Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Vlada
Republike Slovenije
Številka: 00105-41/2019/5
Datum: 19.09.2019
DELOVANJE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB V
POVEZAVI Z DELOM NA ČRNO
Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: Vlada RS) je prejela pobudo v zvezi z
delovanjem inšpekcijskih služb v povezavi s t. i. delom na črno, na
katero podaja naslednji odgovor.
Siva ekonomija s svojimi negativni vplivi
vpliva tako na delodajalce in delojemalce kot tudi na državo,
socialno zavarovanje, premoženje ter varnost ljudi in okolja. Na
obseg in moč sive ekonomije so v preteklih letih nenehno opozarjale
različne študije in analize ter stanovske organizacije. Siva
ekonomija je večplasten problem, preprečevanje dela in zaposlovanja
na črno je le en del tega problema.
Vlada RS ob tem izpostavlja, da področje
preprečevanja dela in zaposlovanja na črno ureja Zakon o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št.
32/14, 47/15 – ZZSDT in 43/19; v nadaljnjem besedilu: ZPDZC-1).
ZPDZC-1 določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za
delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za
omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Zakon
določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali
zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb
tega zakona.
ZPDZC-1 jasno določa, da sosedska pomoč
in sorodstvena pomoč v obsegu in obliki, ki jo določa, nista delo
na črno, zato se tovrstna pomoč ne šteje kot prekršek, še manj kot
kaznivo dejanje.
Veljavni člen ZPDZC-1 glede sosedske
pomoči se vsebinsko v primerjavi z zakonsko ureditvijo iz leta 2000
ni spreminjal. Po informacijah oz. glede na letna poročila se
nadzorni organi do sedaj niso srečevali s težavami pri izvajanju
ali presojanju te določbe. Za sosedsko pomoč se štejejo opravljanje
dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena
bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in
je delo opravljeno brez plačila, kakor tudi druge oblike sosedske
pomoči, določene v drugem zakonu.
Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno
opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za
zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti,
partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s
katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do
vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega
drugega kolena. Glede na zakonsko ureditev iz leta 2000, ki je kot
izjemo od dela na črno med drugim določala delo v lastni režiji,
veljavni zakon iz leta 2014 širi krog oseb v okviru sorodstvene
pomoči, ki ne šteje za delo na črno.
Za nadzor nad izvajanjem zakona so
pristojni oziroma odgovorni različni organi, predvsem
pa:
·
Finančna uprava Republike Slovenije
(FURS),
·
Tržni inšpektorat Republike Slovenije
(TIRS),
·
Inšpektorat Republike Slovenije za
infrastrukturo (IRSI),
·
Inšpektorat Republike Slovenije za delo
(IRSD).
Vlada RS se svojimi ukrepi in aktivnostmi
na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno trudi, da
ustvarja pogoje za uspešno preprečevanje dela in zaposlovanja na
črno ter obvladovanje sive ekonomije.
Spremembe ZPDZC-1 zaenkrat niso
predvidene. Sosedska pomoč in sorodstvena pomoč tudi nista posebej
izpostavljeni kot problematični v smislu izvajanja ukrepov
preprečevanja dela in zaposlovanja na črno z vidika ZPDZC-1, kamor
sodi tudi nadzor in sankcioniranje dela na črno in zaposlovanja na
črno.
FURS z drugimi pristojnimi organi
sodeluje v okviru posebne delovne skupine ter skupnih akcij. Na
evropskem nivoju je FURS članica evropske platforme za nedovoljeno
delo (t.i. Undeclared Work Platform), kjer pridobiva znanje in
izkušnje ter dobro prakso drugih držav članic. FURS kot nadzorni
organ po ZPDZC-1 področju preprečevanja dela in zaposlovanja na
črno namenja velik del svojih dejavnosti, tako preventivnih kot
tudi nadzornih. Nadzor se izvaja na podlagi analize tveganja, na
podlagi prijav ter v okviru posebnih akcij ali načrtovanih
aktivnosti (kot npr. gradbišča na območju Dolenjske). Pri nadzorih
in sankcioniranju upošteva vsa načela davčnega postopka, kot tudi
ustavna načela, med njimi tudi načelo enakosti.
