www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožničino tožbo
zoper odločbo tožene stranke opr</title>

</head>

<body >

Iz poglavja:

Sodna praksa/Dohodnina

</div>

REPUBLIKA SLOVENIJA

VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE

Sodba VS, številka: I Up 709/2003-2

Datum: 24.02.2004

IZPLAČILO UDELEŽBE V DOBIČKU ZAPOSLENIM,
ČLANOM UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA TER OBRAČUN DAJATEV

Predmet spora:

Z
izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožničino tožbo zoper
odločbo tožene stranke opr. št. 416-2408/01 z dne 30.10.2001 (upravna odločba
druge stopnje), s katero je ta zavrnilo njeno pritožbo zoper odločbo Posebnega
davčnega urada opr. št. 40211-28/01-95-81-IM z dne 7.6.2001 (upravna odločba
prve stopnje). Posebni davčni urad je z upravno odločbo prve stopnje naložil
tožeči stranki, naj v roku 8 dni predloži Obrazce REK-1 in REK-2, v katerih bo izkazan obračun davkov in prispevkom delodajalcev in delojemalcev od
prejemkov iz naslova udeležbe na dobičku, in sicer kot plača v skladu s 1.
alineo prvega odstavka 15. člena in 1. alineo prvega odstavka 16. člena ter
prvega odstavka 18. člena Zakon o dohodnini (ZDoh, Uradni list RS, št. 71/93 –
s spremembami) za prejemnike, ki so zaposleni in so prejeli izplačilo na
podlagi kolektivne pogodbe, kot drug prejemek iz delovnega razmerja za
prejemnike, ki so zaposleni in so prejeli izplačilo na podlagi individualne
pogodbe ter kot prejemek p pogodbi o delu, delovršni pogodbi oziroma od
prevzema opravljanja storitev in drugi poslov na drugi podlagi v skladu s 3.
alineo prvega odstavka 15. člena, 4. alinejo prvega odstavka 16. člena ter
četrtega odstavka 18. člena ZDoh za prejemnike, ki niso zaposleni pri
izplačevalcu.

Zoper
takšno sodbo vlaga tožeča stranka pritožbo zaradi nepravilne ugotovitve
dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno
sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obe upravni odločbi odpravita.

IZREK SODBE IN OBRAZLOŽITEV

Pritožba
ni utemeljena.

Zmotno
ugotovitev dejanskega stanja utemeljuje pritožnica le z navedbo, da je sodišče
prve stopnje zmotno presodilo listine, na katere se odločba opira. Na ta način
s tem pritožbenim razlogom ne more uspeti. Po določbi petega odstavka 72. člena
Zakona o upravnem sporu (ZUS – Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) je
pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sicer
dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor izpodbijana sodba temelji na
dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Vendar bi morala
pritožnica, da bi drugostopenjsko sodišče lahko presodilo utemeljenost tega
pritožnega razloga, določneje navesti, katere listine in v katerem pogledu je
prvostopenjsko sodišče zmotno presodilo in na takšno zmotno presoji, ki je ne
bi opravila že upravna organa, oprlo izpodbijano odločitev.

Materialno
pravo naj bi bilo zmotno uporabljeno, ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo,
da sporni zneski, ki so bili na podlagi sklepov skupščine pritožnice in v skladu
z njenim statutom in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD – Uradni list RS, št.
30/93 – s spremembami) izplačani zaposlenim, članom uprave in nadzornega sveta,
predstavlja osebni prejemek, ki se obračuna kot plača oziroma drug prejemek po
15. členu ZDoh. Pravilno pa naj bi bilo stališče, da ta izplačila predstavljajo
dohodke iz premoženja po 63. členu oziroma po 1. alineji prvega odstavka 64. člena
ZDoh. Pri tem se glede teh izplačil zaposlenim sklicuje na to, da skladno z zakonodajo
in kolektivnimi pogodbami ne predstavljajo plače in zato po računovodskih
standardih (SRS 15 c, SRS 15.6 in SRS 15.7) tudi stroška ne. Glede izplačil
članom uprave in članom nadzornega sveta pa se sklicuje na določbe 253. in 276. člena ZGD, iz katerih naj bi izhajalo, da zakon razlikuje plačilo za delo – oziroma pri
članih uprave plačo – in udeležbo na dobičku, zaradi česar naj bi udeležba na dobičku
predstavljala prejemek sui generis. Pomembno naj bi bilo tudi, da ima ta
prejemek podlago v ZGD. Sklicuje se tudi na članek dr. Šimeta Ivanjka Udeležba
na dobičku z davčnega vidika, objavljen v Pravni praksi št. 4/99. Pri razlagi
63. člena ZDoh opozarja na to, da ta govori o dohodkih iz premoženja, pri čemer
ne zahteva, da bi bilo premoženja last davčnega zavezanca, 1. alineja 64. člena
ZDoh a tudi ne omejuje obdavčitve z davkom od dohodkov, doseženih z udeležbo na
dobičku, le na dohodke delničarjev oziroma družbenikov. Pri tem se sklicuje še
na Komentar ZDoh – Gospodarski vestnik 1998. Takšno razlago spornih določb
utemeljuje pritožnica tudi s tem, da je osnova za obdavčitev udeležbe v dobičku
po 65. členu ZDoh zmanjšana za 40% ravno zato, da ne bi prišlo do dvojne obdavčitve
istega vira dohodkov – dobička – oziroma, da bi se ta dvojna obdavčitve zmanjšala.
Olajšava naj bi torej ne bila določena (samo) v korist delničarjev oziroma
družbenikov. Ratio te določbe naj bi zahteval takšno razlago, da bo preprečitev
oziroma zmanjšanje dvojnega obdavčenja veljala ne glede na to, kdo je zavezanec
za davek s tega vira dohodka.

