvezi z upoštevanjem stroškov prevoza na delo oziroma z dela
ureja izrecno 9. člen Zakona o dohodnini Zvezne Republike Nemčije
(Einkommensteuergesetz, EStG), in Republike Avstrije (16. in 20.
člen Einkommensteuergesetz 1988). O tem vprašanju se je razvila
tudi obsežna sodna praksa.</span></p>
</div>
<div id="edn9">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref9" name="_edn9" title="" id="_edn9"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[9]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Zdi se, da tožena stranka (in
FURS) sicer ne bi imela nobenih težav priznati vse stroške prevoza
v obravnavani zadevi, če bi se tožnik vsak delovni dan vozil v
Švico (in nazaj), ne pa zgolj enkrat tedensko. To kaže na to, da
spor ni v njihovi pravni naravi, temveč v omejitvi iz
Uredbe.</span></p>
</div>
<div id="edn10">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref10" name="_edn10" title="" id="_edn10"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[10]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Stik z družino je po svoji
vsebini tudi izraz pravice do družinskega življenja, ki je na več
ravneh varovana kot človekova pravica (8. člen Evropske konvencije
o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 7. člen Listine
Evropske unije o temeljnih pravicah, 53. člen Ustave). Glede na
odločitev Vrhovnega sodišča v tej zadevi, se vprašanje, ali bi
lahko davčno nepriznavanje stroškov, ki so davčnemu zavezancu
nastali v zvezi s tem, nedopustno poseglo v navedeno pravico, ne
zastavi.</span></p>
</div>
<div id="edn11">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref11" name="_edn11" title="" id="_edn11"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[11]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ker urejanje višine davčno
priznanih stroškov prevoza na delo in z dela ni del revizijskega
vprašanja v obravnavani zadevi, se Vrhovno sodišče do tega ni
opredeljevalo.</span></p>
</div>
<div id="edn12">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref12" name="_edn12" title="" id="_edn12"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[12]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glede na načelo zakonitosti
predpisovanja davkov (147. člen Ustave) bi bilo tudi sicer ustavno
sporno, če bi se s podzakonskim predpisom omejevalo ali
izključevalo ustrezno upoštevanje obravnavanih stroškov prevoza pri
odmeri dohodnine. V tem smislu tudi praksa Zveznega ustavnega
sodišča Nemčije, npr. sodba v zadevah BVerfGE 2 BvL 1/07, 2/07,
1/08, 2/08, 59. točka obrazložitve in nasl.</span></p>
</div>
<div id="edn13">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref13" name="_edn13" title="" id="_edn13"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[13]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V sedaj veljavnem besedilu na
podlagi sprememb v letu 2022 navedeno določa tretji odstavek 3.
člena Uredbe.</span></p>
</div>
<div id="edn14">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref14" name="_edn14" title="" id="_edn14"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang="EN-GB"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"' xml:lang=
"EN-GB">[14]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Po 125. členu Ustave so sodniki
pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na Ustavo
in zakon.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV