Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/Dohodnina/ …
PLAČILO ODŠKODNINE IN ODVETNIŠKIH STROŠKOV NA PODLAGI
IZVENSODNE PORAVNAVE ZARADI NESREČE PRI DELU –
OBRAČUN DOHODNINE IN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
Številka:
27/KM/2009
Datum:
02.06.2009
Vprašanje
– opis problema
Fizična
oseba-rezident Republike Slovenije ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (delovno
razmerje) z gospodarsko družbo, ki ima sedež v Sloveniji. (v nadaljevanju:
delavec, družba).[1]
Delavec
se je pri opravljanju dela s proizvajalno opremo (strojem) poškodoval in je v
zvezi s to poškodbo preko svojega pravnega zastopnika (odvetnika) na družbo naslovil
zahtevek za povrnitev nastale škode (odškodnina za telesne bolečine, izgubljen dohodek
in odvetniške stroške).
Družba
delavčevega zahtevka prvotno ni pripoznala. Zaradi negotovosti glede izida
sodnega postopka (s sodbo bi se lahko delavcu dosodilo višje izplačilo škode
kot prvotno zahtevano) in ker nima sklenjenega zavarovanja za primer nesreče
pri delu, iz katerega bi se lahko krilo izplačilo škode, je družba spremenila
svoje stališče. Ker je po mnenju družbe k nesreči prispeval tudi delavec, je
družba delavcu ponudila sklenitev izvensodne poravnave, po kateri bi družba
plačala:
§
odškodnino,
katere znesek je nižji od tistega, ki ga je zahteval delavec,
§
del odvetniških stroškov
v višini X €, pod pogojem, da se ji dostavi dokazilo (račun) o višini teh
stroškov.
Delavec
je v sklenitev poravnave privolil.
Ali mora
družba ob izplačilu odškodnine in plačilu odvetniških stroškov od izplačanega
zneska obračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za
socialno varnost?
Mnenje
Del
plačila po izvensodni poravnavi za škodo, ki predstavlja odškodnino za
izgubljen dohodek, podlega obračunu in plačilu akontacije dohodnine ter
prispevkov za socialno varnost.
Del
plačila po izvensodni poravnavi za škodo, ki predstavlja odškodnino za telesne poškodbe,
ne podlega obračunu in plačilu akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno
varnost, (samo) če so izpolnjeni naslednji pogoji:
§
poravnava ni
sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in
§
odškodnina ne
presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine,
izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.
Del
plačila po izvensodni poravnavi za škodo, ki predstavlja plačilo/povračilo
stroškov za pravne storitve (odvetniške stroške), ne podlega obračunu in
plačilu akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost, (samo) če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
§
stroški za pravne
storitve so:
o
utemeljeno
potrebni za sklenitev poravnave, in
o
dokumentirani z
računom in specifikacijo opravljenih storitev, in
§
poravnava ni
sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in
§
stroški za pravne
storitve ne presegajo zneska po odvetniški tarifi Odvetniške zbornice
Slovenije.
Obrazložitev
I. Odškodninska odgovornost po predpisih
s področja
delovnih razmerij in civilnega prava
V
primeru iz vprašanja je treba glede odškodninske odgovornosti upoštevati
naslednja pravila ZDR in OZ:[2]
§
delodajalec
mora delavcu povrniti pri delu ali v zvezi z delom povzročeno škodo po splošnih pravilih
civilnega prava,
§
za škodo od
stvari ali
dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se
odgovarja ne glede na krivdo (objektivna odškodninska odgovornost),
§
za škodo od
nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo
ukvarja,
§
imetnik nevarne
stvari je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode,
§
škoda se
pojavlja kot zmanjšanje
premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni
dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu
drugemu, ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda),
§
s pogodbo o
poravnavi osebe, med
katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, z
vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo
svoje vzajemne pravice in obveznosti,
§
popustitev
obsega tudi delno
ali popolno pripoznavo kakšnega zahtevka druge stranke ali odpoved
kakšnemu svojemu zahtevku in prevzem kakšne nove obveznosti.
V
zvezi s škodnim primerom (nesrečo pri delu) nastali (odvetniški) stroški predstavljajo
škodo, in sicer navadno škodo – zmanjšanje premoženja.
