Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Vlada
Republike Slovenije
Številka: 00202-33/2020/5
Datum: 05.01.2021
NADALJNJE IZVAJANJE UKREPOV
RAZVOJNE PODPORE NA OBMOČJU POKOLPJA PO LETU 2020
Glede nadaljnjega
izvajanja ukrepov razvojne podpore na območju Pokolpja po letu 2020
se Vlado Republike Slovenije sprašuje:
1.
Ali bo Vlada Republike Slovenije nadaljevala z izvajanjem Programa
spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011-2020 tudi po
2020 in v kakšnem obsegu, če se bo navedeni program izvajal tudi v
prihodnje?
2.
Kakšnih dodatnih ukrepov razvojne podpore bo deležno razvojno
problemsko območje Pokolpje v prihodnje, če Program spodbujanja
konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011-2020 s koncem 2020
ugasne?
Vlada Republike
Slovenije (Vlada RS) v nadaljevanju podaja naslednji
odgovor:
1.
Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore
Pokolpju v obdobju 2011–2016 (v nadaljevanju: Program) je bil
pripravljen na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/2012 in 46/16; v nadaljnjem
besedilu: ZSRR-2), ki v 25., 27. in 28. členu ureja problemska
območja z visoko brezposelnostjo. To so območja, na katerih se
zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov
gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane
brezposelnosti doseže kritično mejo.
Vlada Republike Slovenije je v letu 2011 sprejela Sklep o dodatnih
začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko
brezposelnostjo – Pokolpje. Prav tako je bil v istem letu sprejet
tudi Program, katerega izvajanje je bilo kasneje podaljšano do leta
2020, in se izvaja na območju občin: Črnomelj, Metlika, Semič,
Kostel, Osilnica, Loški Potok in Kočevje. Program v skupni
vrednosti 210 mio evrov se zaključuje z dnem 31. 12. 2020.
Podaljšanje programa ni predvideno, zaradi neizpolnjevanja pogojev
za razglasitev problemskega območja z visoko brezposelnostjo.
Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni
list RS, št. 16/13, 78/15 in 46/19) določa, da so se gospodarske
razmere na določenem območju poslabšale do stopnje, ko registrirana
brezposelnost doseže kritično mejo, če je stopnja registrirane
brezposelnosti v upravni enoti najmanj tri zaporedne mesece
17,0-odstotna ali višja. Problemsko območje z visoko
brezposelnostjo se lahko določi ožje ali širše od območja upravne
enote, v kateri je stopnja brezposelnosti presegla kritično mejo,
mora pa biti strnjeno območje enega ali več naselij, na katerem
živi najmanj 20 000 prebivalcev. Območje Pokolpja izkazuje v letu
2020 nižjo stopnjo brezposelnosti, in sicer: za mesec julij je bila
13,64-odstotna, za mesec avgust 13,68-odstotna in mesec september
13,08-odstotna.
Izvajanje razvojnih ukrepov na območju Pokolpja je vsekakor dalo
določene pozitivne rezultate. Po zaključku Programa bo narejeno
poročilo za obdobje 2011-2020, po zaključku vseh pogodb pa bo
izvedena tudi evalvacija Programa, ki bo natančno pokazala učinke
izvedenih ukrepov.
2. V
pripravi je Program razvojnih spodbud za obmejna problemska
območja. V prvem odstavku 24. člena ZSRR-2 je določeno, da obsegajo
obmejna problemska območja (v nadaljnjem besedilu: OPO) obmejne
občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne
občine po tem zakonu so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov
prebivalcev živi v 10-kilometrskem obmejnem pasu in ki imajo
primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri
občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za
vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna
povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre
ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000.
Vlada z uredbo natančneje določi merila za določitev obmejnih
problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila.
Podrobnejša merila so predpisana v Uredbi o določitvi obmejnih
problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17
in 101/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki določa način izračuna
ugotavljanja primanjkljaja delovnih mest[1]
v občini, kot tudi, da imajo občine podpovprečno gostoto poselitve,
če je število prebivalcev na kvadratni kilometer manjše od
slovenskega povprečja.
Med obmejna problemska območja se uvrščajo občine, ki neposredno
mejijo na obmejne občine in je njihova povprečna dostopnost do
najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste, izračunane kot
povprečni dostopni čas z avtomobilom po mreži cest, večja od 45
minut ali so občine z visokim deležem površine, vključene v območje
Natura 2000, kar pomeni, da predstavlja delež površine občine v
območju Natura 2000, več kot 150 odstotkov slovenskega
povprečja.
S
spremembo ZSRR so bila leta 2016 merila za OPO dopolnjena tako, da
se med OPO uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti
občin po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če
mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na
obmejne občine.
Tako med obmejna problemska območja spadajo tudi občine, ki
neposredno mejijo na obmejne občine in imajo koeficient razvitosti
občine manjši od 0,90.
Vse občine Pokolpja (Črnomelj, Metlika, Semič, Kostel, Osilnica,
Loški Potok in Kočevje) so na podlagi navedenih kriterijev in
Uredbe določene kot OPO.
Območje Pokolpja bo deležno vseh ukrepov iz programa, ki je v
pripravi in le-ti bodo primerljivi z ukrepi, ki se trenutno še
izvajajo.
Vsebina pojasnila / mnenja Vlade
Republike Slovenije temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in
podzakonski predpisi):
· Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja -
ZSRR-2, Uradni list RS, št. 20/11, 57/12-ZSRR-2A in
46/16-ZSRR-2B.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje Vlade Republike Slovenije, je pripis
uredništva.