Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Številka: /
Datum: 13.04.2021
ODMOR ZA MALICO
Predlaga se, da se odmor za malico spremeni tako, da zaposlenemu
pripada 45 minut za malico in ne 30 minut.
Odziv Ministrstva za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti:
Delavec, ki dela polni delovni čas, ima v skladu s 154. členom
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 –
popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 –
ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1)
pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavec, ki dela krajši
delovni čas, ima pravico do odmora v sorazmerju s časom preživetim
na delu, vendar ob pogoju, da dela vsaj štiri ure na dan. V zvezi z
določitvijo odmora ZDR-1 v četrtem odstavku 154. člena tudi določa,
da se odmor lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro
pred koncem delovnega časa.
V
zvezi z izpostavljeno pravico naj pojasnimo, da Direktiva
2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o
določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2003/88/ES) v 4. členu zagotavlja delavcu,
katerega delovnik je daljši od šestih ur, pravico do odmora.
Podrobnosti v zvezi z odmorom, vključno s trajanjem in pogoji, pod
katerimi je dodeljen, Direktiva 2003/88/ES prepušča ureditvi v
državah članicah. Upoštevaje navedeno lahko ugotovimo, da ZDR-1
izpolnjuje zahtevo Direktive 2003/88/ES, kot jo ta določa glede
pravice do odmora.
Z
vidika splošnega delovnopravnega okvira naj v zvezi z
izpostavljenim predlogom opozorimo na pravilo ugodnejšega urejanja
pravic (načelo in favorem), ki ga ZDR-1 določa v drugem odstavku 9.
člena. V skladu s tem načelom se pravice in delovni pogoji v ZDR-1
ne določajo kot maksimalni, ampak kot minimalni delovni standardi,
ki jih je mogoče s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi
nadgraditi oziroma urejati za delavca ugodneje.
Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da je, ob upoštevanju varstvene
funkcije delovnega prava, minimalnih delovnih standardov, sistemske
zakonske ureditve ter značilnosti delovnega prava, da se z ZDR-1
določa le minimum delovnopravnih upravičenj, odmor med delovnim
časom v ZDR-1 ustrezno urejen. Socialni partnerji pa lahko to
delovnopravno upravičenje, ob upoštevanju posebnosti določene
dejavnosti (npr. delo na gradbišču), v kolektivni pogodbi uredijo
tudi ugodneje.
Z
vidika pristojnosti ministrstva naj nenazadnje še dodamo, da je bil
ZDR-1 s strani zakonodajalca sprejet po dogovoru s socialnimi
partnerji in bi morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona
zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi
partnerji.
Vsebina pojasnila / mnenja MDDSZ
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1, Uradni list RS, št.
21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F, 52/16-ZDR-1A,
22/19-ZPosS, 81/19-ZDR-1B, 175/20-ZIUOPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE in
15/21-ZDUOP.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje MDDSZ, je pripis uredništva.