Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/DDPO/ …
OLAJŠAVA ZA
INVESTIRANJE
(podrobnejši opis, 7. in 8. izdaja)
Pojasnilo FURS, št. brez številke, 16.01.2025 in 21.02.2025 (datum objave)
KAZALO
1.0 SPLOŠNO..
1
2.0 OPREDELITEV SREDSTEV, KI SO PREDMET
OLAJŠAVE..
2
2.1 OPREMA – POHIŠTVO IN PISARNIŠKA
OPREMA..
4
2.2 OPREMA – MOTORNA VOZILA..
6
3.0 POGOJI GLEDE UVELJAVLJANJA
OLAJŠAVE..
8
4.0 SREDSTVA V POSLOVNEM NAJEMU..
9
1.0
SPLOŠNO
Navedeni podrobnejši opis obravnava uveljavljanje olajšave za
investiranje v skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb – ZDDPO-2. Smiselno enaka obravnava velja tudi glede
uveljavljanja olajšave za investiranje v skladu s 66.a členom
Zakona o dohodnini – ZDoh-2.
Zavezanec lahko uveljavlja
olajšavo za investiranje v višini 40 % investiranega zneska v
opremo in neopredmetena sredstva. Zavezanec lahko olajšavo koristi
z znižanjem davčne osnove za davčno obdobje, v katerem je prišlo do
vlaganja, neizkoriščen del olajšave pa lahko prenese v naslednja
davčna obdobja in zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih
davčnih obdobjih po obdobju vlaganja.
V
skladu z določbo 59.a člena ZDDPO-2, ki se na podlagi novele
ZDDPO-2R uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2020 ali kasneje, je skupno zmanjšanje davčne osnove po določbah
ZDDPO-2 in drugih zakonov, vključno z uveljavljanjem neizkoriščenih
delov davčnih olajšav in izgub iz preteklih davčnih obdobij,
omejeno do največ 63 % davčne osnove. Enako je omejeno znižanje
davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, v skladu z določbo drugega
odstavka 67. člena ZDoh-2, na podlagi novele ZDoh-2V.
Olajšave za
investiranje ni možno uveljavljati za investicije v opremo in
neopredmetena sredstva v delu, ki so financirane iz sredstev
proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike
Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo
nepovratnih sredstev.
Uveljavljanje
olajšave za investiranje je vezano na pogoj, da zavezanec sredstva,
za katero je izkoristil olajšavo, ne proda oziroma ne odtuji prej
kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim
amortiziranjem sredstva, če je obdobje amortiziranja krajše od treh
let. Če se navedeni pogoj ne izpolni, mora zavezanec za znesek
izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma
odtujitve sredstva.
Ne glede na to pa v skladu z določbo 20. člena Zakona o
interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih
plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) zavezancu davčne osnove ni treba
povečati, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja
zaradi poplav in plazov.
Zavezanec,
ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne
more uveljavljati investicijske olajšave za vlaganja v davčnem
obdobju, v katerem davčno osnovo ugotavlja na podlagi normiranih
odhodkov. Za vlaganja iz tega davčnega obdobja tudi ne more
uveljavljati olajšave naknadno, ko preneha ugotavljati davčno
osnovo na podlagi normiranih odhodkov in ugotavlja davčno osnovo na
podlagi dejanskih odhodkov. Prav tako v obdobju, ko ugotavlja
davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne more koristiti
neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja iz predhodnih davčnih
obdobij, v katerih je davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih
odhodkov. Lahko pa neizkoriščeni del olajšave iz obdobij, ko je
ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, koristi, ko
preneha ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in
jo ponovno ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov (ob pogoju, da
še ni preteklo pet let od obdobja vlaganja).
Glede
razvrščanja posameznih vrst vlaganj na opremo, ki je lahko predmet
olajšave za investiranje, in druga vlaganja oziroma posamezne vrste
opreme, za katere olajšave ni mogoče uveljavljati (pohištvo in
pisarniška oprema, motorna vozila, zgradbe, zemljišča, oprema, ki
je sestavina oziroma sestavni del nepremičnin), več v
nadaljevanju.
