Iz sklopa – modula:
STATISTIKA & INFO/Svet davkov/Zanimivosti/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
Številka: /
Datum: 06.09.2024
PONOVNA UVEDBA SDKja in NALOGE
FURSa
Predlagam vladi, da se ustanovi SDK, tako kot je že bil. Takrat
se je točno vedelo za vsak denar, kje je in koliko. Ko se je
ukinil, se je začelo na veliko krasti.
Odziv
Ministrstva za finance:
Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je bila javna služba za
finančni nadzor, ustanovljena v socialistični Jugoslaviji.
Opravljala je vlogo davčne službe ter službe za plačilni promet in
za revidiranje. Njena organizacijska oblika se je skozi leta
spreminjala. Po ukinitvi leta 1994 so bile njene naloge
porazdeljene med različne organe in institucije.
V
Republiki Sloveniji sta bili dve službi davčnega nadzora, ki sta
pobirali davčne obveznosti ter opravljali nadzor nad izvajanjem
pobiranja davčnih obveznosti, in sicer Republiška uprava za javne
prihodke, ki je pobirala davke, opravljala nadzor in izterjavo
davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov, in Agencija
Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Slednja je leta 1994 prevzela pravno nasledstvo SDK in je bila
pristojna za pobiranje, nadzor in izterjavo davkov pravnih oseb. V
letu 1996 sta se ti službi združili v enotno davčno službo.
Aktivnosti novega davčnega organa so bile še posebej usmerjene v
odkrivanje in preprečevanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti,
davčnih utaj in sive ekonomije.
V
letu 2014 sta se zaradi povečanja učinkovitosti pri pobiranju
obveznih dajatev ter večje racionalnosti organiziranosti služb, ki
so pristojne za pobiranje javnih dajatev, združili davčna in
carinska služba v enoten organ, Finančno upravo Republike Slovenije
(FURS). Z združitvijo obeh služb se je zasledovala racionalizacija
postopkov in optimizacija stroškov ločenih davčnih organov.
Poenotenje kontrolnih mehanizmov služb in zbirk podatkov je
omogočilo celovitejšo in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev
kakor tudi zmanjšanje administrativnih ovir pri izpolnjevanju
njihovih obveznosti, po drugi strani pa tudi zmanjšanje upravnega
bremena za organ.
Ena
izmed temeljnih nalog FURS je opravljanje finančnega nadzora.
Finančni nadzor je izvajanje splošnih in posameznih ukrepov
finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in
pravočasnostjo izvajanja predpisov, za nadzor nad izvajanjem
katerih je pristojna finančna uprava. Na podlagi finančnega nadzora
FURS opravlja tudi naloge prekrškovnega organa, v okviru katerih
obravnava prekrške z davčnega, carinskega ter drugih področij, kjer
je s predpisi, ki le-ta urejajo, opredeljen kot prekrškovni organ.
V primerih zaznave znakov kaznivega dejanja pa je FURS dolžan te
informacije posredovati na državno tožilstvo v obliki kazenske
ovadbe.
Finančni nadzor obsega številna področja po predpisih, za nadzor
nad katerimi je pristojen FURS (npr. dohodnina, davek na motorna
vozila, oddajanje v najem, dediščine in darila, trošarine, carine,
delo in zaposlovanje na črno, igre na srečo). Finančni nadzor se
opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom
enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih
(zlasti poslovnih subjektih), kjer so tveganja nepravilnega
izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan
področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem,
kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so
pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po
metodi naključnega izbora.
V
zvezi z možnostjo pregleda nad plačili poslovnih subjektov
pojasnjujemo, da ima FURS na podlagi zakona neposredni elektronski
dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov, prav tako pa
lahko od ponudnikov plačilnih storitev pridobi podatke celotnega
plačilnega prometa pravnih oseb. Ponudniki plačilnih storitev FURS
pošiljajo tudi podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o
prilivih teh oseb. Podatki o odlivih se pošljejo na posebno zahtevo
FURS.
Naj
pojasnimo še, da Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem
trgu in Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za
kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih določata svobodno
izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev po vzoru SDK, ki bi
od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski)
račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega
pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske
unije.
Glede
na navedeno obravnavana pobuda za ponovno vzpostavitev SDK ni
primerna.
Vir: Spletne strani Vlade RS [06.09.2024].