Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za zdravje
Številka: 001-217/2021/3
Datum: 24.05.2021
NADOMESTILO MED ZAČASNO
ZADRŽANOSTJO OD DELA – Najnižje možno nadomestilo in zajamčena
plača
Na
Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) smo
prejeli pobudo v zvezi s spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS,
87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13
– ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT,
61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu:
ZZVZZ).
V
pobudi se navaja, da v slovenskem pravnem redu institut zajamčene
plače tako rekoč ni več uporaben. ZZVZZ pa kljub navedenemu v
sedmem odstavku 31. člena določa, da nadomestilo ne more biti
manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo
zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v
času zadržanosti od dela zavarovan. Meni se, da gre za ostanek
preteklosti in se predlaga spremembo 31. člena ZZVZZ, tako, da bi
najnižje možno bolniško nadomestilo bilo v višini minimalne plače
in ne zajamčene plače.
V
nadaljevanju posredujemo odgovor na zastavljeno pobudo. V pripravo
odgovora smo vključili tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS).
Uvodoma pojasnjujemo, da je višina nadomestila plače odvisna od
osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od
dela ter valorizacije. Skladno z 31. členom ZZVZZ predstavlja
osnovo za nadomestilo zavarovančeva povprečna mesečna plača in
nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v
katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna
osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v
katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Nadomestilo se
odmeri v določenem odstotku od osnove. Odmerni odstotek pa je
odvisen od razloga začasne zadržanosti od dela in trajanja
zadržanosti od dela (npr. pri razlogu bolezen zanaša odmerni
odstotek za prvih 90 koledarski dni zadržanosti od dela 80 %, od
91. koledarskega dne zadržanosti od dela pa 90 %; pri razlogu
poškodba izven dela znaša odmerni odstotek prvih 90. koledarskih
dni zadržanosti od dela 70, od 91. koledarskega dne zadržanosti od
dela pa 80 %). Tako izračunano nadomestilo je podvrženo še
valorizaciji, vendar le, če je osnova najmanj iz predpreteklega
koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti. ZZVZZ vsebuje v
navedenem členu tudi določbo o najnižjem in najvišjem možnem
izplačanem nadomestilu, in sicer določa, da izplačano nadomestilo
ne more biti manjše od zajamčene plače (237,37 evra) in ne višje od
plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma od osnove,
po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.
Nadomestilo plače nižje od minimalne plače (886,63 evrov bruto) je
v letu 2019 po podatkih ZZZS prejelo 45.108 različnih zavarovancev
(od cca 197.000 vseh različnih zavarovancev). Že iz zgoraj navedene
zakonske podlage za obračun nadomestila lahko vidimo, da so med
45.108 različnimi zavarovanci, ki so prejeli nadomestilo nižje od
minimalne plače, vsi, ki so v letu osnove prejemali minimalno
plačo, saj se v primeru začasne nezmožnosti za delo nadomestilo
odmeri v določenem odstotku, ki je odvisen od razloga in trajanja
zadržanosti od dela, kar v večini primerov pomeni nadomestilo plače
nižje od minimalne plače. Polega tega se v to kategorijo uvrščajo
tudi vsi zavarovanci, ki so v letu osnove dalj časa prejemali
različna nadomestila iz socialnega zavarovanja v znesku, nižjem od
minimalne plače, saj se tudi v tem primeru nadomestilo odmeri v
določenem odstotku od osnove (ki jo predstavljajo izplačana
nadomestila), kot je že bilo pojasnjeno zgoraj. Najnižje možno
nadomestilo za brezposelnost je v letu 2019 znašalo 350 evrov
bruto, za starševsko varstvo pa 252,04 evra bruto. Prav tako se v
to številko uvršča veliko t. i. »starih« kmečkih zavarovancev, ki
so zavarovani od osnove v višini zajamčene plače (237,73 evra). Gre
za zavarovance, ki so bili na dan 31. 12. 2012 zavarovani od
navedene osnove. S sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C,
101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 –
ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in
75/19), ki določa osnove za plačilo prispevkov tudi za zdravstveno
zavarovanje, plačevanje prispevkov od navedene zavarovalne osnove
sicer ni več mogoče, razen za navedene zavarovance, ki jim je bila
dana možnost, da so ostali vključeni v zavarovanje pod enakimi
pogoji tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. Ti zavarovanci se lahko
kadarkoli vključijo v zavarovanje po novi ureditvi. Višina
nadomestila za te zavarovance tako predstavlja najnižje možno
izplačilo nadomestila v višini zajamčene plače (237,73 evra
bruto).
