A. OPREDELITEV
PROBLEMA
Opredelitev pojma
knjigovodstvo:
Knjigovodstvo je dokumentirano in strogo formalno evidentiranje vseh
posameznih poslovnih procesov in stanj, zasnovano na popolnem in trajnem
zbiranju ter ustaljenem časovnem in stvarnem urejanju podatkov, ki z uporabo denarne merske enote
prikazuje celotno preteklo poslovanje poslovne celote.
Do vključno 31.12.2006 je v Republiki Sloveniji zakonito plačilno sredstvo,
in s tem tudi denarna merska enota, ki se uporablja pri prikazovanju celotnega
preteklega poslovanja poslovne celote, slovenski
tolar. Od 01.01.2007 bo v
Republiki Sloveniji zakonito plačilno sredstvo euro (EUR, €).
Knjigovodski
problem spremembe denarne merske enote, v kateri se prikazuje poslovanje, se bo
pojavil pri zagotavljanju t.i. bilančne kontinuitete (vsota vseh začetnih stanj
za leto L+1 je enaka vsoti končnih stanj za leto L). Absolutni znesek (bilančna
vsota) vseh začetnih stanj na dan 01.01.2007 namreč ne bo enak absolutnemu
znesku (bilančni vsoti) vseh končnih stanj na dan 31.12.2006. Razlika v
absolutnih zneskih bo nastala zaradi pretvorbe SIT v € po tečaju zamenjave
(239,640 SIT/€).
Nespoštovanje/kršitev
načela bilančne kontinuitete se bo izrazila na:
·
formalni ravni,
·
vsebinski ravni.
Formalna
kršitev bo izražena s tem, da bodo začetna stanja na dan 01.01.2007 prikazana v
drugi valuti (€), kot končna stanja na dan 31.12.2006 (SIT).
Vsebinsko
raven nespoštovanja bilančne kontinuitete pa najbolje ponazarja naslednji primer:
Bilanca stanja na dan 31.12.2006
(v SIT)
SREDSTVA
|
|
OBVEZNOSTI
DO VIROV SREDSTEV
|
|
Sredstva tip 1
|
2.000
|
Lastniške obveznosti
|
3.500
|
Struktura postavke:
|
|
Struktura postavke:
|
|
2 postavki a 1.000
|
|
1 postavka a 3.500
|
|
Sredstva tip 2
|
2.000
|
Dolžniške obveznosti tip 1
|
500
|
Struktura postavke:
|
|
Struktura postavke:
|
|
1 postavka a 2.000
|
|
1 postavka a 500
|
|
Sredstva tip 3
|
2.000
|
Dolžniške obveznosti tip 1
|
2.000
|
Struktura postavke:
|
|
Struktura postavke:
|
|
2 postavki a 700
|
|
2 postavki a 800
|
|
1 postavka a 600
|
|
1 postavka a 400
|
|
SKUPAJ
|
6.000
|
SKUPAJ
|
6.000
|
Bilanca stanja na dan 01.01.2007
(v €)
SREDSTVA
|
|
OBVEZNOSTI
DO VIROV SREDSTEV
|
|
Sredstva tip 1
|
8,34
|
Lastniške obveznosti
|
14,61
|
Struktura postavke:
|
|
Struktura postavke:
|
|
2 postavki a 4,17
|
|
1 postavka a 14.61
|
|
Sredstva tip 2
|
8,35
|
Dolžniške obveznosti tip 1
|
2,09
|
Struktura postavke:
|
|
Struktura postavke:
|
|
1 postavka a 8,35
|
|
1 postavka a 2,09
|
|
Sredstva tip 3
|
8,34
|
Dolžniške obveznosti tip 1
|
8,35
|
Struktura postavke:
|
|
Struktura postavke:
|
|
2 postavki a 2,92
|
|
2 postavki a 3,34
|
|
1 postavka a 2,50
|
|
1 postavka a 1,67
|
|
SKUPAJ – vmesno
|
25,03
|
SKUPAJ – vmesno
|
25,05
|
Uskladitvena razlika
|
0,02
|
Uskladitvena razlika
|
-
|
SKUPAJ
|
25,05
|
SKUPAJ
|
25,05
|
Pri
preračunavanju v SIT izraženih postavk končnega stanja na dan 31.12.2006 v €
izraženih postavk začetnega stanja na dan 01.01.2007, bodo nastale razlike, ki bodo
povzročile, da bilančna vsota v € izraženih postavk aktive in
pasive ne bosta enaki. Razlika je posledica zaradi zaokroževanja iz SIT v €
preračunanih postavk na en cent. Zaradi zagotavljanja načela bilančnega
ravnovesja, je treba v danem primeru načelu bilančnega ravnovesja dati prednost
pred načelom bilančne identitete in zaradi zaokroževanja na en cent nastale
razlike ustrezno knjigovodsko evidentirati, tako da se (bruto) bilanca uravnovesi.