Pravno
vprašanje, na katero je treba odgovoriti v tej zadevi je, ali v smislu ZDoh
izplačila zaposlenim, članom uprave in članom nadzornega sveta, opravljene na
podlagi (smiselno) 3. alineje prvega odstavka 318. člena, 253. in 276. člena ZGD v obliki udeležbe na dobičku, predstavljajo osebni prejemek (15. člen ZDoh)
ali dohodek iz premoženja (63. člen ZDoh).

Vrhovno
sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da za odgovor na to vprašanje
ni pravno pomembno, ali podlaga za izplačilo spornih prejemkov ureja delovnopravna
oziroma obligacijskopravna ali pa morda korporacijskopravna zakonodaja. Mogoče
je sicer soglašati s stališčem,<a href="#_ftn1" name="_ftnref1" title="">[1]</a> da gre
pri udeležbi pri dobičku za sui generis pravico korporacijskega prava. Ta
okoliščina pa ne prispeva odločilno k odgovoru na vprašanje, ali gre za dohodke
iz premoženja ali za osebne prejemke. Iz določbe 15. člena ZDoh niti smiselno
ne izhaja, da bi bili osebni prejemki omejeni na obligacijskopravne in delovnopravne
podlage. Tudi vseh prejemkov, ki so izrecno našteti v 15. členu ZDoh, ni mogoče
uvrstiti med pravice obligacijskega ali delovnega prava, pa to ni ovira, da jih
zakon uvršča med osebne prejemke.