Tabela: Nadzor dela in zaposlovanja na
črno v letih 2016, 2017 in 2018
|
2016
|
2017
|
2018
|
Indeks
2018/2017
|
Število nadzorov po
ZPDZC-1
|
10.965
|
8.782
|
12.754
|
145,2
|
Število ugotovljenih
sumov kršitev v nadzorih
|
1.482
|
1.996
|
2.976
|
149,1
|
Število prepovednih
odločb po ZPDZC-1
|
314
|
700
|
800
|
114,3
|
Število prekrškovnih
ukrepov
|
1.978
|
2.517
|
3.135
|
124,6
|
Znesek glob (v
EUR)
|
2.978.433
|
4.867.320
|
5.957.900
|
122,4
|
Vir: Poročilo Komisije
Vlade Republike Slovenije za preprečevanje dela in zaposlovanja na
črno o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na
črno za leto 2018, s katerim se je seznanila Vladar RS (sklep vlade
4. 7. 2019)
V letu 2018 je FURS opravil skupaj 12.754
nadzorov po ZPDZC-1, od tega 10.087 nadzorov na področju
zaposlovanja na črno in 2.667 nadzorov na področju dela na črno, od
tega 390 nadzorov v okviru nedovoljenega oglaševanja.
V nadzorih po ZPDZC-1 je bilo v letu 2018
ugotovljenih 49 % več sumov kršitev kot v letu 2017. V postopku
nadzora dela in zaposlovanja na črno je bilo izdanih 800
prepovednih odločb za delo oziroma zaposlovanje na črno, pri čemer
je treba poudariti, da se odločba ne izda, če zavezanec
nepravilnosti odpravi še pred izdajo odločbe o prepovedi. Zaradi
večjega števila ugotovljenih kršitev se povečuje tudi število
vodenih prekrškovnih postopkov. Največji delež nepravilnosti in
posledično tudi največji delež izrečenih glob (86 %) se v
prekrškovnih postopkih nanaša na kršitve s področja zaposlovanja na
črno. Najpogosteje nadzirane dejavnosti so bile gradbeništvo,
gostinstvo, cestni promet in trgovina.
FURS največ prijav kršitev[1]
prejme ravno na področju dela in zaposlovanja na črno, v letu 2018
je bilo tako kar 35% prijav prejetih zaradi dela in zaposlovanja na
črno. FURS s prijavami pridobiva podatke o konkretnih kršitvah. S
podajo prijave lahko namreč vsakdo, ki se sreča s konkretnimi
nepravilnostmi, kjer je razvidno prikrivanje in izogibanje davčnim
drugim obveznostim, ki sodijo v delovno področje FURS, prispeva k
odkrivanju in sankcioniranju teh nepravilnosti.
Vlada RS pojasnjuje, da FURS pri
preprečevanju dela na črno izvaja z zakonom določene naloge, pri
čemer pri svojem delu pri vseh zavezancih postopa enako. Davčni
organ pri sankcioniranju kršitev glede dela in zaposlovanja na črno
upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija
manjša ali večja, zlasti pa: stopnjo storilčeve odgovornosti za
prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja
ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil
prekršek storjen[2].
Ob tem lahko davčni organ, glede na naravo kršitve, izreče tudi
zgolj opozorilo ali opomin. Glede primera, ki se omenja v
vprašanju, v zvezi s posameznikom, ki je prekrival streho in je bil
obravnavan v postopku dela na črno, Vlada RS pojasnjuje, da je
davčni organ ravnal enako kot v vseh drugih podobnih primerih,
sankcija pa je bila izrečena v okviru rednih in vnaprej načrtovanih
aktivnosti nadzorov dela in zaposlovanja na črno v gradbeništvu, ki
jih izvaja FURS, zlasti z uslužbenci mobilnih oddelkov na terenu. V
dejavnosti gradbeništva je namreč po ugotovitvah FURS obseg dela in
zaposlovanja na črno (tudi tujcev) med najvišjimi, prav tako gre za
dejavnost, kjer obstojijo velika tveganja za zdravje ljudi (npr.
delo na višini), zato je pomembno, da delo izvajajo ustrezno
usposobljeni in opremljeni izvajalci.
Vsebina pojasnila / mnenja Vlade
RS temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno -
ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/14, 47/15-ZZSDT in
43/19-ZPDZC-1A.
· Zakon o prekrških - ZP-1, Uradni list RS, št.
29/11-UPB8, 21/13-ZP-1H, 111/13-ZP-1I in
32/16-ZP-1J.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje Vlade RS, je pripis
uredništva.