Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/DDV/ …
POPRAVEK NEPRAVILNO
OBRAČUNANEGA DDV
Pojasnilo DURS, št. 4230-150/2009-2, 19. 6. 2009
Davčni zavezanec sprašuje, kako popraviti nepravilno izpeljan
postopek obračuna DDV iz leta 2005 od opravljenih storitev sanacije škode
zaradi nekvalitetnega premaza, ki je povezan z zahtevkom za vračilo DDV
davčnemu zavezancu v drugi državi članici, sicer prejemniku računa z nepravilno
obračunanim DDV.
Dobavitelj premaza je davčni zavezanec A s sedežem v drugi
državi članici, ki je premaz dobavil davčnemu zavezancu B s sedežem v
Sloveniji, ta pa drugemu davčnemu zavezancu C s sedežem v Sloveniji, ki je
končni prejemnik in uporabnik tega premaza. Zaradi nekvalitetnega premaza, je
pri davčnem zavezancu C prišlo do poškodbe na stroju. Davčni zavezanec C je
poškodbo saniral in za storitev popravila izdal davčnemu zavezancu B račun z
obračunanim DDV. Davčni zavezanec B je te stroške zaračunal svojemu dobavitelju
A iz druge države članice in na računu prikazal še vrednost nadomestne dobave
premaza, ter na celotno vrednost obračunal DDV.
V postopku odločanja o vračilu DDV davčnemu zavezancu A iz
druge države članice, je II. stopenjski organ potrdil odločitvi davčnemu
organu, da se zahteva za vračilo DDV zavrne, ker je bil DDV na računu davčnega
zavezanca B nepravilno obračunan. Razlog za zavrnitev zahtevka je vsebina
transakcije, ki je ni mogoče obravnavati kot opravljanje storitev in dobavo
blaga za plačilo, temveč kot odškodnino, ki pa ni predmet DDV.
Davčnega zavezanca konkretno zanima, kako popraviti
nepravilno obračunan DDV iz leta 2005 in ali popravke izvedeta oba davčna zavezanca (B in C) s sedežem v Sloveniji.
V nadaljevanju odgovarjamo:
Popravek obračunanega DDV izvedeta oba davčna zavezanca
s sedežem v Sloveniji, ki sta na računu nepravilno obračunala DDV.
Davčni zavezanec B popravi nepravilno obračunan DDV, ko
je prejel pisno obvestilo, da je zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena.
Davčni zavezanec C popravi obračunan DDV, ko je prejel
pisno obvestilo davčnega zavezanca B, da ta ni odbil DDV oziroma je ustrezno
popravil (zmanjšal) nepravilno odbit DDV.
V primeru zaračunavanja odškodnin iz 13. člena Pravilnika o
izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št.
141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08), za odškodnine veljajo le tiste
transakcije, pri katerih ne gre za opravljanje dobave blaga ali storitev. Na
podlagi prve alineje drugega odstavka tega člena pravilnika za odškodnino tako
velja dobava (blaga ali storitev), ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za
škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona
ali pogodbe. V konkretnem primeru je davčni zavezanec C,
prejemnik premaza, zaradi katerega je prišlo do škode (uničenja materiala), sam
saniral škodo in izdal račun z obračunanim DDV svojemu dobavitelju premaza,
davčnemu zavezancu B s sedežem v Sloveniji. Dobavitelj premaza, davčni
zavezanec B, je zaračunal stroške (stroški zastoja, prevozov, popravila)
davčnemu zavezancu A s sedežem v drugi državi, ki odgovarja za škodo v primeru
neustrezne kakovosti premaza, na računu pa prikazal tudi vrednost dobave
nadomestnih premazov (in s tem povezanimi stroški), ki jih je dobavil
oškodovancu (davčnemu zavezancu C) zaradi slabe kvalitete prve dobave. Davčni
zavezanec A iz druge države članice je tako v celoti poravnal škodo zaradi
neustreznih premazov in stroške dobave novih premazov, s katerimi je nadomestil
prvo dobavo.