Res
je, da 1. alineja prvega odstavka 64. člena ZDoh uporablja pojem udeležba pri
dobičku, katerega vsebina je v celoti urejena v ZGD. Mogoče je torej soglašati,
da gre pri določbi 1. alineje 64. člena ZDoh za navidezno uporabo pojma udeležba
pri (oziroma po ZGD udeležba v ali na) dobičku. To pa ne pomeni, da bi ob
takšni uporabi pojma (tu: navidezni pojem) drug zakon lahko določil le pravne
posledice, ne bi pa smel spreminjati vsebine naveznega pojma v tem smislu, da
določene pravne posledice veže samo na nekatere elemente dejanskega stanu, ki
ga ta pojem opisuje, ali pa vsebino pravno zasedenega pojma v obsegu lastne
ureditve celo oblikoval povsem samostojno. Predmet urejanja po ZDoh je med
drugim določitev predmeta obdavčenja in davčnih poslov, to pa je problem predvsem
davčnega in ne izključno korporacijskega prava. Pri razlagi, kaj je predmet
obdavčenja po določbi 1. alineje prvega odstavka 64. člena ZDoh, je zato treba
poleg določb ZGD upoštevati tudi druge določbe ZDoh, v vezi s tem zlasti
določbo 63. člena ZDoh in naslova tega oddelka, ki jasno opredeljujeta, da urejata
obdavčenje dohodkov iz premoženja. V tem smislu ne sme biti nobenega dvoma o
tem, da udeležba pri dobičku prestavlja dohodke iz premoženja za delničarje oziroma
družbenike. Na drugi strani pa je tudi nesporno, da udeležba zaposlenih in
članov uprave ter nadzornega sveta nima podlage v njihovem premoženju, vključenem
v družbi, ki je ustvarila dobičke. Te ugotovitve ne morejo omajati sicer
teoretično utemeljene razlage o inkorporaciji organov pa tudi zaposlenih v
organsko in premoženjsko sfero družbe. Četudi je res, da pravica do udeležbe na
dobičku pripada le tistemu (taksativno z ZGD zamejenemu) krogu oseb, ki so
inkorporirane v družbo, pa to še nič ne pove, ali pri vseh pravica do udeležbe
na dobičku predstavlja dohodek iz premoženja ali pa je to pri nekaterih dohodek
iz premoženja, pri drugih pa osebni prejemek. Delovna sila, osebno znanje,
lahko tudi ugled oseb, ki so na ta način inkorpirane v družbo, so v širšem smislu
res premoženja in če ne drugače, preko goodwilla lahko vplivajo tudi na
vrednost premoženja družbe. Vendar teh vrednosti tudi v smislu ZGD ni mogoče
šteti kot premoženje družbe, iz katerega bi na ta način inkorporirani
udeleženci v družbi črpali dohodek. S tem v zvezi je neutemeljen tudi očitek,
da stališče, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje, nedopustno razlikuje davčnega
zavezanca glede na njihove subjektivne lastnosti: na eni strani delničarje, na
drugi delavce in člane uprave oziroma nadzornega sveta. Vrhovno sodišče odgovarja,
da ne gre za razlikovanje glede na osebne okoliščine, pač pa zakonsko
razlikovanje, ki temelji na pravni podlagi, na kateri se pravica do udeležbe na
dobičku opira. Da ne gre za razlikovanje glede na osebne okoliščine, se lepo
pokaže, če je ista oseba udeležena na dobičku na več podlagah: tedaj so posamezna
izplačila isti osebi lahko tudi različno obdavčena.

Ravno
tako ne morejo spremeniti dejstva, da ne gre za dohodke iz premoženja, tudi
utemeljena opozorila, da izplačila zaposlenim ne predstavljajo plače – in s tem
povezane navedbe, da ta izplačila po SRS ne predstavljajo stroškov – ter navedba,
da izplačila članom uprave in nadzornega sveta ne prestajajo samo nadomestila
za opravljeno delo oziroma za vloženi trud. Če niso plača ali nadomestilo za delo,
to še ne pomeni, da ti prejemki izvirajo iz premoženja davčnih zavezancev. Enako
velja glede argumenta, da je višina teh prejemkov odvisna od uspeha skupnega
prizadevanja. Bistveno je, da prejemniki spornih plačil pri tem skupnem
prizadevanju ne sodelujejo s svojim premoženjem – četudi njihovo prizadevanje
morebiti povečuje premoženje družbe. Iz določbe prvega odstavka 63. člena jasno
izhaja, da se določbe 5. razdelka III. poglavja ZDoh nanašajo samo na dohodke
iz premoženja. Pri njeni razlagi je treba upoštevati še določbo zadnjega stavka
v prvem odstavku 63. člena: davek na dohodek od premoženja se plača le, če se
od teh dohodkov ne plačuje kakšne druge davke po tem zakonu. Zakon očitno
računa s tem, da imajo lahko nekateri dohodki mešano naravo in prestajajo
predmet obdavčenja po različnih določbah ZDoh. V takšnem primeru ima takšen
drug davek prednost, uporaba določb o davku od dohodkov iz premoženja pa
subsidiarno veljavo.

Vrhovno
sodišče pritrjuje tudi stališču, da ZDoh pri ureditvi davka od dohodkov iz premoženja
temelji na predpostavki, da gre za premoženje davčnega zavezanca, na kar kaže
tudi to, da so izjeme izrecno naštete – udeležba na dobičku pa ni med njimi.
Vrhovno sodišče tudi ne soglaša s stališčem, da ni treba, da bi šlo za dohodek
iz zavezančevega premoženja, ker da zadošča, da je premoženja (kogarkoli) vir
za kritje stroška izplačila. V širšem smislu je namreč podlaga za vsakršno
izplačilo premoženja, ne glede na to, kako je nastalo: z delom, kot donos kapitala
ali morda kot posledica kakšnega drugega (lahko tudi naravnega) dogodka. To pa
ne more pomeniti, da so vsi dohodki, za katerih izplačilo je potrebno imeti
neko premoženja, dohodki iz premoženja.

