Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Dohodnina/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
Številka: 001-415/2017/
Datum: 07.12.2017
DOHODEK
IZ DPR IN (DAVČNA) OSNOVA ZA ODMERO DOHODNINE IN PSV
Prejeli smo vprašanje v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča glede
previsokega zaračunavanja prispevkov za socialno varstvo tistim, ki
služijo po podjemnih pogodbah.
Navaja se, da je bila glede na navedbe v medijih izdana sodba
Vrhovnega sodišča o previsoko zaračunanih prispevkih za socialno
varstvo tistim, ki služijo po podjemnih pogodbah, in sicer za
dejanske stroške prevoza in prenočitev, ki jih je uveljavljal
zavezanec. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju:
FURS) pri odmeri prispevkov za zdravstveno zavarovanje dejanskih
stroškov ni upošteval. Vrhovno sodišče je odločilo, da se za
obremenitev lahko šteje tisti del dohodka, ki za zavezanca pomeni
povečanje njegovega premoženja.
Sprašuje se, kako bo FURS pri tovrstnih vprašanjih glede na
sodbo Vrhovnega sodišča postopala v prihodnje, ali bodo zavezancem
vrnjeni preplačani prispevki, koliko je zavezancev, ki so jim bili
preveč zaračunani prispevki, ter kakšna je višina teh
prispevkov.
Ministrstvo za finance v zvezi z vprašanjem pojasnjuje
naslednje:
Davčni organ mora v davčnih zadevah odločati v okviru in na podlagi
zakonov in drugih predpisov. Tudi v davčnem postopku je načelo
zakonitosti, ki se presoja tako v upravnem kot v sodnem postopku,
temelj pravne varnosti.[1]
V zvezi z odmero prispevkov iz socialnega zavarovanja uvodoma
pojasnjujemo, da davčni organ samo izvaja zakone, njihova vsebina
urejanja pa je v pristojnosti Ministrstva za zdravje in Ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v
nadaljevanju: MDDSZEM).
Vrhovno sodišče RS (v nadaljevanju: VSRS) je v konkretni zadevi
(sodba št. X Ips 367/2015) odločalo o vprašanju, ali
spadajo stroški oziroma njihovo povračilo v osnovo za plačilo
prispevka za zdravstveno zavarovanje od dohodka iz drugega
pogodbenega razmerja.
VSRS meni, da iz določb Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) ne izhaja, da bi
se pri ugotovitvi osnove za odmero prispevka prejeti dohodek
zmanjševal za nastale stroške (drugače, kot to pri odmeri dohodnine
izrecno določa četrti odstavek 41. člena Zakona o dohodnini, v
nadaljevanju: ZDoh-2), da pa je v 55.a členu ZZVZZ nastopila pravna
praznina, in da ne obstajajo razlogi, da te pravne praznine ne bi
mogla z uporabo ustrezne zakonske analogije zapolniti sodna praksa.
VSRS je v konkretnem primeru pri določitvi osnove za odmero
prispevka za zdravstveno zavarovanje upoštevalo tudi dejanske
stroške prevoza in nočitev.
Davčni organ pri odmeri prispevka za zdravstveno zavarovanje samo
izvaja ZZVZZ, zato smo za odgovor v zvezi z vprašanjem zaprosili
Ministrstvo za zdravje, ki opravlja naloge sistemskega urejanja
prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
Ministrstvo za zdravje tako kot Ministrstvo za finance meni, da je
pravna podlaga za določitev osnove za odmero prispevkov za socialno
varnost v ZZVZZ po jezikovni razlagi jasna in zato ne gre za pravno
praznino, ki jo je zapolnilo sodišče tako, da spreminja vsebino
ZZVZZ. V nadaljevanju podajamo materialnopravne razloge in
argumentacijo za razlago veljavne ureditve. Bistveni poudarek pa je
v tem, da ne gre enačiti dohodka in osnove za odmero
prispevkov.
ZDoh-2 določa, da je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb, za
določene vrste dohodkov pa določa tudi oprostitve, dohodke, ki se
ne vštevajo v davčno osnovo, in dohodke, ki se ne obdavčujejo.
Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni
dohodek za opravljeno delo ali storitev.[2]
Davčna osnova od tega dohodka je vsak posamezni dohodek, zmanjšan
za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec, in za normirane
stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče
uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z
opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi
dokazil pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada.[3]
ZDoh-2 razlikuje med opredelitvijo dohodka, ki je za dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja določen z 38. členom ZDoh-2, in davčno
osnovo, ki je za dohodek z drugega pogodbenega razmerja določena s
četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2. Enako velja tudi za ostale
vrste dohodkov, ki so predmet obdavčitve po ZDoh-2. Opredelitev
dohodka v konkretni sodbi pa ne upošteva tega razlikovanja med
opredelitvijo dohodka in opredelitvijo davčne osnove, temveč
dohodek za potrebe določitve osnove za prispevek za zdravstveno
zavarovanje opredeli kot davčno osnovo (osnovo za določitev
dohodnine). Navedeno zapelje v zmoto pri razumevanju in obravnavi
dohodka in davčne osnove ne samo pri dohodkih iz drugega
pogodbenega razmerja, temveč tudi po ZDoh-2.
Upoštevajoč navedeno, se z razlago VSRS napačno določa osnova za
prispevke, kar pa vpliva na davčno osnovo za dohodnino. Povedano
drugače, če bi bili pri določitvi osnove za prispevke upoštevani
tudi stroški, bi bila davčna osnova za dohodnino višja, kar pomeni
tudi višjo odmero dohodnine.