2.0 OPREDELITEV SREDSTEV, KI SO PREDMET
OLAJŠAVE
Olajšava za investiranje se
lahko uveljavlja za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva,
razen za naslednjo opremo in neopredmetena sredstva, ki so izrecno
izvzeta iz olajšave:
·
pohištvo in
pisarniška oprema, razen računalniške opreme,
·
motorna vozila,
razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon,
avtobusov na hibridni ali električni pogon ter avtobusov in
tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO VI,
·
neopredmetena
sredstva, ki se nanašajo na dobro ime, stvarne pravice na
nepremičninah in druge podobne pravice.
Z
vidika uveljavljanja pravice do olajšave za investiranje je
temeljna zahteva oziroma predpostavka, da se ta lahko uveljavlja le
za vlaganja v tisto opremo in neopredmetena sredstva, ki
izpolnjujejo pogoje za pripoznanje med sredstvi zavezanca, to pa
pomeni, da jih zavezanec obvladuje (jih ima v lasti, finančnem
najemu ali jih kako drugače obvladuje), da mu omogočajo doseganje
gospodarskih koristi (prihodkov), povezanih z njimi, in da je
mogoče njihovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.
Pri
opremi se olajšavo za investiranje lahko uveljavlja za vlaganja v
opremo, ki je takoj usposobljena za uporabo, prav tako pa tudi za
vlaganja v opremo v gradnji oziroma izdelavi.
Dani
predujmi za opremo in neopredmetena sredstva, ki se v bilanci
stanja izkazujejo kot terjatve, ne štejejo za vlaganja in zanje ni
mogoče uveljavljati olajšave.
Pri
določitvi zneska vlaganja se upošteva nabavna vrednost opreme
oziroma neopredmetenega sredstva, tj. nakupna vrednost s
pripadajočimi stroški, ki se v skladu z računovodskimi standardi
vključujejo v nabavno vrednost do usposobitve za
uporabo.
Opremo
Slovenski računovodski standardi (SRS 2024) obravnavajo v okviru
SRS 1 – Opredmetena osnovna sredstva, in sicer je v SRS 1.2.
navedeno, da so opredmetena sredstva zemljišča, zgradbe,
proizvajalna oprema, druga oprema in biološka sredstva. SRS 20 –
Oblike bilance stanja za računovodsko poročanje, ki ureja tudi
osnovno razčlenjevanje postavk v bilanci stanja, pa opredmetena
osnovna sredstva razvršča na zemljišča, zgradbe, proizvajalne
naprave in stroje, druge naprave in opremo, osnovno čredo in
večletne nasade.
Za
vlaganja v zemljišča in zgradbe ter v biološka sredstva ni mogoče
uveljavljati olajšave za investiranje, saj ZDDPO-2 tega ne omogoča.
Poleg teh sredstev, četudi se uporabljajo pri opravljanju
dejavnosti zavezanca, pa so iz opreme, ki je lahko predmet olajšave
za investiranje, izrecno izvzeti pohištvo in pisarniška oprema
(razen računalniške opreme) ter motorna vozila (razen osebnih
avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni
ali električni pogon ter avtobusov in tovornih motornih vozil z
motorjem, ki ustrezajo najmanj emisijskim zahtevam EURO
VI).
V
strokovni literaturi, ki pojasnjuje uporabo računovodskih
standardov v praksi, je mogoče zaslediti opredelitev, da gre pri
opremi za premična sredstva oziroma premičnine (premičnina: stvar,
ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj; SSKJ), za razliko
od zemljišč in zgradb, ki so nepremičnine.
Zgolj
možnost spremembe mesta oziroma položaja (premičnost) pa ni edini
oziroma izključni kriterij, ko gre za razvrščanje opredmetenih
sredstev med opremo. V praksi je namreč opredmeteno sredstvo, ki je
po svoji naravi premično, lahko samostoječe, lahko pa je na
različne načine spojeno z nepremičnino (z zgradbo ali neposredno z
zemljiščem). V primeru samostoječega sredstva (to je sredstvo, ki
lahko svojo funkcijo opravlja brez pritrditve oziroma spojitve z
nepremičnino) se to, če izpolnjuje pogoje za pripoznanje med
opredmetenimi sredstvi zavezanca, razvršča kot oprema in je zanj
mogoče uveljavljati olajšavo za investiranje (razen če ne gre za
opremo, ki je iz možnosti uveljavljanja olajšave izrecno
izvzeta).