Tudi
nesporno dejstvo, da je pravica do udeležbe na dobičku premoženjska pravica, o
davčnopravni naravi tega prejemka še nič ne pove. Vsak premoženjski zahtevek,
tako npr. v tem kontekstu tudi plača in pokojnina, ima za podlago premoženjsko
pravico, pa to še ne pomeni, da gre za dohodke iz premoženja v smislu ZDoh.

Potem,
ko je Vrhovno sodišče na ta način utemeljilo, da pri navedenih prejemnik ne gre
za dohodke iz premoženja, je moralo preveriti še, ali je pravilna odločitev
sodišča prve stopnje, da ti prejemki predstavljajo plačo iz delovnega razmerja
po prvi alineji 15. člena ZDoh, kolikor gre za prejemke, izplačane zaposlenim,
oziroma nagrade in podobne prejemke po četrti alineji 15. člena ZDoh, kolikor
gre za prejemke, izplačane članom uprave in članom nadzornega sveta.

Četudi
udeležba na dobičku, izplačana zaposlenim, ne predstavlja plače v smislu
delovne zakonodaje, pa gre za vsoto izplačila stimulacije oziroma bonitete v
zvezi z delovnim razmerjem (1. alineja prvega odstavka 16. člena ZDoh). Sodišče
prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kot odločilno za presojo pravne narave
tega prejemka štelo pravno podlago za njihovo izplačilo: delovno razmerje – ne
pa morda premoženje – je tisto, ki je v obravnavanem primeru identificiralo
osebe, ki so prejele prejemke iz dobička.

Gramatikalna
razlaga utemeljuje sklep, da udeležba na dobičku predstavlja osebni prejemek
članov uprave in nadzornega sveta (celo 253. člen ZGD, na katerega se sklicuje
pritožnica, ta izplačila izrecno opredeljuje kot prejemke – da gre za osebne,
pa izhaja iz tega, da so vezani na osebo, ne morda na premoženje). Osebni
prejemki so obdavčeni po 1. alineji 2. člena ZDoh. V enem delu zanesljivo
predstavljajo prejemek za opravljeno delo in bi jih bilo mogoče opredeliti tudi
kot prejemke po 3. alineji prvega odstavka 15. člena ZDoh. Kolikor gre za
prejemek, ki ima podlago v golem statusu člana organa in s tem zvezanimi
okoliščinami (odgovornost, ugled …), pa je izplačilo mogoče označiti kot drug
prejemek, nagrado oziroma podoben prejemek – ti pa so (po enaki stopnji – glej
18. člen ZDoh) obdavčeni po 4. alineji 15. člena ZDoh.

Takšna
razlaga navedenih določb pa je povsem v skladu tudi z namenom določbe 65. člena
ZDoh, ki določa 40% zmanjšanje davčne osnove, kadar gre za udeležbo na dobičku
kot eni od oblik dohodka iz premoženja. Namen te določbe je namreč ravno v tem,
da vzpodbuja produktivno – in s tem rizično – vlaganje premoženja v gospodarski
podjem. Ta razlog pa za tisti del udeležbe na dobičku, ki ga dosežejo
zaposleni, člani uprave in nadzornega sveta, ni podan.

Enako
je o istem pravnem vprašanju sodišče odločilo že v zadevah I Up 384/2002 in I
Up 124/2002.

Glede
na navedeno niso podani razlogi, iz katerih je pritožnica izpodbijala sodbo,
razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa Vrhovno sodišče tudi ni našlo.
Zato je na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo
sodišča prve stopnje.

Področje: ZDOH

</div>

<div>

<a href="#_ftnref1"
name="_ftn1" title="">[1]</a>
Pritožnica navaja stališča dr. Šimeta Ivanjka samo v povzetkih, vendar se v
pritožbi izrecno sklicuje na članek v celoti. Članek osredotočeno obravnava
samo pravne vidike problema, ki je predmet spora v tej zadevi. Zato sodišče, ki
je prišlo do drugačnega pravnega prepričanja, v nadaljevanju odgovarja na vse
nosilne argumente iz članka, ki ga na ta način šteje za del pritožničinih
navedb.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Državni zbor sprejel državna proračuna za leti 2025 in 2026
Državni zbor je 20.11.2024 sprejel spremembe d ...
21.11.2024 - 10:51:55
Državni zbor sprejel prvi paket davčnih sprememb
Državni zbor je včeraj sprejel prvi paket davč ...
15.11.2024 - 11:05:48
Cesar o pravici do osnovnega plačilnega računa
Zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do ...
18.10.2024 - 10:45:06

ARHIV

IZPLAČILO UDELEŽBE V DOBIČKU TER OBRAČUN DAJATEV (23.06.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE