Iz poglavja:
Davčna
zakonodaja/Davek na dodano vrednost/Ustavne odločbe
ODLOČBA O NEVELJAVNOSTI IN PREPOVEDI UPORABE DRUGEGA
ODSTAVKA III. TOČKE POJASNILA MINISTRSTVA ZA FINANCE, SEKTORJA ZA DAVČNI IN CARINSKI
SISTEM, ŠT. 415-3/99 Z DNE 14. 6. 1999
Številka
odločbe: U-I-126/05-18
Uradni list RS,
št. 112/06 (03.11.2006)
Drugi
odstavek III. točke pojasnila Ministrstva za finance, Sektorja za davčni in
carinski sistem, št. 415-3/99 z dne 14. 6. 1999 ni začel veljati in se ne sme
uporabljati, ker ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
OBRAZLOŽITEV
A.
1. Iz pobude izhaja, da se pobudnica med drugim ukvarja tudi s finančnim
lizingom. Glede na to je po Zakonu o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92
in nasl. – ZPD) ob zapadlosti posameznega mesečnega lizing obroka plačevala prometni
davek od storitev. Ob prehodu na sistem davka na dodano vrednost (Zakon o davku
na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98 in nasl. – v nadaljevanju ZDDV)
tako prometnega davka od bodočih lizing obrokov ni obračunala in tudi ne
plačala. Po njenem mnenju se namreč 72. člen ZDDV ne nanaša na lizing pogodbe.
Posledično ji je plačilo prometnega davka z odločbo (zoper katero je v upravnem
sporu vložila pritožbo) naložil davčni organ. Ta je menil, da davčna obveznost jasno
izhaja iz pojasnila Ministrstva za finance, Sektorja za davčni in carinski
sistem, št. 415-3/99 z dne 14. 6. 1999 (v nadaljevanju Pojasnilo), ki se v
drugem odstavku III. točke glasi: "Pri finančnem lizingu (kjer je bil
dogovorjen prenos lastništva), se v skladu z določbo tretjega odstavka 72.
člena ZDDV od preostalega neplačanega dela obveznosti po pogodbah o lizingu, ki
zapade v plačilo po 1. 7. 1999, še naprej plačuje že obračunani prometni davek
od prometa storitev po stopnji, ki jo določa zakon o prometnem davku. Pri tem
mora lizingodajalec navedeni davek od prometa storitev v celoti plačati
najkasneje do dne 30. 6. 2000." Pobudnica zatrjuje, da bi moralo biti
Pojasnilo v skladu s 154. členom Ustave objavljeno (čeprav po obliki ni pravni
akt), ker je splošna norma, ki navzven povzroča pravne učinke. Ker Pojasnilo ni
bilo objavljeno, po njenem mnenju ni začelo veljati in se ne sme uporabljati.
Pojasnilo naj bi bilo v neskladju tudi z načelom zaupanja v pravo iz 2. člena
Ustave oziroma s 120. členom Ustave, ker upravni organi niso delovali v okviru
Ustave in na njeni podlagi in na podlagi zakonov, saj so med neplačane terjatve
iz tretjega odstavka 72. člena ZDDV uvrstili tudi terjatve iz lizing pogodb oziroma
so naložili plačilo prometnega davka od prihodnjih, še nezapadlih plačil.
2. Ministrstvo za finance v svojem mnenju nasprotuje pobudi in predlaga,
naj jo Ustavno sodišče zavrne. Meni, da iz tretjega odstavka 72. člena ZDDV
jasno izhaja, da se nanaša na vsa razmerja, ki so na dan 30. 6. 1999 vir
neplačanih terjatev, in s tem tudi na razmerja, ki nastajajo na temelju lizing
pogodb. Zato je tretji odstavek 72. člena ZZDV zadostna pravna podlaga za
naložitev plačila prometnega davka tudi od prihodnjh in nezapadlih lizing
obrokov. Izpodbijano Pojasnilo je tako po mnenju Ministrstva za finance zgolj
navodilo davčnim organom, ki je namenjeno enotnemu izvajanju zakonodaje in ki
tudi zavezuje le davčne organe. Meni tudi, da v omenjenem primeru ne gre za
nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo, ki bi pomenilo arbitrarno poslabšanje
pobudničinega položaja.