Na podlagi opisanega konkretnega primera tako razumemo, da
davčni zavezanec A s sedežem v drugi državi odgovarja za stroške, ki so nastali
v zvezi z zastojem in poškodbo strojev, kot tudi za nadomestno dobavo
neustreznih premazov. Dobavitelj premaza s sedežem v Sloveniji (davčni
zavezanec B) je namreč stroške, ki so nastali v zvezi z zastojem in poškodbo
strojev, in za katere je prejel račun od prejemnika premaza (davčnega zavezanca
C), samo »prerazporedil« (znesek z računa prejemnika premaza, davčnega
zavezanca B, za stroške popravila je v istem znesku prikazal na računu, izdanem
davčnemu zavezancu A s sedežem v drugi državi).
Ker davčni zavezanec A s sedežem v drugi državi članici
odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi pogodbe, nista predmet DDV v
skladu s 13. členom pravilnika niti nadomestna dobava premaza niti povračilo
stroškov zaradi škode. Nepravilno obračunan DDV na izdanih računih se zato
lahko popravi.
V zvezi z navajanjem obveznih podatkov na računu, kot je
predpisano z 82. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list
RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09), lahko davčni zavezanec napačne podatke na
izdanem računu in v obračunu DDV popravi na podlagi določb 146. in 154. člena pravilnika.
Če davčni zavezanec kot izdajatelj računa ugotovi napako na
izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za
predložitev obračuna, lahko na podlagi določbe drugega odstavka 146. člena
pravilnika davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem
obdobju, v katerem ugotovi napako, če razpolaga s pisnim obvestilom kupca blaga
oziroma naročnika storitve, da po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka
DDV ali še ni vložil zahtevka za vračilo DDV.
V skladu z določbo tretjega odstavka 146. člena pravilnika,
pa lahko dobavitelj blaga oziroma izvajalec opravljene storitve davčno
obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem
je od kupca blaga oziroma naročnika storitve dobil pisno obvestilo o popravku
(zmanjšanju) odbitka DDV oziroma pisno obvestilo, da je zahteva za vračilo DDV
umaknjena ali da je njegova zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena.
Navedeno velja, če je prejemnik računa že uveljavil pravico do odbitka DDV ali
že vložil zahtevo za vračilo DDV na podlagi izdanega računa.
V konkretnem primeru tudi velja, da mora davčni zavezanec na
podlagi 2. alineje četrtega odstavka 154. člena pravilnika v svojem
knjigovodstvu zagotoviti podatke o popravku zneska obračunanega in odbitka DDV
zaradi napak.
Davčni zavezanec B, ki je na izdanem računu za sanacijo škode
zaradi nekvalitetnega premaza prejemniku računa, davčnem zavezancu A s sedežem
v drugi državi članici, nepravilno prikazal obračunan DDV, ker transakcija ni
predmet DDV (ampak odškodnina v skladu s 13. členom pravilnika), zahtevek za
vračilo tega DDV pa je bil prejemniku računa pravnomočno zavrnjen, lahko
popravi obračunan DDV na podlagi tretjega odstavka 146. člena pravilnika v
tistem davčnem obdobju, v katerem je od davčnega zavezanca A prejel pisno
obvestilo, da je njegova zahteva za vračilo DDV pravnomočno zavrnjena.
Davčni zavezanec C popravi nepravilno obračunan DDV, ko je
prejel pisno obvestilo od davčnega zavezanca B, da ni odbil nepravilno
obračunanega DDV oziroma, da je ustrezno zmanjšal (popravil) odbitek DDV.
Popravek obračunanega DDV tako izvedeta oba davčna zavezanca
(B in C) s sedežem v Sloveniji, ko razpolagata z dokazili o izpolnjevanju
objektivnih pogojev (na primer dokazila o uničenju, popravilu strojev, dobavi
nadomestnih premazov…) in izpolnjujeta pogoje iz 146. in 154. člena pravilnika.
Vir: Spletne strani Davčne uprave
Republike Slovenije [19.06.2009].
Vsebina
pojasnila / mnenja DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in
podzakonski predpisi):
§
Zakon o davku na dodano
vrednost /ZDDV-1/ (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09).
§
Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in
123/08).
OPOMBA: Zapis
zakonodaje, na katerem temelji mnenje DURS-MF, je pripis uredništva.