Premično sredstvo,
ki je spojeno z nepremičnino, pa se lahko razvršča kot oprema ali
kot vlaganje v nepremičnino, odvisno od njegove funkcionalnosti in
trajnosti spojenosti z nepremičnino.
Če gre
za premično sredstvo, ki ima svojo samostojno funkcijo, a mora biti
zaradi svoje zasnove pritrjeno na zemljišče ali zgradbo (npr.
solarni paneli, toplotna črpalka, kamera, bivalni zabojnik, mobilna
hiška, šotor, …), pri čemer je možna njegova odstranitev,
premestitev in usposobitev za uporabo na drugem mestu in ta
praviloma ni povezana z znatnim posegom v njegovo funkcionalnost
ali konstrukcijo (ne povzroči znatne škode na sredstvu oziroma
znatnih stroškov), se tako sredstvo razvršča kot oprema in je zanj
mogoče uveljavljati olajšavo za investiranje (razen če ne gre za
opremo, ki je iz možnosti uveljavljanja olajšave izrecno
izvzeta).
Če pa
gre za sredstvo, ki je po svoji naravi sicer premično, a se vgradi
ali na drug način trajno spoji z zemljiščem oziroma zgradbo in
omogoča oziroma dopolnjuje določeno funkcionalnost nepremičnine
(npr. inštalacije, vodi, stavbno pohištvo, sanitarna oprema,
dvigala, tekoče stopnice, nadstreški, pergole, …) ter tako postane
sestavina oziroma sestavni del nepremičnine, se vlaganje v tako
sredstvo razvršča kot vlaganje v nepremičnino, zato zanj ni mogoče
uveljavljati olajšave za investiranje. Odstranitev tovrstnega
sredstva iz oziroma z nepremičnine ter premestitev in usposobitev
za uporabo na drugem mestu praviloma ni možna oziroma ni smiselna,
ker je povezana z relativno visokimi stroški oziroma z znatnim
posegom v konstrukcijo ali funkcionalnost nepremičnine, s katero je
spojeno, in/ali samega sredstva. Takšno sredstvo se praviloma
odstrani z nepremičnine le, ko je zaradi dotrajanosti potrebna
njegova zamenjava, poseg, s katerim se sredstvo zamenja oziroma
nadomesti, pa se obravnava kot investicijsko
vzdrževanje.
Olajšavo za
investiranje je torej mogoče uveljavljati za premična sredstva, ki
jih zavezanec obvladuje, ki mu omogočajo doseganje gospodarskih
koristi in je mogoče njihovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti,
razen za tista premična sredstva, ki so iz možnosti uveljavljanja
olajšave izrecno izvzeta, in tista premična sredstev, ki so trajno
spojena z nepremičnino in omogočajo oziroma dopolnjujejo
funkcionalnost nepremičnine ter se posledično razvrščajo kot
vlaganje v nepremičnino.
2.1
OPREMA – POHIŠTVO IN PISARNIŠKA
OPREMA
Olajšave za investiranje ni možno uveljavljati za vlaganja v
pohištvo oziroma pohištveno opremo in za pisarniško opremo, z
izjemo računalniške opreme, kot je določeno v 1. točki drugega
odstavka 55.a člena ZDDPO-2 in enako v 1. točki drugega odstavka
66.a člena ZDoh-2. V zvezi s tem ZDDPO-2 in ZDoh-2 posebej ne
opredeljujeta, kaj se šteje za pohištvo in pisarniško opremo, ki
sta izključena iz olajšave, in tudi ne napotujeta na drug predpis
oziroma uradni seznam, ki bi podrobneje določal, kaj se pri
razvrščanju opreme v posamezne kategorije šteje med pohištvo in kaj
med pisarniško opremo oziroma kaj se šteje za opremo, za katero se
lahko uveljavlja navedena olajšava. Zato se glede tega upoštevajo
splošno uveljavljeni pojmi in namen ureditve za davčne namene.
