Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/DDV/ …
POPRAVEK ODBITKA DDV PO NASTOPU ZASTARANJA DENARNE
OBVEZNOSTI, KATERA V (PRVEM) OBVEZNEM VEČSTRANSKEM POBOTU NI BILA POBOTANA
Številka: 25/DS/2011
Datum: 03.05.2011
Vprašanje – opis problema
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s
sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-1) je na podlagi kupoprodajne pogodbe prodal
(dobavil) blago drugemu davčnemu zavezancu, identificiranem za namene DDV in s
sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-2). SI-1 in SI-2 izvajata davčne obračune za namene DDV v mesečnih obdobjih.
Ob nabavi blaga SI-2 svoje denarne obveznosti (tj.
plačilo računa) ni izpolnil, hkrati pa je ob nabavi uveljavil pravico do
odbitka DDV. Skladno z določili Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v
nadaljevanju ZPreZP) je SI-2 svojo denarno obveznost prijavil v (prvi) večstranski
obvezni pobot, kjer pa obveznost ni bila pobotana. Tako je obveznost SI-2
ostala še naprej »odprta«.
SI-1 v nadaljevanju ni opravil nobenih aktivnosti za
izterjavo zneska, dolgovanega s strani SI-2, zato je denarna obveznost čez čas v
skladu z določili Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zastarala. SI-2
je po izteku zastaralnega roka tako svojo denarno obveznost do SI-1 »odpisal«.
Ali in kdaj mora SI-2 na osnovi predstavljenega
primera izvršiti popravek odbitka DDV?
Mnenje
SI-2 mora ob odpisu denarne
obveznosti naknadno popraviti (zmanjšati) odbitek DDV, ki ga je uveljavil ob
nabavi blaga. Popravek odbitka DDV SI-2 izvrši v davčnem obdobju, v
katerem je obveznost zastarala.
Obrazložitev
1. Splošno
o zastaranju (OZ)
V skladu z določili OZ je zastaranje ena od oblik[1]
prenehanja obveznosti in posledično ugasnitev pravic in obveznosti med pogodbenimi
strankami. Z zastaranjem preneha upnikova pravica zahtevati izpolnitev
obveznosti od dolžnika, pri čemer OZ določa splošni zastaralni rok 5 let, medtem
ko za določene vrste obveznosti/pogodb določa druge roke. Zastaranje nastopi,
ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval
izpolnitev obveznosti. Ko obveznost do dobavitelja/prodajalca zastara, kupcu ni
potrebno več plačati te dobave oz. storitve.
Zastaranje OZ ureja v členih od 335 do 370. V
nadaljevanju navajamo le člene, ki so vsebinsko pomembni za razumevanje
zastaralnih rokov.
Splošno pravilo
335. člen
(1) Z zastaranjem preneha pravica
zahtevati izpolnitev obveznosti.
(2) Zastaranje nastopi, ko preteče z
zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev
obveznosti.
(3) Sodišče se ne sme ozirati na
zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
Kdaj začne zastaranje teči
336. člen
(1) Zastaranje začne teči prvi dan
po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če
za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.
[…]
Nastop zastaranja
337. člen
Zastaranje nastopi, ko izteče zadnji
dan z zakonom določenega časa.
Splošni zastaralni rok
346. člen
Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.
Terjatve iz gospodarskih
pogodb
349. člen
(1) Terjatve iz gospodarskih pogodb
kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo
v treh letih.
(2) Zastaranje teče posebej za vsako
dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
2. Popravek
odbitka DDV (ZDDV-1)
Osnovno načelo sistema DDV je njegova nevtralnost, ki
se zagotavlja z uveljavljanjem pravice do odbitka DDV. Davčni zavezanec ima pravico
odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga
oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oz. jih bo uporabil
za namene svojih obdavčenih transakcij (prvi odstavek 63. člena ZDDV-1).
63. člen ZDDV-1
(obseg pravice)
(1) Davčni zavezanec ima pravico, da
od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali
ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma
storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih
transakcij, in sicer:
a) DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga
je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil
drug davčni zavezanec;
[…]
Pogoje za uveljavljanje pravice do odbitka DDV določa
67. člen ZDDV-1.
67. člen ZDDV-1
(uveljavljanje pravice do
odbitka)
(1) Za uveljavljanje pravice do
odbitka DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati naslednje pogoje:
a) za odbitke v skladu s točko a)
prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev, mora
imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;
[…]
Nadalje je v 68. členu ZDDV-1 določeno, da mora
davčni zavezanec prvotni odbitek DDV popraviti, če je le-ta višji ali nižji od
odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Prav tako je potrebno
narediti popravek odbitka DDV, če se po opravljenem obračunu spremenijo
dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV. Gre za
tiste dejavnike, ki niso bili znani ob uveljavitvi pravice do odbitka DDV.
68. člen ZDDV-1
(popravek odbitka DDV)
(1) Davčni zavezanec mora prvotni
odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil
davčni zavezanec upravičen.
(2) Popravek mora davčni zavezanec
opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili
uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov
in znižanja cen.
[…]
V primeru zastaranja obveznosti preneha tudi pravica
zahtevati izpolnitev obveznosti. V skladu z ZDDV-1 je pravica do odbitka DDV
pri kupcu vezana tudi na dolžnost plačila DDV od nabav blaga,
ki pa s samim zastaranjem tudi ugasne. S tem, ko SI-2 ne izpolni
(poravna) svoje obveznosti, ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV oz. se
spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek
DDV, in sicer, da SI-2 ni več dolžan plačati DDV od nabave blaga,
zato mora v skladu z določili ZDDV-1 popraviti (zmanjšati) odbitni DDV.
Popravek odbitka DDV SI-2 izvrši v davčnem obdobju, v katerem je obveznost zastarala.
Zaključek: Zaradi neizpolnjevanja enega
od pogojev za odbitek DDV, tj. dolžnost plačila DDV, mora SI-2 ne glede na to,
da SI-1 ni popravljal obračunanega DDV, popraviti (zmanjšati) odbitni DDV
vsebovan v obveznostih, ki jih ni poravnal.
Področje: ZDDV-1
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski
predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:
§
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3 in 18/11-ZDDV-1D.
§ Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08,
123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10.
§ Obligacijski zakonik (OZ-1), Uradni list RS,
št. 97/07-UPB1.