V
primeru, da bi bilo zakonsko določeno najnižje izplačilo
nadomestila v višini minimalne plače, bi bilo potrebno zagotoviti
še dodatnih najmanj 8 milijonov evrov sredstev.
Na
ministrstvu in ZZZS ocenjujemo, da predlagana določba za večino
zavarovancev, ki sedaj prejemajo nadomestilo nižje od minimalne
plače, ne bi bila dovolj stimulativna, da se vrnejo na delo, saj bi
bilo bolniško nadomestilo enako višini plače. Prav tako bi bila
takšna ureditev v nasprotju z načelom solidarnosti v primeru tistih
zavarovancev, ki si prispevke plačujejo od osnove v višini
zajamčene plače, saj bi zavarovanci v času začasne zadržanosti od
dela prejemali bistveno višje denarno nadomestilo od osnove, od
katere plačujejo prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
Menimo tudi, da je ustrezna ureditev predvidena v zadnjem predlogu
ZZVZZ-1, v katerem je določeno, da denarno nadomestilo ne more biti
nižje od določenega odstotka (tj. najnižji odmerni odstotek med
vsemi razlogi zadržanosti) minimalne plače, veljavne v času
izplačila denarnega nadomestila. Za zavarovance, katerih osnova za
plačilo prispevkov je nižja od tega zneska, pa je predvideno
najnižje denarno nadomestilo v višini osnove, po kateri je
zavarovan. S predvideno določbo se zasleduje namen, da se
zavarovancem v času njihove začasne zadržanosti od dela zagotovi
izplačilo denarnega nadomestila v znesku, ki jim lahko zagotovi
socialno varnost, ob upoštevanju načela solidarnosti in spodbujanja
delovne aktivnosti. Tako določeno najnižje možno izplačilo pa je
primerljivo tudi z višino drugih najnižjih socialnih nadomestil
(npr. nadomestilo v času brezposelnosti). Glede na navedeno bo
navedena problematika urejena sistemsko s sprejemom novega
ZZVZZ.
Vsebina pojasnila / mnenja MZ
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ,
Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 114/06-ZUTPG, 91/07-ZZVZZ-J,
76/08-ZZVZZ-K, 62/10-ZUPJS, 87/11-ZZVZZ-L, 40/12-ZUJF,
21/13-ZUTD-A, 63/13-ZIUPTDSV, 91/13-ZZVZZ-M, 99/13-ZUPJS-C,
99/13-ZSVarPre, 111/13-ZMEPIZ-1, 95/14-ZIUPTDSV-A, 95/14-ZUJF-C,
47/15-ZZSDT, 90/15-ZIUPTD, 61/17-ZUPŠ, 64/17-ZZDej-K,
36/19-ZZVZZ-N, 152/20-ZZUOOP, 175/20-ZIUOPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE
189/20-ZFRO, 15/21-ZDUOP in 51/21-ZZVZZ-O.
· Zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju -
ZPIZ-2, Uradni
list RS, št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A, 63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C,
101/13-ZIPRS1415, 111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B,
95/14-ZUJF-C, 97/14-ZMEPIZ-1A, 90/15-ZIUPTD, 102/15-ZPIZ-2B,
40/17-ZPIZ-2D, 23/17-ZPIZ-2C, 65/17-ZPIZ-2E, 28/19-ZPIZ-2F,
75/19-ZPIZ-2G, 139/20-ZPIZ-2H, 189/20-ZFRO, 15/21-ZDUOP in
51/21-ZPIZ-2I.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje MZ, je pripis uredništva.