Neposredno iz obravnavanih zakonskih določb izhaja, da
investicijske olajšave ni mogoče uveljavljati za nakup tiste
opreme, ki sodi med pohištvo oziroma med pisarniško opremo.
Navedeno velja ne glede na to, če se ta oprema uporablja oziroma jo
zavezanec potrebuje pri opravljanju dejavnosti.
Pohištvo
Pohištvo je po splošno uveljavljenem pojmu del opreme bivanjskega
ali poslovnega prostora, ki z namenom služi neki funkcionalni rabi,
npr. odlaganju predmetov, sedenju, ležanju, hranjenju, izvajanju
funkcije delovne površine idr.. Med pohištvo tako sodijo vse vrste
pohištvene opreme delovnih oziroma poslovnih prostorov, omare,
mize, stoli, police, regali, sedežne garniture, klubske mize,
ležišča, obešalniki itd.. Pri tem ni pomembno iz kakšnega materiala
je pohištvo izdelano. Za nakup pohištva olajšave ni možno
uveljavljati ne glede na to, v katerem prostoru se pohištvo nahaja
oziroma za kakšen namen se uporablja (npr. pohištvo za opremo
pisarn, skladišč, proizvodnih obratov, delavnic, prodajnih,
reprezentativnih in drugih poslovnih prostorov, pohištvena oprema
za trgovine, lekarne, laboratorije, knjižnice, pohištvo in
nastanitvena oprema za gostinske obrate, hotele itd.). Izjema od
olajšave za investiranje velja torej za vse vrste pohištvene opreme
in ne glede na to, za katere poslovne namene oziroma dejavnosti se
uporablja, saj zakon glede tega ne določa nobene izjeme.
Primer: pohištvena oprema, ki se uporablja za opravljanje trgovske
dejavnosti, v trgovinah oziroma trgovskih skladiščih (trgovski
regali, skladiščni regali, prodajne košare, blagajniški zaščitni
pulti, pripravljalni pulti v delikatesi, mesnici ipd.), se šteje za
pohištvo oziroma za tipično trgovsko pohištveno opremo, ki je
izvzeta iz davčne olajšave za investiranje.
Pisarniška oprema
Pisarniška oprema zajema široko paleto pohištvenih izdelkov za
opremljanje pisarniških delovnih prostorov (npr. omare, predalniki,
regali, pisalne mize, konferenčne mize, vrtljivi pisarniški stoli
itd.), poleg tega pa tudi drugo opremo (npr. naprave, pripomočke,
stroje in druge predmete), ki se uporablja za opravljanje
dejavnosti v pisarnah oziroma za pisarniško poslovanje (npr.
kopirni stroj, faks, telefoni, rezalniki papirja, itd.). Podobno
kot pri pohištvu tudi za nakup pisarniške opreme olajšave ni možno
uveljavljati ne glede na to, v katerem prostoru se pisarniška
oprema nahaja oziroma za kakšen namen se uporablja.
Nakup
umetniške zbirke in posamičnih umetniških del večje vrednosti, ki
ne služijo neki funkcionalni rabi oziroma se uporabljajo za
opremljanje pisarniških in drugih poslovnih prostorov zavezanca ali
kot naložbena premičnina, se ne šteje za opremo, ki je predmet
olajšave za investiranje.
Računalniška oprema
Izjema po določbi 1. točke drugega
odstavka 55.a člena ZDDPO-2, ki iz olajšave izvzema pohištvo in
pisarniško opremo, velja za računalniško opremo, kar pomeni, da je
predmet olajšave za investiranje lahko strojna in programska
oprema, vključno z določenimi vrstami pisarniške opreme, ki imajo
vgrajene komponente računalniške opreme, kot na primer:
·
med računalniško
opremo, za katero se lahko uveljavlja olajšava za investiranje, se
lahko šteje tudi multifunkcijska naprava, ki ima vgrajeno mrežno
kartico, s katero je povezana na interno računalniško omrežje,
oziroma, ki se dejansko uporablja v povezavi z
računalnikom;
·
pametni telefoni poleg
prenosa zvoka omogočajo še upravljanje z elektronsko pošto,
zajem in prenos slikovnega in video materiala, dostop do interneta,
uporabo različnih programov, vključno z dostopom do internih
informacijskih sistemov podjetja, hrambo podatkov itd.. Pri
pametnem telefonu predstavlja klasični telefon zgolj eno od mnogih
funkcij, druge funkcije, ki vključujejo zajem, obdelavo, hrambo in
prenos podatkov pa pametni telefon funkcionalno izenačujejo z
računalnikom. Da gre v primeru pametnega telefona dejansko za
računalniku podobno napravo, priča tudi njegova tehnična sestava.