B. PODLAGE IN PRAVILA ZA
PREHOD NA EURO
B.1. ZAKONODAJA EU
S
pristopom k Evropski uniji (v nadaljevanju EU) je Republika Slovenija postala
podpisnica pogodb, na katerih temelji Evropska unija. Naloge (takrat še
Skupnosti) so opredeljene v 2. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
(v nadaljevanju PES). Izvajanje nalog
temelji na vzpostavitvi enotnega (skupnega) trga, ekonomske in denarne skupnosti ter izvajanju skupne
politike ali aktivnosti iz členov 3 in 4 PES.
Treaty Establishing the European Community
Article 2
The Community shall have as its task, by
establishing a common market and an economic and monetary union and by implementing common policies or
activities reffered to in Artcles 3 and 4, to
promote throughout the Community a harmonious, balanced and sustainable
development of economic activities, a hig level of employment and of social
protection, equality between men and women, sustainable and non-inflationary
growth, a high degree of competitiveness and convergence of economic
performance, a hig level of protection and improvement of the quality of the
enviroment, the raising of the standard of living and quality of life, and
economic and social cohesion and solidarity among Member States.
Article 4
1. For the purposes set out in
Article 2, the activities of the Member States and the Community shall
include, as provided in this Treaty and in accordance with the timetable
set out therein, the adoption of an
economic policy which is based on the close coordination of Member States"
economic policies, on the internal market and on the definition of common
objectives, and conducted in accordance with the principle of an open market
economy with free competition.
2. Concurrently with the foregoing, and as provided in this Treaty and
in accordance with the timetable and the procedures set out therein, these activities shall include the
irevocable fixing of exchange rates leading to the introduction of a single
currency, the ecu, and the definiton and conduct of a single monetary
policy and exchange-rate policy the primary objective of both of which shall be
to maintain price stability and, without prejudice to this objective, to
support the general economic policies in the Community, in accordance with the
principle of an open market economy with free competition.
Podobno
je zapisano v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji.
Člen 2 (prej
člen B)
Unija ima naslednje cilje:
– spodbujati gospodarski in socialni razvoj ter visoko stopnjo
zaposlenosti in doseči uravnotežen in trajnosten razvoj, zlasti z oblikovanjem območja brez notranjih meja, s krepitvijo
ekonomske in socialne kohezije ter z
vzpostavitvijo ekonomske in monetarne
unije, ki bo sčasoma vključevala enotno valuto v skladu z določbami te pogodbe;
…
S pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji
Slovenija še ni izpolnjevala pogojev (t.i. konvergenčni kriteriji iz 121. člena
PES; inflacija, vzdržnost javnih financ, stabilnost menjalnega tečaja (ERMII), višina
dolgoročnih obrestnih mer) za uvedbo skupne evropske valute, zato ji je bil z
dnevom pristopa k EU »podeljen« status države članice z derogacijo.
Svet Evropske Unije je dne 11.07.2006 sprejel
odločitev:
§
da Slovenija izpolnjuje zahtevane pogoje za sprejem enotne valute,
§
da se derogacija iz 4. člena Pogodbe o pristopu iz leta 2003 abrogira z
učinkom 1. januar 2007.