3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Glede na izpolnjene pogoje iz
četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.
15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
B.
4. Pobudnica izpodbija drugi odstavek III. točke Pojasnila. Meni, da je
Pojasnilo v tem delu predpis, ki ni bil objavljen na predpisan način. Zato po
njenem mnenju Pojasnilo ni začelo veljati in se ne sme uporabljati. Ustavno
sodišče je med drugim pristojno odločati o ustavnosti in zakonitosti predpisov
in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustavno sodišče je
že večkrat ocenjevalo, ali in pod kakšnimi pogoji je treba nek akt šteti za
predpis, pri čemer je bil ključen materialni kriterij. Tako je Ustavno sodišče v
več odločbah zapisalo, da je, ne glede na (ne)izpolnjevanje formalnih pogojev,
treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne pravne
norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali če bi
te norme navzven povzročale pravne učinke (tako v odločbi št. U-I-87/96 z dne
16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98 in OdlUS VII, 145, v sklepu št.
U-I-110/95 z dne 26. 11. 1998, OdlUS VII, 210, v odločbi št. U-I-411/98 z dne
6. 5. 1999, Uradni list RS, št. 41/99 in OdlUS VIII, 87, v sklepu št. U-I-244/99
z dne 9. 12. 1999, OdlUS IX, 157, v sklepu št. U-I-95/01 z dne 21. 6. 2001,
OdlUS X, 127 ter v odločbi št. U-I-291/02 z dne 12. 12. 2002, Uradni list RS,
št. 3/03 in 6/03 – popr. in OdlUS XI, 254).
5. Pojasnilo se nanaša na obračunavanje davka na dodano vrednost pri
najemu, lizingu in prodaji z odloženim plačilom. V izpodbijanem drugem odstavku
III. točke vsebuje pojasnila o obveznosti plačila prometnega davka v prehodnem obdobju
(to je ob prehodu iz ureditve prometnega davka na davek na dodano vrednost) pri
finančnem lizingu (kjer je bil dogovorjen prenos lastništva) in pojasnjuje,
kako se po pogodbah o lizingu v skladu z določbo tretjega odstavka 72. člena
ZDDV od preostalega neplačanega dela obveznosti obračuna prometni davek, ki
zapade v plačilo po 1. 7. 1999. Po drugem odstavku 66. člena ZZDV je minister, pristojen
za finance, pristojen izdati podrobnejše predpise o izvajanju ZDDV, vključno z
natančnejšimi kriteriji in načini uveljavljanja oprostitev. Pojasnilo v
izpodbijanem delu torej vsebuje prav take vsebine, ki naj bi bile v skladu z
izrecnim zakonskim pooblastilom urejene v podzakonskem predpisu. Čeprav ima
izpodbijano Pojasnilo obliko internega akta, ki ga je Ministrstvo za finance
naslovilo na Davčno upravo Republike Slovenije z namenom razjasnitve
problematike obračunavanja in plačevanja davka na dodano vrednost, pa v
izpodbijanem delu na izviren način ureja obveznost pravnih subjektov (davčnih
zavezancev) glede plačila prometnega davka pri finančnem lizingu. Zato ga je
treba po materialnem kriteriju šteti za predpis.
6. Predpisi morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Predpis začne
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni
predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalne skupnosti pa
v uradnem glasilu, ki ga te same določijo (154. člen Ustave). Ker izpodbijani del
Pojasnila ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je Ustavno
sodišče odločilo, da ni začel veljati in se tudi ni smel uporabljati.
Vprašanje, ali se tretji odstavek 72. člena ZDDV lahko razlaga tako, kot izhaja
iz izpodbijanega dela Pojasnila, pa je lahko le predmet konkretne presoje sodišča
v rednem sodnem postopku.
C.
7. Ustavno
sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 40. člena ZUstS in tretje alineje
tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št.
93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in
sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka
Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam
Lukić. Odločbo je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica
Modrijan.
Številka U-I-126/05-18
Datum: 19.10.2006
Predsednik
dr. Janez
Čebulj l.r.