Sestavlja ga procesor in pomnilnik, v njem teče operacijski sistem
in različne aplikacije;
·
podobno izhaja iz opisa osnovnih značilnosti in informacij o
uporabi pametne ure, da je nosljiva računalniška naprava, namenjena
nošenju na uporabnikovem zapestju, ki ponuja funkcionalnosti,
podobne tistim na pametnih telefonih. Samostojno ali v povezavi z
mobilno napravo omogoča povezavo s spletom, upravljanje mobilnih
aplikacij, klicanje, pošiljanje besedilnih in video sporočil, GPS
navigacijo, itd. Glede na podobne značilnosti se olajšava lahko
uveljavlja tudi v primeru nakupa pametne ure in drugih podobnih
mobilnih »iNaprav«, ki z vgrajeno programsko opremo zagotavljajo
funkcionalnosti, ki so potrebne za opravljanje poslovnih funkcij
zavezanca.
2.2
OPREMA – MOTORNA VOZILA
V skladu z 2.
točko drugega odstavka 55.a člena ZDDPO-2 (in 2. točko drugega
odstavka 66.a člena ZDoh-2) so iz opreme, za katero se lahko
uveljavlja olajšava za investiranje, izvzeta motorna vozila, razen
osebnih avtomobilov na hibridni in električni pogon, avtobusov na
hibridni in električni pogon ali z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO VI, in tovornih vozil z motorjem, ki
ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
Z
drugimi besedami: za motorna vozila olajšave praviloma ni mogoče
uveljavljati, lahko pa se uveljavlja za določene izjeme, ki so v
zakonu izrecno naštete, to pa so: osebni avtomobili na hibridni ali
električni pogon, avtobusi na hibridni ali električni pogon,
avtobusi z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO
VI, in tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO VI.
Olajšava
za investiranje je ciljno usmerjena predvsem v vlaganja v opremo in
tehnologije, ki prinašajo višjo dodano vrednost in ustrezajo višjim
okoljskim in energetskim zahtevam.
Upoštevaje
navedeno se olajšava lahko uveljavlja tudi za:
1. nakup
delovnih strojev in delovnih vozil, traktorjev, motokultivatorjev
in drugih motornih vozil, katerih prvenstveni namen ni prevoz
potnikov in tovora po cesti,
2. nakup
prevoznih sredstev, ki niso namenjena za prevoz po cesti (npr.
vodna in zračna plovila),
3. vsa druga
motorna vozila, ki prvenstveno niso namenjena za prevoz tovora in
potnikov po cesti.
Olajšavo
za navedena sredstva se lahko uveljavlja pod pogojem, da jih
zavezanec uporablja za opravljanje obdavčljive dejavnosti oziroma
pri ustvarjanju prihodkov.
Za vsebinsko
presojo upravičenosti do olajšave v konkretnih primerih, glede
opredelitve in kategorizacije motornih vozil (delovnih strojev,
delovnih vozil, avtobusov in drugih motornih vozil), glede
opredelitve pretežnega namena uporabe (prevoz potnikov, oseb,
tovora, drugi nameni) ter glede klasifikacije kategorij in vrst
delovnih vozil, se smiselno upošteva zakon, ki ureja motorna vozila
in udeležbo vozil v cestnem prometu (Zakon o motornih vozilih
(ZMV-1)) ter podzakonski predpisi (Pravilnik o ugotavljanju
skladnosti vozil, Pravilnik o delih in opremi vozil, idr.). Za
navedene predpise je pristojno ministrstvo za infrastrukturo,
pristojni organ za homologacijo je Javna agencija Republike
Slovenije za varnost prometa.