Zato ni mogoče pritrditi razlagi VSRS, da je v tem primeru
nastopila pravna praznina, ker naj bi bila v ZZVZZ določena le
izhodiščna osnova za plačevanje prispevka, zmanjšanje te osnove pa
v ZZVZZ ni urejeno. Prav tako ni mogoče pritrditi razlagi VSRS, da
je treba stroške upoštevati pri zmanjšanju osnove za prispevke, ker
55.a člen ZZVZZ izrecno ne izključuje njihovega upoštevanja. Po
našem mnenju in mnenju Ministrstva za zdravje je z uveljavljenim
načinom normiranja zagotovljeno razumevanje te določbe in ne pomeni
neurejenosti glede zmanjševanja osnove za plačevanje prispevka.
Iz vsebine 55.a člena ZZVZZ, ki določa, da je osnova za plačevanje
prispevkov vsak posamezen prejeti dohodek, pa ne izhaja, da se
davčna osnova znižuje za normirane stroške v višini 10 % in za
dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali
storitev.
Ker so tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v
nadaljevanju: ZPIZ-2) osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje opredeljene na vsebinsko enak način kot
za prispevke za zdravstveno varstvo, smo zaprosili MDDSZEM za
stališče glede upoštevanja stroškov v osnovi za plačilo prispevkov
po ZPIZ-2.
Tudi MDDSZEM navaja, da je treba dosledno upoštevati ločnico med
opredelitvijo dohodka po 38. členu ZDoh-2, ki predstavlja osnovo za
plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2, in davčno osnovo, ki je osnova za
določitev dohodnine po ZDoh-2. Kaj se šteje za prejemek-dohodek,
vpliva tudi na priznavanje zavarovalne dobe po 130. členu ZPIZ-2. V
zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega
letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je
prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona. MDDSZEM meni, da bi z
upoštevanjem sodbe VSRS v zvezi z opredelitvijo, kaj se šteje za
dohodek, ki se upošteva kot osnova za plačilo prispevkov za
zavarovance iz drugega pravnega razmerja, posegli tudi v
ugotavljanje pokojninske dobe in s tem v zmanjšanje pravic, ki
izhajajo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pojasnjujemo, da je bilo v dosedanji sodni praksi že večkrat
zavzeto stališče, da ima tudi upravni organ, ki je pristojen za
odločanje, možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in
stališči sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v
obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. To izhaja tudi iz 2.
točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1, ki daje sodišču, ki odloča v
upravnem sporu, možnost odločanja o stvari (spor polne
jurisdikcije) v primeru, če upravni organ v novem postopku odloči
nasprotno že izraženemu mnenju in stališčem sodišča.
Glede mnenja VSRS, da ni razlogov, da bi bila osnova za plačilo
prispevka na podlagi 55.a člena ZZVZZ določena brez upoštevanja
načela (davčne) pravičnosti, pa menimo, da če je vsebina 55.a člena
ZZVZZ z vidika načela davčne pravičnosti kot enega od vidikov
enakosti pred zakonom ustavno sporna, bi jo moral odpraviti
zakonodajalec. Prav tako velja za morebitno pravno praznino, ki jo
lahko napolni s spremembo ali dopolnitvijo zakona le
zakonodajalec.
V zvezi z vprašanjem, ali nameravamo zavezancem, ki so preplačali
prispevke, le te vračati, Ministrstvo za finance pojasnjuje, da v
drugih upravnih postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoče
uveljavljati odločitve sodišča, sprejete v konkretnem postopku. Na
pravnomočno končane postopke odločitev Vrhovnega sodišča ne vpliva
in je ni mogoče upoštevati. Pravnomočne sodne odločbe je mogoče
odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po
postopkih, določenih z zakonom (z izrednimi pravnimi sredstvi).
V zvezi z vprašanjem, koliko je takšnih zavezancev in v kakšni
višini so jim bili preveč zaračunani prispevki, pa izhajajoč že iz
povedanega, ministrstvo meni, da ni mogoče trditi, da gre za preveč
zaračunane prispevke. V nadaljevanju podajamo število zavezancev,
ki so prejeli dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, in podatke
iz letne odmere dohodnine za leto 2016.
Po podatkih FURS[4]
je bilo v letu 2016 49.650 davčnih zavezancev, ki so prejeli
dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, in sicer v bruto znesku
105.795.101 evrov, od tega so jim bili pri odmeri dohodnine
priznani normirani stroški v višini 10 % in dejanski stroški
prevoza in nočitev – v skupni višini 11.532.361 evrov, prispevki od
dohodka pa so znašali 8.216.724 evrov.
Pri določitvi osnove za odmero prispevka za zdravstveno zavarovanje
niso bili upoštevani normirani in dejanski stroški, saj ZZVZZ za to
ne daje pravne podlage.
Vsebina pojasnila / mnenja MF
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št.
U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R in 69/17-ZDoh-2S.
· Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A,
63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415,
111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B, 95/14-ZUJF-C,
97/14-ZMEPIZ-1A, 90/15-ZIUPTD, 102/15-ZPIZ-2B, 40/17-ZPIZ-2D,
23/17-ZPIZ-2C in 65/17-ZPIZ-2E.
·
Zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju -
ZZVZZ, Uradni
list RS, št. 72/06-UPB3, 114/06-ZUTPG, 91/07-ZZVZZ-J,
76/08-ZZVZZ-K, 62/10-ZUPJS, 87/11-ZZVZZ-L, 40/12-ZUJF,
21/13-ZUTD-A, 63/13-ZIUPTDSV, 91/13-ZZVZZ-M, 99/13-ZUPJS-C,
99/13-ZSVarPre, 111/13-ZMEPIZ-1, 95/14-ZUJF-C, 47/15-ZZSDT in
90/15-ZIUPTD.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje MF, je pripis uredništva.