Pravne podlage za uvedbo eura
predstavljajo, poleg PES, naslednji trije sklopi Uredb Sveta ES:
1
|
1103/97
|
17. junija 1997
|
o nekaterih
določbah v zvezi z uvajanjem eura
|
|
2595/2000
|
27. novembra 2000
|
o spremembi Uredbe (ES) št. 1103/97 o nekaterih določbah v
zvezi z uvajanjem eura
|
2
|
974/98
|
3. maja 1998
|
o uvedbi eura
|
|
2596/2000
|
27. novembra 2000
|
o spremembi Uredbe (ES) št. 974/98 o uvedbi eura
|
|
2169/2005
|
21. december 2005
|
o spremembah Uredbe (ES) št. 974/98 o uvedbi eura
|
3
|
2866/98
|
31. decembra 1998
|
o menjalnih
razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro
|
|
1478/00
|
19. junij 2000
|
o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih
med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro
|
|
1086/2006
|
11. julij 2006
|
o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih
med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro
|
Večina pravil v zvezi z uvedbo € je
zapisana že v Uredbah !
Uredbe Sveta ES so v celoti zavezujoče
in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. Nacionalni zakonodaji je prepuščeno urejanje (samo)
tistih pravil oziroma razmerij, ki niso urejene v Uredbah oz. glede katerih Uredbe
dopuščajo, da se ta pravila/razmerja uredijo v nacionalni zakonodaji.
Pravila, ki izhajajo iz Uredbe ES št.
1103/97 so naslednja:
1.
kontinuiteta pogodbenih
razmerij,
2.
izkazovanje menjalnih
tečajev, in
3.
preračunavanje iz
nacionalne valute v euro.
Uredba (ES) 1103/97, Člen 3
Uvedba eura posledično ne
vpliva na spremembo pogojev iz pravnih instrumentov in ne odvezuje od
obveznosti iz njih, prav tako ne opravičuje neizpolnjevanja teh obveznosti
in pogodbenim strankam ne daje pravice,
da enostransko spremenijo ali odpovejo tovrstni instrument. Ta določba velja s
pridržkom glede na morebitne dogovore pogodbenih strank.
Uredba (ES) 1103/97, Člen 1, prva alinea
V tej uredbi:
- »pravni instrumenti« pomenijo
vsa zakonodajna in statutarna določila, upravne akte, sodne odločbe, pogodbe,
enostranske pravne akte, plačilne instumente razen bankovcev in kovancev ter
druga sredstva s pravnim učinkom,
TOLARČEK
d.o.o. sklene dne 15.12.2006 pogodbo o nakupu proizvajalne opreme z VIJAK d.o.o.
V pogodbi je dogovorjeno, da bo oprema dobavljena med 15. in 20.01.2007.
Prodajna cena je v pogodbi navedena v SIT. Rok plačila je 30 dni po dobavi.
Ne glede na to, da je vrednost v pogodbi prikazana v
SIT, zakonito plačilno sredstvo Republike Slovenije pa bo od 01.01.2007 €, pogodba
z dnem uvedbe € ne bo postala nična. Čeprav
plačila v plačilnem roku, kot je dogovorjen s pogodbo, ne bo (več) možno
opraviti v SIT, predmet obveznosti Tolarček d.o.o. ni postal nemogoč. Uredba
1103/97 (katere določila so v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v
vseh državah članicah) zagotavlja kontinuiteto pogodb.
Pravila
izkazovanja menjalnih tečajev in preračunavanja iz nacionalne valute v €
urejata člena 4. in 5. Uredbe 1103/97.
Pravila v zvezi s tečajem:
§
tečaj se izkazuje na
način E enot nacionalne valute za 1 € kot šestmestno število z značilnimi
mesti,
§
tečaj pri preračunavanju
se ne zaokrožuje in ne krajša za eno ali več mest,
§
tečaj se uporablja za
preračunavanje med enoto € in nacionalnimi
valutnimi enotami v obe smeri. Inverzni menjalni tečaji, izpeljani iz menjalnih
tečajev, se ne uporabljajo.
Preračunavanje:
§
denarni zneski, ki jih
je treba plačati ali vknjižiti potem, ko je bil znesek v skladu s členom 4
preračunan in zaokrožen v enote eura, se
zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližji cent. Če je rezultat
preračunavanja znesek, ki je točno na
sredini, se ta zaokroži navzgor.
TOLARČEK
d.o.o. mora v letu 2007 plačati poslovno obveznost, ki je nastala v letu 2006.
Znesek poslovne obveznosti na prejetem računu je izkazan v SIT in znaša 600.000
SIT. Tolarček d.o.o. mora znesek v SIT pretvoriti v € na podlagi tečaja
zamenjave 239,640 SIT/ €.