Vozilo
na hibridni pogon
Vozilo
na hibridni pogon je vozilo, ki za pogon uporablja dva ali več
različnih virov energije, pri čemer je vire energije mogoče
kombinirati ali uporabljati neodvisno. Najpogosteje se izraz vozilo
na hibridni pogon nanaša na hibridna električna vozila, ki
združujejo motor z notranjim zgorevanjem in enega ali več
elektromotorjev.
Dejstvo,
da ima vozilo hibridni pogon, zavezanec pri uveljavljanju olajšave
dokazuje s potrdilom o skladnosti za vozilo homologiranega tipa, v
katerem so med drugim navedeni tudi podatki o pogonih oziroma
motorjih, ki jih za potrebe izvedbe postopka homologacije
homologacijskemu organu posreduje proizvajalec vozila. Vozilo, ki
ima v potrdilu o skladnosti vpisana dva pogona oziroma motorja
(npr. motor z notranjim izgorevanjem (polje P.1) in elektromotor
(polje P.2)), se za namene uveljavljanja olajšave za investiranje
šteje kot vozilo na hibridni pogon in je zanj mogoče uveljavljati
olajšavo za investiranje. Vozilo, ki ima v potrdilu o skladnosti
vpisan le pogon na motor z notranjim izgorevanjem, pa se za namen
uveljavljanja olajšave za investiranje ne obravnava kot vozilo na
hibridni pogon in zanj ni mogoče uveljavljati olajšave.
Avtobus
Glede
olajšave za nakup avtobusa je treba upoštevati, da jo zavezanec
lahko uveljavlja, če gre za avtobus na hibridni ali električni
pogon ali za avtobus z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO VI. Pri tem se za avtobus po definiciji v 3. členu
ZMV-1 šteje motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg
sedeža za voznika več kot osem sedežev. Osebni avtomobil pa je
opredeljen kot motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg
sedeža za voznika še največ osem sedežev.
Delovni stroj
Po opredelitvi
pojmov v 3. členu ZMV-1 se za delovni stroj šteje motorno vozilo z
vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno
prevozu oseb ali blaga po cesti in katerega konstrukcijsko določena
hitrost ne presega 40 km/h. Po tem kriteriju se delovni stroji tudi
ločijo od delovnih vozil in zanje ne veljajo enaki pogoji za
dajanje na trg in zahteve glede homologacije kot za delovna vozila.
Zato uveljavljanje olajšave za investiranje za nakup delovnih
strojev (viličarjev, bagrov, rovokopačev in podobne mehanizacije za
delo na gradbiščih, v kamnolomih, kmetijstvu in gozdarstvu…) ni
sporno, seveda ob predpostavki, da zavezanec navedeno opremo
dejansko kupi in uporablja za opravljanje svoje
dejavnosti.
Delovno vozilo
Za
razliko od delovnega stroja pa je delovno vozilo motorno vozilo z
vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno
prevozu oseb ali blaga po cesti in katerega konstrukcijsko določena
hitrost presega 40 km/h. Kot izhaja iz navedenega se olajšava lahko
uveljavlja tudi za delovna vozila, vendar ob pogoju, da gre za
delovna vozila, ki ustrezajo navedeni opredelitvi delovnih vozil po
ZMV-1 ter so skladno s Pravilnikom o ugotavljanju skladnosti vozil
ter preglednico Kategorije in tipi nadgradnje opisno kategorizirana
kot delovna vozila. Pomeni, da gre v konkretnem primeru za delovno
vozilo za katerega iz potrdila o skladnosti izhaja, da gre za
kategorijo vozila s konkretno opisno navedbo »delovno vozilo«
(vozilo z oznakami kategorije in vrste vozila N1 ali N2 ali N3, N1G
ali N2G ali N2G – delovno vozilo). Če vozilo ni kategorizirano kot
delovno vozilo, ampak kot vozilo druge kategorije ali vrste (na
primer kot tovorno vozilo z oznakami kategorije in vrste vozila N1
ali N2 ali N3, N1G ali N2G ali N3G), olajšave za investiranje ni
možno uveljaviti, če motor vozila ne ustreza najmanj emisijskih
zahtevam EURO VI.
