NEPREMIČNINE KOT STVARNI VLOŽEK V
GOSPODARSKO DRUŽBO IN OBVEZNOST POPRAVKA ODBITKA DDV
Pojasnilo DURS, št.
4230-131358/2014-3, 13. 3. 2014
Davčni zavezanec navaja primer fizične osebe, zavezanke za DDV, ki
oddaja nepremičnine v najem in v zvezi s pravico do odbitka DDV
ugotavlja odbitni delež. Nepremičnine bo kot stvarni vložek vložila
v gospodarsko družbo, ki bo prav tako oddajala nepremičnino v najem
in bo pri tem lahko odbijala DDV le v višini ugotovljenega
odbitnega deleža (del nepremičnin predstavljajo stanovanja). Davčni
zavezanec meni, da fizični osebi na podlagi 68. člena ZDDV-1 v
povezavi z 69. členom tega zakona ob dokapitalizaciji gospodarske
družbe popravka odbitka DDV ni treba opraviti, saj bo gospodarska
družba stvarni vložek prejela za opravljanje iste dejavnosti in se
zaradi dokapitalizacije šteje, da je pravni naslednik.
V
zvezi z navedenim pojasnjujemo:
Če
bodo izpolnjeni pogoji za uporabo 10. člena ZDDV-1, fizični osebi,
identificirani za namene DDV, za nepremičnine, ki bodo predmet
prenosa, ne bo treba opraviti popravka odbitka DDV.
Zakon
o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A in
101/13–ZIPRS1415) v 10. členu določa, da se pri prenosu podjetja
ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to,
ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v
podjetje, šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. V tem primeru
se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika
prenosnika. Prevzemnik, ki uporablja prevzeta sredstva za druge
namene kot za tiste, za katere ima pravico do odbitka DDV, mora
plačati DDV v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za obračun
DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.
Zakonska določba je namenjena poenostavitvi in preprečitvi
preobremenitve virov prevzemnika z nesorazmernim obračunom davka,
ki bi bil v vsakem primeru kasneje povrnjen z odbitkom plačanega
DDV.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik
(Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09,
27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12 in 54/13) v 8.
členu določa, da se pri prenosu podjetja ali dela podjetja na
drugega davčnega zavezanca šteje, da dobava blaga ni bila
opravljena, samo, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja kot
pravni naslednik prenosnika nadaljuje dejavnost.
Prenos dela podjetja pomeni prenos določene celote, ki je do neke
mere sposobna samostojnega opravljanja ekonomske dejavnosti.
Prevzemnik se šteje za pravnega naslednika, če bo nadaljeval z
opravljanjem dejavnosti, pri čemer pa ni pogoj, da opravlja
istovrstno dejavnost kot prenosnik. Pomembno je, da prevzemnik
namerava poslovati s prenesenim podjetjem ali njegovim delom in ne
enostavno takoj likvidirati dejavnost in prodati zaloge, če
obstajajo.
Tudi
v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja med dvema davčnima
zavezancema, ki z vidika DDV opravljata tako obdavčeno kot
oproščeno dejavnost ali samo oproščeno dejavnost, izpolnjeni pogoji
iz prvega odstavka 10. člena ZDDV-1 in se šteje, da dobava blaga ni
bila opravljena. Eden izmed pogojev za uporabo 10. člena ZDDV-1 je
tudi, da sta oba davčna zavezanca tudi identificirana za namene
DDV.
ZDDV-1 v 70. členu določa, da če davčni zavezanec opravi dobavo
osnovnega sredstva v obdobju popravka, se šteje, kakor da se
osnovno sredstvo uporabi za njegovo ekonomsko dejavnost do konca
obdobja popravka. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti
obdavčena, če je dobava osnovnih sredstev obdavčena. Šteje se, da
je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava osnovnih
sredstev oproščena. Popravek odbitka iz prvega odstavka tega člena
se izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka.
Popravek odbitka DDV je v ZDDV-1 določen v 68. členu. V skladu s
tem členom mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je
odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni
zavezanec upravičen.
V
skladu z 10. členom ZDDV-1 se prevzemnik šteje za pravnega
naslednika prenosnika, kar pomeni, da se ob prenosu ne spremenijo
pogoji, ki so bili pri prenosniku odločilni za odbitek DDV.
Če
bodo v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo 10. člena
ZDDV-1 in se bo za namene DDV štelo, da dobava blaga ni opravljena,
fizični osebi za nepremičnine, ki bodo predmet prenosa, ne bo treba
opraviti popravek odbitka DDV po 70. členu ZDDV-1. Dodajamo še, da
se v tem primeru pri gospodarski družbi obdobje popravka odbitka za
te nepremičnine ne bo na novo določilo. Obdobje popravka odbitka
namreč v tem primeru ne bo prekinjeno in zato s prenosom
nepremičnin na gospodarsko družbo ne začne teči na novo.
Vir: Spletne strani Davčne uprave
Republike Slovenije [21.07.2014].
Vsebina pojasnila / mnenja
DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§
Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni
list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E,
38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G in 46/13-ZIPRS1314-A).
§
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost - PZDDV (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07,
21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11,
108/11, 102/12 in 54/13).
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji pojasnilo DURS-MF, je pripis
uredništva.