Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe sodišč/Davčni
postopek/Vrhovno sodišče/ …
REPUBLIKA
SLOVENIJA
VRHOVNO
SODIŠČE
Sodba
VS, številka: I Up 70/2018 (veza sodba UprS, št. I U 1466/2017-12)
Datum:
05.09.2018
PREDIZPOLNJEN
OBRAČUN PSV V VLOGI OBRAČUNA ZAVEZANCA – Popravljanje obračuna in
akt, ki se lahko izpodbija
JEDRO:
Predizpolnjen obračun prispevkov
za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo
obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam.
Pritožnik ima možnost oz.
dolžnost priložiti nov obračun po 353.a členu ZDavP-2, če se s
predizpolnjenim obračunom ne strinja, poleg tega ima možnost
popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2, s čimer je zagotovljena
pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
IZREK:
I. Pritožba se zavrne in se
potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi
svoje stroške pritožbenega postopka.
Predmet spora:
1. Z izpodbijanim sklepom je
sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena
Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo
tožbo zoper predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost
..., vsi s strani Finančnega urada Kranj.
2. V obrazložitvi izpodbijanega
sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožbo zavrglo, ker
pri navedenih obračunih ne gre za upravni akt – odmerno odločbo,
temveč za predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost, ki
je kvalitativno drugačen od odmerne odločbe.
3. Zoper izpodbijani sklep
sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vložil
pritožbo, v kateri navaja, da so predizpolnjeni obračuni prispevkov
za socialno varnost, zoper katere je vložil tožbo, upravne odločbe,
tj. odmerne odločbe, in so zato izpolnjene procesne predpostavke za
obravnavo njegove tožbe. Zatrjuje tudi kršitev pravice do
učinkovitega pravnega sredstva ter graja procesne kršitve vodenega
upravnega postopka. Navaja, da so mu bili predizpolnjeni obračuni
vročeni šele 23. 6. 2017 v fizični obliki, medtem ko se nanašajo na
obdobje od januarja do maja 2017 in so bili v tem obdobju vročani
prek portala eDavki, zato pritožnik ni imel možnosti vlagati
popravkov na preizpolnjen obračun. Predlaga, naj Vrhovno sodišče
pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbi
pritožnika v celoti ugodi, podrejeno pa naj pritožbi ugodi,
izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v
ponovno odločanje, pri čemer naj se pritožbeni stroški štejejo kot
nadaljnji stroški postopka.
4. Tožena stranka na pritožbo ni
odgovorila.
K I. točki izreka
IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV
5. Pritožba ni
utemeljena.
6. V obravnavani zadevi je
temeljno vprašanje, ali so predizpolnjeni obračuni prispevkov za
socialno varnost, ki jih je pritožnik izpodbijal s tožbo, akti, ki
se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, in ali mu je bila kršena
pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
7. Institut predizpolnjenega
obračuna prispevkov za socialno varnost je bil uveden z novelo
Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2J), ki se je
začela uporabljati 1. 1. 2017. Uporablja se za zavezance za
prispevke za socialno varnost, samozaposlene osebe in družbenike,
katerim se osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določa
na podlagi 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju,[1]
med katere se uvršča tudi pritožnik. Pred uveljavitvijo ZDavP-2J je
davčni organ izdal odmerno odločbo, s katero je odmeril prispevke v
predpisani višini. Po poenostavljeni ureditvi, kot je bila določena
z ZDavP-2J in se uporablja v obravnavani zadevi, davčni organ
odmernih odločb ne izdaja več.
8. ZDavP-2 v prvem odstavku
353.a člena določa, da predizpolnjen obračun prispevkov za socialno
varnost za zavezance za prispevke za socialno varnost, določene s
tem členom zakona, sestavi davčni organ. V drugem odstavku istega
člena ZDavP-2 določa, da davčni organ sestavi predizpolnjen obračun
prispevkov za socialno varnost za zavezance za prispevke za
socialno varnost, za katere so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. so
sami zavarovanci; 2. morajo sami izračunati in plačati prispevke za
socialno varnost v obračunu prispevkov za socialno varnost in 3.