Vlečno vozilo
Vlečno vozilo se obravnava kot motorno vozilo, prvenstveno
namenjeno za prevoz tovora po cesti, saj je namenjeno vlečenju
priklopnega vozila in s tem tovora. Zato se olajšava za nakup
vlečnega vozila lahko uveljavlja, če motor vlečnega vozila ustreza
najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
Bivalno vozilo
Bivalno vozilo je vrsta motornega vozila, ki omogoča
prevoz po cesti z močjo lastnega motorja in prebivanje oseb.
Bivalna vozila so praviloma razvrščena v kategorijo M1 – Osebni
avtomobil (vrsta nadgradnje SA - Bivalno vozilo), saj so namenjena
prevozu in bivanju oseb, četudi so dejansko v večini primerov
zgrajena na osnovi lahkih gospodarskih vozil (dostavniki, šasijska
vozila) z največjo dovoljeno maso vozila do 3500 kg. V manj
pogostih primerih so zgrajena tudi na osnovi težjih tovornih vozil
z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg in v tem primeru so v
potrdilu o skladnosti kategorizirana kot tovorna vozila z
nadgradnjo SA – Bivalno vozilo.
Glede na ciljno usmerjenost olajšave v vlaganja v
opremo in tehnologije, ki ustrezajo višjim okoljskim in energetskim
zahtevam, Skladno s pravilom, da se olajšavo lahko uveljavlja le za
osebna vozila, ki imajo hibridni ali električni pogon, in za
tovorna vozila, katerih motor ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO VI, se olajšavo lahko uveljavlja za tista bivalna
vozila, ki so kategorizirana kot osebna vozila z nadgradnjo SA –
Bivalno vozila in imajo hibridni ali električni pogon, ali so
kategorizirana kot tovorna vozila z nadgradnjo SA – Bivalno vozilo
in imajo motor, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO
VI.
3.0
POGOJI GLEDE UVELJAVLJANJA OLAJŠAVE
Pravica do
uveljavljanja in koriščenja olajšave za investiranje je vezana na
pogoj, da zavezanec sredstva, za katerega je uveljavljal in
koristil olajšavo, ne sme odtujiti vsaj tri leta po letu vlaganja
oziroma ga ne sme odtujiti pred dokončnim amortiziranjem za davčne namene, če je
to krajše od treh let. Če to stori, pa mora v skladu z določbami
šestega do osmega odstavka 55.a člena ZDDPO-2, za znesek
izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje
oziroma odtujitve sredstva.
Ne glede na to pa v skladu z določbo 20. člena
Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in
zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) zavezancu davčne
osnove ni treba povečati, če je do odtujitve opreme prišlo na
podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
Za odtujitev se šteje tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s
stečajem oziroma likvidacijo pa
začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za odtujitev
sredstva pa se ne šteje, če gre za prenos premoženja, zamenjavo
kapitalskih deležev, združitve in delitve v skladu z 38. do 54.
členom ZDDPO-2. V tem primeru se upoštevajo olajšave in pogoji, ki
bi veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave
kapitalskih deležev, združitve oziroma delitve.
V skladu z
določbo devetega odstavka 55.a člena ZDDPO-2 zavezanec ne more
uveljavljati olajšave za investicije v delu, ki je financiran iz
sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva
naravo nepovratnih sredstev. V primeru, če zavezanec za vlaganje v
opremo, ki je lahko predmet davčne olajšave po 55.a členu ZDDPO-2,
prejme nepovratna proračunska sredstva, ne more uveljavljati davčne
olajšave za celotni znesek vlaganj, temveč le za znesek vlaganj,
zmanjšan za znesek prejetih nepovratnih proračunskih sredstev za
financiranje te investicije.
Zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja olajšave za
investiranje se izključuje z uveljavljanjem olajšave za vlaganja v
raziskave in razvoj in z olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni
prehod. Pomeni, da zavezanec za isto opremo in neopredmetena
sredstva, za katera je že uveljavil olajšavo za vlaganje v
raziskave in razvoj ali olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni
prehod, ne more uveljaviti še olajšave za investiranje, in obratno,
ker bi to pomenilo podvajanje zmanjšanja davčne osnove za isti
namen.
