Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Dohodnina/ …
OBDAVČITEV OBRESTI NA DENARNE DEPOZITE DOSEŽENE PRI BANKAH IN
HRANILNICAH IN OLAJŠAVA ZA OTROKA KOT VZDRŽEVANEGA DRUŽINSKEGA ČLANA
Številka: 27/DH/2010
Datum: 14.05.2010
Fizična oseba,
rezident Republike Slovenije (v nadaljevanju: zavezanec), razpolaga z denarnimi
sredstvi, ki jih želi vezati kot depozit pri banki za obdobje enega leta.
Zavezanec ima tudi dva otroka, stara 15 in 20 let. Obresti iz naslova denarnih
depozitov bi po trenutnih obrestnih merah v Sloveniji znašale cca. 3.500,00
evrov.
Druge okoliščine
primera:
- zavezanec uveljavlja
za otroka posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane,
- otroka ne dosegata
dohodkov iz zaposlitve, ne opravljata dejavnosti in neprekinjeno nadaljujeta
šolanje,
- ostali pravni vidiki
takšnega optimiranja niso vključeni in primerjalno obdelani.
Zavezanec sprašuje:
a) Kakšna vezava
denarnih sredstev je smiselna glede optimiranje plačil dohodnine od obresti –
ali naj zavezanec veže sredstva kot depozit na en/svoj varčevalni račun ali jih
naj razporedi tudi na svoje otroke in sklene vezavo več depozitov?
b) Kakšen vpliv ima
višina doseženih obresti na (ne)uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane
družinske člane?
Mnenje
Obresti, doseženih iz
naslova denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, so obdavčene s proporcionalno
20% stopnjo, ki se plača le za tisti del obresti, ki v davčnem (koledarskem)
letu preseže 1.000,00 evrov.
Dohodki oz. lastna
sredstva vzdrževanega otroka, starega do 18 let, ne zmanjšujejo olajšave
zanj. Dohodki otroka, starejšega od 18 let, pa lahko vplivajo na
(ne)uveljavljanje le, če lastni dohodki otroka presegajo znesek posebne
olajšave za vzdrževane družinske člane (tj. 2.287,48 evrov v letu 2010).
Zavezanec naj
»porazdeli« denarna sredstva na svoj in otrokova varčevalna računa. V tem primeru bo skupno 3.000,00 evrov obresti,
doseženih iz tega naslova, neobdavčenih, z 20% stopnjo pa bo obdavčen le znesek
obresti pri posamezniku, ki preseže oproščenih 1.000,00 evrov.
Obrazložitev
a) Optimiranje
plačil dohodnine od obresti
Po ZDoh-2 so med
drugim predmet obdavčitve z dohodnino tudi obresti od denarnih depozitov,
dosežene pri bankah in hranilnicah. Obresti spadajo med dohodke iz kapitala in
so obdavčene z 20% proporcionalno stopnjo, ki se šteje kot dokončen davek (t.i.
cedularna obdavčitev; obresti se ne vštevajo v letno davčno osnovo za dohodnino).
Davčna osnova so načeloma dosežene obresti, ki so izplačane fizični osebi ali so
ji kako drugače dane na razpolago v davčnem letu.
6. Dohodek iz kapitala
80. člen
(dohodek)
(1) Dohodek iz kapitala po tem poglavju
vključuje:
1. obresti,
[…]
ZDoh-2 v prvem
odstavku 81. člena določa kaj so obresti po tem zakonu:
(1)
Obresti po tem poglavju so obresti od posojil, obresti od dolžniških
vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in
hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz
oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ter dohodek,
ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada v obliki
obresti.
[…]
Za obresti, ki jih
doseže (vsak posamezni) rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah,
velja skladno s 133. členom ZDoh-2 posebna oprostitev dohodnine od obresti,
tako da se davčna osnova od obresti zmanjša za 1.000 eurov.
V primeru, da
zavezanec veže denarna sredstva na svoj varčevalni račun in pri tem v letu 2010
doseže 3.500,00 evrov obresti, predstavlja davčno osnovo znesek obresti v
višini 2.500,00 evrov (1.000,00 evrov je oproščenih). Zavezanec bo moral vložiti
napoved za odmero dohodnine iz naslova obresti najkasneje do 28. februarju
tekočega leta za preteklo leto in iz tega naslova plačati 500,00 evrov
dohodnine iz obresti.
Če zavezanec sorazmerno
razporedi denarna sredstva tudi na varčevalne račune svojih otrok, ki jih
sicer uveljavlja kot vzdrževane družinske člane, bo na ravni »družinskega
proračuna« le 500,00 evrov (presežnih) obresti podleglo obdavčitvi z 20%
stopnjo. Dohodninska obveznost je v tem primeru znatno nižja in znaša le 100,00
evrov.
b) Olajšava za vzdrževane
družinske člane in obresti kot lastni dohodki vzdrževanega
Pogoje, kdaj se oseba
šteje za vzdrževanega družinskega člana določa ZDoh-2 v 115. členu in v primeru
za otroka kot vzdrževanega družinskega člana narekuje izpolnitev naslednjih
pogojev:
115. člen
(vzdrževani družinski člani)
[…]
(2)
Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18. leta
starosti.
(3)
Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta
starosti, če:
[…]
–
nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne
olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki
prvega odstavka 114. člena tega zakona. […]
[…]
Razen za otroka do 18.
let starosti, ZDoh-2 določa merila in pogoje, po katerih je mogoče uveljavljati
davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Otrok do 18. leta je
lahko vzdrževani družinski član brez vsakršnih omejitev in zanj se lahko
uveljavlja olajšavo v celoti. Pri tem je nepomembno, ali živi s starši v
skupnem gospodinjstvu kakor tudi ne, ali ima lastne dohodke in ti (ne) presegajo
zneska posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.
Otrok, starejši od
18 let, je lahko vzdrževani družinski član le ob izpolnjevanju pogojev,
naštetih v 115. členu ZDoh-2. Poleg drugih pogojev lahko rezident zanj
uveljavlja olajšavo le, kadar dohodki tega otroka ne presegajo zneska
posebne olajšave. Zavezanec lahko zanj uveljavlja posebno olajšavo v
celoti, če lastni dohodki otroka v letu 2010 ne presežejo 2.287,48 evrov. Če
so ti dohodki višji, otrok ne more (več) biti vzdrževan družinski član in
posledično ne znižuje davčne osnove rezidenta, ki uveljavlja olajšavo za
vzdrževanega družinskega člana za tega otroka.
Z razporeditvijo
vezave denarnih sredstev lahko zavezanec (pomembno) optimira plačila davčnih
obveznosti in družinski proračun z uveljavljanjem oprostitve in olajšav ter pri
tem ohrani/prihrani sredstva, ki bi jih brez davčnega načrtovanja moral odvesti
državi.
PODROČJE:
ZDoh-2
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:
§ Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št.
28/10-UPB5.
§ Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list
RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08-ZDavP-2 in 110/09-ZDavP-2B (01/10-popr.)).
§ Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine
za leto 2010, Uradni list RS, št. 104/09 in 20/10.