davčni organ razpolaga s podatki za določitev osnove za plačilo
prispevkov za socialno varnost. Po četrtem odstavku 353.a člena
ZDavP-2 davčni organ predizpolnjen obračun prispevkov za socialno
varnost vroči zavezancu za prispevke elektronsko prek portala
eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Ne glede na
peti odstavek 85.a člena ZDavP-2[2]
vročitev velja za opravljeno z dnem, ko je davčni organ odložil
predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost v portal
eDavki. V petem odstavku 353.a člena ZDavP-2 pa je določeno, da
predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost velja za
obračun prispevkov za socialno varnost zavezanca za prispevke za
socialno varnost iz 352. člena ZDavP-2, če zavezanec za prispevke
za socialno varnost ne odda obračuna prispevkov za socialno varnost
(v elektronski obliki prek portala eDavki) najpozneje do roka iz
prvega odstavka 353. člena ZDavP-2.[3]
9. Kot je sodišče prve stopnje
pravilno ugotovilo, ima predizpolnjen obračun po poteku navedenega
roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal
zavezanec sam. Zavezanec bi lahko po petem odstavku 353.a člena
ZDavP-2 sam vložil obračun, ki je enakovreden predizpolnjenemu
obračunu, saj slednji nadomesti obračun, ki naj bi ga oddal
zavezanec, pa tega ni storil. Ker gre pri predizpolnjenemu obračunu
za obračun enakovreden obračunu, ki ga vloži zavezanec sam, ne gre
za odmerno odločbo in s tem ne za upravni akt, ki ga je mogoče
izpodbijati v upravnem sporu.
10. Vrhovno sodišče tudi
pritrjuje sodišču prve stopnje, da pritožnik zoper ta davčni
obračun ne more neposredno vložiti pritožbe niti tožbe v upravnem
sporu, čeprav je z nekaterih vidikov primerljiv z odmerno odločbo,
ki jo izda davčni organ v postopku odmere davčnih obveznosti oz. v
konkretnem primeru odmere prispevkov za socialno varnost. Kljub
temu tožnik zoper davčni obračun ne more neposredno vložiti
pritožbe niti tožbe v upravnem sporu. Tudi v davčnem obračunu so
"samoodmerjene" obveznosti zavezanca, ki se lahko prisilno izvršijo
(2. točka drugega odstavka 145. člena ZDavP-2), vendar je med
odmerno odločbo in davčnim obračunom bistvena razlika v možnosti
uporabe pravnih sredstev.[4]
11. V upravnem sporu sodišče
odloča o zakonitostih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se
posega v pravni položaj tožnika. O zakonitostih drugih upravnih
aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa
zakon. Ker v obravnavani zadevi ne gre za dokončne upravne akte,
hkrati pa ni z zakonom določeno, da je zoper navedene obračune
mogoč upravni spor, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo
tožnika na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena
ZUS-1.
12. Pritožnik zatrjuje, da mu je
bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in se pri tem
sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Vrhovno sodišče je presodilo, da njegov očitek ni utemeljen.
Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da z novo
ureditvijo, ko davčni organ ne izdaja več odmernih odločb,
pritožniku ni bila kršena pravica do učinkovitega pravnega
sredstva. Ta je zagotovljena s pravnimi sredstvi, kot jih določa
ZDavP-2, in sicer preko določbe šestega odstavka 353.a člena in
instituta popravka obračuna iz 54. člena ZDavP-2, ki omogočata, da
pritožnik v konkretnem primeru učinkovito brani in varuje svoje
interese.
13. Šesti odstavek 353.a člena
ZDavP-2 namreč določa, da če zavezancu za prispevke za socialno
varnost predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ni bil
vročen v roku iz četrtega odstavka 353.a člena ZDavP-2 ali če so
podatki v predizpolnjenem obračunu prispevkov za socialno varnost
nepravilni ali nepopolni, mora prek portala eDavki predložiti
obračun prispevkov za socialno varnost v roku iz prvega odstavka
353. člena tega zakona. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve
stopnje, v šestem odstavku 353.a člena ZDavP-2 zavezancem ni dana
zgolj možnost, da sami oddajo drugačen obračun, če so podatki v
predizpolnjenem obračunu napačni, temveč jim nalaga obveznost, da
to storijo.
14. Glede popravka obračuna pa
ZDavP-2 v prvem odstavku 54. člena določa, da lahko davčni
zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev davčnega
obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi,
da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal
previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi
zakona o obdavčenju. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec
odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga
spreminja.