4.0
SREDSTVA V POSLOVNEM NAJEMU
Sprememba
računovodske obravnave poslovnih najemov na podlagi sprejetja MSRP
16 (Uredba Komisije (EU) 2017/1986 z dne 31. oktobra 2017) in
spremembe SRS 2016 (Uradni list RS, št. 81/2018 z dne 14. 12.
2018), ki jo vključujejo tudi veljavni Slovenski računovodski
standardi 2024 (opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na
podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev
najemojemalca), ne vpliva na upravičenost uveljavljanja olajšave za
investiranje iz 55.a člena ZDDPO-2 in 66.a člena ZDoh-2. Pravico
do uveljavljanja olajšave za vlaganje v sredstvo, ki je predmet
poslovnega najema, ima najemodajalec.
55.a člen
ZDDPO-2 in 66.a člen ZDoh-2 določata davčno ugodnost, to je davčno
olajšavo za zavezanca, ki vlaga v opremo ali neopredmetena
sredstva. O vlaganju v sredstvo praviloma govorimo v primerih, ko
zavezanec kupi sredstvo oziroma postane njegov lastnik. Četrti
odstavek 55.a člena ZDDPO-2 in četrti odstavek 66.a člena ZDoh-2
dodatno določata, da olajšavo za investiranje lahko uveljavlja
zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega
najema.
Po vsebini
finančni najem predstavlja obliko financiranja nakupa, pri katerem
si najemodajalec kot instrument zavarovanja zadrži pravno
lastništvo praviloma do konca trajanja najema, najemnik pa postane
ekonomski lastnik sredstva z začetkom najemnega obdobja, saj takrat
na njega preidejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezane z
lastništvom sredstva, ki je predmet najema. Nasprotno pa pri
poslovnem najemu ne moremo govoriti o financiranju nakupa, saj na
najemnika v času trajanja najema ne bo prešlo ne ekonomsko ne
pravno lastništvo sredstva. Posledično v primeru poslovnega najema
ne moremo govoriti o najemojemalčevem vlaganju v sredstvo. Poslovni
najem oziroma pripoznanje pravice do uporabe sredstva v poslovnih
knjigah na njegovi podlagi zato ne more biti predmet olajšave za
investiranje.
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [16.01.2025 in
24.02.2025].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb - ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo,
56/08-ZDDPO-2A, 76/08-ZDDPO-2B, 92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C,
96/09-ZDDPO-2D, 110/09-ZDavP-2B, 43/10-ZDDPO-2E, 59/11-ZDDPO-2F,
24/12-ZDDPO-2G, 30/12-ZDDPO-2H, 94/12-ZDDPO2I, 81/13-ZDDPO-2J,
23/15-ZDDPO-2L, 50/14-ZDDPO-2K, 82/15-ZDDPO-2M, 68/16-ZDDPO-2N,
69/17-ZDDPO-2O, 79/18-ZDDPO-2P, 66/19-ZDDPO-2R, 172/21-ZDDPO-2S,
105/22-ZZNŠPP, 131/23-ZORZFS, 12/24-ZDDPO-2T in
100/24-ZDDPO-2U.
· Zakon o
dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7,
24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF,
94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12,
23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P, 102/15-ZUJF-E,
63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T, 28/19-ZDoh-2U,
66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE, 15/21-ZDUOP,
206/21-ZDUPŠOP, 39/22-ZDoh-2Z, 158/22-ZDoh-2AA, 131/23-ZORZFS in
104/24-ZDoh-2AB.
· Gradbeni zakon - GZ-1, Uradni list RS, št. 199/21,
105/22-ZZNŠPP, 131/23-ZORZFS in 133/23-GZ-1A.
· Uredba o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št.
96/22.
· Razvrščanje objektov – 26. člen GZ (Tehnična smernica - št. 007-58/2018 z dne 1. junija
2018).
· Ostala »nedavčna« zakonodaja s področja motornih
vozil in gostinstva.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.