Tečaj zamenjave SIT/€:
|
239,640
|
|
|
Preračun:
|
|
|
|
1. korak (izračun)
|
600.000 SIT
|
=
|
2.503,755 €
|
|
239,640 SIT/ €
|
|
|
2. korak (zaokrožitev)
|
|
|
2.503,76 €
|
NEBODIGATREBA
d.o.o. mora v letu 2007 plačati poslovno obveznost iz leta 2006. Znesek
poslovne obveznosti je bil v letu 2006 izkazan v SIT in je znašal 600.000 SIT. V
NEBODIGATREBA d.o.o. so se odločili, da bodo v SIT izražen znesek pretvorili v
€ na način tečaj € /SIT x znesek v SIT,
pri čemer bodo tečaj €/SIT izračunal na šest decimalk natančno.
Tečaj zamenjave SIT/€:
|
239,640
|
|
|
Tečaj zamenjave €/SIT:
|
1 / 239,640
|
=
|
0,004172926
|
0,004172 €/SIT x 600.000 SIT = 2.503,20 €
Tečaj €/SIT
je inverzni menjalni tečaj, ki se ne sme uporabljati.
Pravila
iz Uredbe Sveta (ES) št. 1103/97 so bila namenjena državam članicam EU, ki so €
sprejele v prvem krogu uvedbe €. Vendar veljajo ta pravila tudi za države
članice, ki € še niso oziroma ga bodo sprejele.
Prvi odstavek preambule Uredbe (ES) 2595/2000:
(1) Uredba Sveta (ES) št.
1103/97 z dne 17. junija 1997 o nekaterih določbah v zvezi z uvajanjem eura
vključuje pravila o sprejemu menjalnih tečajev med eurom in valutami držav
članic, ki so sprejele euro, in o uporabi teh tečajev pri menjavi denarnih
zneskov. Ta pravila se nanašajo na
menjalne tečaje valut tistih držav članic, ki so sprejele euro ob vstopu
Skupnosti v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije. Treba je razširiti ta pravila na menjalne tečaje valut vseh tistih
držav članic, ki bodo sprejele euro kasneje.
Sam postopek uvedbe € je
podrobneje urejen z Uredbama 974/98 in 2596/2000. Za države članice ES, ki € niso
uvedle v »prvem krogu«, Uredba ES št. 974/98 ni (bila) uporabna. Z Uredbo
974/98 je bilo predvideno triletno prehodno obdobje (01.01.1999 do 31.12.2001),
ki je bilo nepreklicno določeno. Nepreklicno je bil določen tudi datum začetka
obtoka bankovcev, izraženih v eurih (01.01.2002). Ker se nepreklicno določeni
datumi ne morejo več ponoviti, je bilo treba Uredbo 974/98 spremeniti. To je
bilo storjeno z Uredbo (ES) št. 2169/2005. Uredba 2169/2005 daje na razpolago tri možne scenarije za uvedbo eura
(scenarij prehodnega obdobja, scenarij velikega poka, scenarij velikega poka z
obdobjem opuščanja).
Vlada
Republike Slovenije in Banka Slovenije sta ob sprejemu Načrta za uvedbo eura
sprejeli odločitev, da je za Slovenijo
najbolj primeren scenarij velikega poka.
Uredba Sveta (ES) 2866/98 – spremenjena z Uredbo Sveta
(ES) št. 1086/2006
1 euro
|
=
|
2
|
3
|
9
|
,
|
6
|
4
|
0
|
slovenskih
tolarjev
|
|
|
1
|
2
|
3
|
|
4
|
5
|
6
|
|
B.2. ZAKONODAJA
REPUBLIKE SLOVENIJE
Kot
je bilo že predhodno omenjeno:
§
so Uredbe Sveta ES v
celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah,
§
je nacionalni zakonodaji
prepuščeno urejanje (samo) tistih pravil oziroma razmerij, ki niso urejene v Uredbah
oz. glede katerih Uredbe dopuščajo, da se ta pravila/razmerja uredijo v
nacionalni zakonodaji.
»Pravila igre«v zvezi z uvedbo € iz
nacionalne zakonodaje so tehničnega značaja in vsebujejo določbe glede
podrobnosti postopka izvedbe »preskoka« iz nacionalne valute na €.