II. Dohodnina
Kot to izhaja (že) iz drugega odstavka 1. člena ZDoh-2 (»Dohodnina je
davek od dohodkov fizičnih oseb.«) je predmet obdavčitve z dohodnino
kategorija »dohodek«, in to tisti dohodek, ki ga doseže fizična oseba.
Kategorija »dohodek« je v 15. členu ZDoh-2 (predmet obdavčitve)
ZDoh-2 opredeljena naslednje:
[…]
(2) Dohodki
so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(3) Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako
izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri
je izplačan oziroma prejet.
[…]
Dohodki se po ZDoh-2 iz vidika predmeta
obdavčitve delijo na naslednje skupine:
|
DOHODKI
|
|
|
|
|
ò ò
|
|
|
|
Neobdavčeni
|
|
Obdavčljivi
|
|
|
|
|
ò ò
|
|
|
|
Oproščeni plačila dohodnine
|
|
Obdavčeni
|
|
|
|
ò
|
|
ò
|
|
|
Se ne vštevajo v
davčno osnovo
|
|
Se vštevajo v
davčno osnovo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Splošne oprostitve plačila dohodnine določa podpoglavje 1. Oprostitve plačila dohodnine poglavja III.
PREDMET OBDAVČITVE ZDoh-2 v členih 20 do 34.
5. točka 27. in drugi odstavek 30. člena ZDoh-2 določata:
27. člen
(odškodnine)
Dohodnine se ne plača od:
[…]
5. odškodnine na podlagi
sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb,
bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi
obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek.
Med navedene odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi
osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na
podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja
pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega
zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v
podobnih primerih;
[…]
30. člen
(drugi dohodki v zvezi s
sodnimi in upravnimi postopki)
Dohodnine se ne plača od:
[…]
2. povračil stroškov
sodnega ali upravnega postopka, ki jih je fizični osebi dolžna
plačati druga oseba na podlagi sodne ali upravne odločbe oziroma sklepa.
Za povračila stroškov po tej točki se štejejo tudi povračila stroškov za
pravne storitve, utemeljeno potrebne za sklenitev sodne ali izvensodne
poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi
prikritja pravega namena strank, pod pogojem, da so stroški
dokumentirani z računom in specifikacijo opravljenih storitev in da ne
presegajo zneskov iz odvetniške tarife, ki jo določa Odvetniška zbornica
Slovenije.
III. Prispevki za socialno varnost
Po
določbi 3. člena ZPSV, ki ureja plačevanje prispevkov v breme delojemalca (t.i.
prispevki »iz bruto«) plačujejo
zavezanci (delavci) prispevke tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega
razmerja. Enako velja tudi za prispevke v breme delodajalca (t.i. prispevki »na bruto«), saj se 6.
člen ZPSV glede njihovega obračunavanja sklicuje na 3. člen ZPSV.
Del plačila po poravnavi, ki se ne nanaša na izgubljeni
dohodek in ne prikriva pravega namena strank ter ne presega za odškodnine
običajnega utemeljenega in razumnega zneska, je sicer prejemek v zvezi z
delovnim razmerjem, vendar ni prejemek iz delovnega
razmerja. Takšno plačilo ni »prisluženo« z delom, temveč z nesrečo,
katerih »opravljanje« pa ni predmet pogodbe o zaposlitvi – obveznost
delavca/vrsta dela po pogodbi o zaposlitvi, zato ne podlega
obračunu in plačilu prispevkov.
Del
plačila po poravnavi, ki se nanaša na izgubljeni dohodek ali ki prikriva pravi
namen strank ali presega za odškodnine običajen utemeljen in razumen zneska znesek,
podlega obračunu in plačilu prispevkov.
PODROČJE: ZDoh-2,
ZPSV
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon
o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 10/08-ZDoh-2A, 78/08- ZDoh-2B,
92/08, 125/08- ZDoh-2C in 20/09-ZDoh-2D.
§
Zakon
o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), Uradni list RS, št. 5/96, 18/96-ZDavP, 34/96,
87/97-ZDavP-A, 3/98, 106/99-ZPIZ-1, 81/00, 97/01-ZSDP in 97/01.
§
Zakon
o delovnih razmerjih (ZDR) , Uradni list RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPF-B, 103/07-ZDR-A in
45/08-ZArbit.
§
Obligacijski
zakonik (OZ) ,
Uradni list RS, št. 97/07-UPB1.