Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Dohodnina/ …
PORAČUN POVRAČILA STROŠKOV
ZA PREHRANO KOT NOVOLETNI PREJEMEK ZAPOSLENIH
Pojasnilo DURS, št. 4210-200/2010, 13. 1. 2011
V tem pojasnilu obravnavamo vprašanje glede davčne obravnave poračuna
povračila stroškov za prehrano, ki ga delodajalec izplača svojim delavcem ob
koncu leta. Pri tem delodajalec svojim delavcem tekoče izplačuje povračilo
stroškov za prehrano v znesku, ki je določen v panožni kolektivni pogodbi
oziroma jim dnevno zagotavlja topli obrok določene vrednosti, razliko do višine
neobdavčenega zneska po 2. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in
drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08; v
nadaljnjem besedilu: Uredba), pa jim izplača ob koncu leta.
Davčna uprava v zvezi z obravnavanim vprašanjem pojasnjuje naslednje:
V 35. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 51/2010 -
UPB6 in 106/2010) je določeno pravilo vključevanja vseh izplačil v zvezi z
delovnim razmerjem v dohodek iz delovnega razmerja po tem zakonu. Po 36. členu
ZDoh-2 se v dohodek iz delovnega razmerja vključuje vsako izplačilo in
boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. V 44. členu ZDoh-2 pa je za določena
povračila stroškov v zvezi z delom ter določene prejemke iz delovnega razmerja
določeno, da se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, pri
čemer so pri posameznih povračilih in prejemkih določeni pogoji in višine, do
katerih se ti ne vštevajo v davčno osnovo.
Za povračila stroškov prehrane je v 44. členu ZDoh-2 določeno, da se v
davčno osnovo ne vštevajo do višine, ki jo določi vlada. Neobdavčen znesek teh
povračil je določen v 2. členu Uredbe. Po tej določbi se povračilo stroškov za
prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za
vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 6,12
eura. Če je delojemalec na delu prisoten deset ur ali več, se za ta dan, poleg
prej navedenega zneska povračila stroškov za prehrano med delom, v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prehrano
med delom, do višine 0,76 eura za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po
osmih urah prisotnosti na delu.
Pri davčni obravnavi dohodka je treba izhajati iz enega od osnovnih
načel davčnega postopka, ki je določeno v drugem odstavku 5. člena Zakona o
davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.). Skladno s to
določbo se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za
obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini in se v tem
okviru, upoštevaje tretji odstavek 74. člena ZDavP-2, tudi presodi, ali gre
morda za navidezne pravne posle. To pomeni, da je treba tudi poračun povračila
stroškov prehrane, ki ga v višini razlike med višino neobdavčenega zneska po
Uredbi in zneska po kolektivni pogodbi, ki se delavcu tekoče izplačuje,
delodajalec izplača ob koncu leta, obravnavati po njegovi dejanski gospodarski
(ekonomski) vsebini.
Pri vsebinski opredelitvi povračila stroška prehrane med delom je
treba izhajati iz 130. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS,
št. 42/02 s sprem.), s katerim je določena pravica delavca do povračila
določenih materialnih stroškov (tudi stroškov prehrane), ki mu nastanejo v
zvezi z opravljanjem dela. ZDR določa pravico, ne določa pa obsega oziroma
višine povračila stroškov, kar prepušča ureditvi v kolektivni pogodbi s splošno
veljavo oziroma izvršilnemu predpisu, če višina ni določena s kolektivno pogodb
s splošno veljavnostjo.
Izhajajoč iz navedene ureditve v ZDR lahko določimo naravo dohodka v
obliki povračila stroškov prehrane med delom oziroma kriterije, na podlagi
katerih je mogoče presojati ali gre po ekonomski vsebini za to vrsto dohodka:
·
pravica do povračila stroškov prehrane med delom je lahko
pogojena samo z dejanskim nastankom stroškov prehrane, torej s prisotnostjo na
delu, kar pomeni, da navedena pravica ne more biti, niti delno, pogojena s
kakšnim drugim pogojem, npr. uspešnost poslovanja ali likvidnost,
·
stroški prehrane v zvezi z delom delavcu nastanejo vsak dan, ko
je na delu, zato je v skladu z namenom pravice do povračila stroškov prehrane
med delom bistveno, da je temu prilagojena tudi dinamika izplačevanja,
·
višina pravice mora biti določena s kolektivno pogodbo s splošno
veljavnostjo oziroma izvršilnim predpisom ali tudi s kolektivno pogodbo na
ravni podjetja, aktom delodajalca oziroma pogodbo o zaposlitvi.
Glede na navedeno, zgolj formalno dokazovanje preko ureditve v delovno
pravnih aktih delodajalca, da gre za povračilo stroškov prehrane med delom, ne
zadostuje za odločitev, ali se prejemek tudi z davčnega vidika lahko obravnava
kot povračilo stroškov prehrane med delom.
Če je pri presoji ekonomske vsebine obravnavanega prejemka
ugotovljeno, da kljub formalni pravni ureditvi glede vrste dohodka in načina
njegovega izplačila v aktih delodajalca, po vsebini ne gre za povračilo
stroškov za prehrano med delom, temveč za drug prejemek iz delovnega razmerja
(npr. novoletna nagrada), je treba od tega prejemka v celoti obračunati in
plačati akontacijo dohodnine ter obvezne prispevke za socialno varnost.
Vir: Spletne strani Davčne uprave
Republike Slovenije [14.01.2011].
Vsebina
pojasnila / mnenja DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in
podzakonski predpisi):
§ Zakon o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št.
51/10-UPB6 in 106/10-ZDoh-2H).
§ Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 (Uradni list RS,
št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08-ZDavP-2A, 110/09-ZDavP-2B (01/10-popr.), 43/10-ZDavP-2C
in 97/10-ZDavP-2D).
§ Zakon o delovnih razmerjih - ZDR (Uradni list RS, št.
42/02, 79/06-ZZZPB-F, 103/07-ZDR-A in 45/08-ZArbit).
OPOMBA: Zapis
zakonodaje, na katerem temelji mnenje DURS-MF, je pripis uredništva.