15. Ob tem Vrhovno sodišče
dodaja, da se možnost popravka iz 54. člena ZDavP-2 nanaša ne le na
popravke davčnih obračunov, temveč tudi obračunov za prispevke za
socialno varnost, kar izhaja iz tretjega odstavka 353. člena
ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec za prispevke za socialno
varnost iz petega odstavka 352. člena tega zakona plačati prispevke
za socialno varnost v rokih in na način, ki je določen za
akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka. S tem je glede
popravka obračuna obračun prispevkov za socialno varnost izenačen z
davčnim obračunom. Poleg tega je v tretjem odstavku 3. člena
ZDavP-2 določeno, da se navedeni zakon uporablja tudi za prispevke
za socialno varnost. Pritožnik ima tako možnost oz. dolžnost
priložiti nov obračun po 353.a členu ZDavP-2, če se s
predizpolnjenim obračunom ne strinja, poleg tega ima pa možnost
popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2. Na tej podlagi pa lahko
doseže tudi izdajo odločb davčnih organov, ki jih lahko izpodbija
tudi s tožbo v upravnem sporu, s čimer je zagotovljena pravica do
učinkovitega pravnega sredstva.
16. Ker rok za predložitev
popravka tudi v primeru, ko se je pritožnik seznanil šele 23. 6.
2017, še ni potekel, saj gre za 12-mesečni rok, mu način vročanja
prek portala eDavki, zaradi česar se prej ni seznanil z obračuni,
ni preprečeval učinkovitega varstva svoje pravice do učinkovitega
pravnega sredstva. Poleg tega je bil z možnostjo popravka obračuna
iz 54. člena ZDavP-2 seznanjen že v času izdaje sklepa sodišča prve
stopnje, tj. 16. 1. 2018, ko 12-mesečni rok še ni potekel. Sodišče
prve stopnje je tožnika poučilo o tej možnosti v 13. točki
obrazložitve, in sicer, da je po mnenju sodišča prve stopnje
popravek obračuna po 54. členu ZDavP-2 ustrezen institut, v katerem
bo tožnik lahko sam izračunal svojo obveznost.
17. Vrhovno sodišče ob tem
dodaja, da bo pritožnik s svojim novim obračunom oziroma s popravki
obračuna lahko ugovarjal bodisi da sploh ni zavezanec bodisi višini
obračunanih obveznosti v predizpolnjenem obračunu in na ta način
dosegel izdajo upravne odločbe, ki jo bo, kot je to navedlo že
sodišče prve stopnje, lahko izpodbijal z vsemi pravnimi sredstvi in
- po izčrpanju pravnih sredstev v upravnem postopku oziroma po
dokončnosti odločitve v upravnem postopku - tudi s tožbo v upravnem
sporu.
18. Sodbi Evropskega sodišča za
človekove pravice, na kateri se sklicuje pritožnik, to sta
Feldbrugge proti Nizozemski in Janosevic proti Švedski, se nanašata
na pravico do poštenega sojenja in ne na pojem učinkovitega
pravnega sredstva iz 13. člena Evropske konvencije o človekovih
pravicah. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da primera Evropskega
sodišča za človekove pravice Gebremedhin proti Franciji in N. D. in
N. T. proti Španiji, ki ju pritožnik prav tako navaja, v
obravnavani zadevi nista relevantna, saj se nanašata na specifične
situacije azilnega postopka.
19. Glede pritožbenih navedb v
zvezi z vročitvijo spornih obračunov pa je na enake tožbene navedbe
že ustrezno dogovorilo sodišče prve stopnje, ki je pritožniku
pravilno pojasnilo, da to vprašanje ne more biti predmet odločanja
v obravnavani zadevi, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, in
mu tudi pojasnilo, da lahko navedene ugovore uveljavlja v
izvršilnem postopku, po podatkih spisa (iz odgovora na tožbo tožene
stranke) pa je pritožnik to tudi storil.
20. Zatrjevane procesne kršitve,
ki se nanašajo na upravni postopek, niso upošteven pritožbeni
razlog, zato se Vrhovno sodišče do teh navedb pritožnika ni
opredelilo.
21. Glede na navedeno je Vrhovno
sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani
sklep na podlagi 76. člena ZUS-1.
K II. točki izreka
22. Pritožnik s pritožbo ni
uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi
odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem
postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
Področje: Davčni
postopek