Najpomembnejša €-pravila iz slovenske zakonodaje so pravila:
§
iz Zakona o uvedbi eura,
§
stroke – Slovenskega
inštituta za revizijo,
§
iz Zakona o gospodarskih
družbah /ZGD-1/ (UL RS, št. 42/06 (60/05 – popr.)).
V
nadaljevanju tega podpoglavja je na kratko predstavljena vsebina oziroma namen
posameznih €-pravil slovenske zakonodaje. Praktični pomen posameznih določb
pravil, bo predstavljen v sklopu primerov v poglavjih C. in D. tega gradiva.
·
ZAKON O UVEDBI EURA (ZUE)
ZUE obsega 26. členov, ki
so razdeljeni na 10 poglavij, in sicer:
I.
|
Splošne določbe
|
II.
|
Zamenjava gotovine
|
III.
|
Stanja na računih in plačilni promet
|
IV.
|
Dolžniški vrednostni papirji
|
V.
|
Zneski v aktih
|
VI.
|
Obrestne mere, indeksi in tečaji
|
VII.
|
Druge določbe o zaokroževanju
|
VIII.
|
Nadzor nad izvajanjem zakona
|
IX.
|
Kazenske določbe
|
X.
|
Prehodne in končne določbe
|
Osnovni cilje ZUE je olajšati
prehod na €. Posledično vsebuje pretežni del besedila ZUE določbe v zvezi
z:
§
ureditvijo postopka zamenjave SIT v €,
§
obdobjem dvojnega obtoka SIT in €,
§
jemanjem SIT iz obtoka.
Iz vidika različnih
poročil, ki jih organizacije sestavljajo in predlagajo zunanjim uporabnikom
računovodskih informacij, je treba opozoriti na 16. člen ZUE. 16. člen ZUE
vsebuje pooblastilo ministru, pristojnemu za finance, na podlagi
katerega lahko le-ta izda navodilo, s katerim določi valuto, v kateri
se ob uvedbi eura pošiljajo poročila, izkazi, obračuni, evidence in drugi
podatki državnim organom in drugim osebam, ki so jih
upravičeni zahtevati za uresničevanje svojih pristojnosti in nalog.
·
POJASNILO
1 K UVODU V SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE (2006) – SPREMEMBA PREDSTAVITVENE
VALUTE
Pojasnilo 1 je bilo
objavljeno v Uradnem listu RS št. 70/06 in obsega 15 točk. Pojasnilo
velja (je obvezno) za tiste organizacije, ki vodijo poslovne knjige in
sestavljajo računovodske izkaze na podlagi računovodske predpostavke nastanka
poslovnega dogodka.
Organizacije, ki vodijo
poslovne knjige in sestavljajo računovodske izkaze na podlagi računovodske
predpostavke nastanka poslovnega dogodka so:
§
vse gospodarske družbe (d.d., d.o.o., k.d.d.,
d.n.o., k.d., SE),
§
gospodarska interesna združenja,
§
samostojni podjetniki posamezniki (pojasnilo velja
smiselno tudi za druge oblike fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost),
§
zadruge,
§
društva in invalidske organizacije,
·
javna podjetja in javni zavodi,
·
pravne osebe zasebnega prava,
·
vzajemni skladi.
·
ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Prehod na € ima vpliv na vse predpise, ki se
sklicujejo na denarno enoto. Eden od teh
predpisov je tudi Zakon o gospodarskih družbah. Zaradi poenostavitve prehoda na
€ so bila €-pravila vključena v proces prenove statusnih korporacijskih pravil,
katerega »izid« je ZGD-1.
Pri
kapitalskih družbah se je z uvedbo € postavilo vprašanje, iz katerega instituta
se naj izhaja pri preračunu SIT v €:
§
osnovnega kapitala
(metoda od zgoraj navzdol),
§
deležev/delnic (metoda
od spodaj navzgor).
ZGD-1
je uporabil metodo od spodaj navzgor, na področju delniških družb pa je uvedel
tudi nov institut kosovnih delnic.
C. OPERATIVNO POSLOVANJE PRED IN PO DNEVU
UVEDBE EURA
·
SESTAVLJANJE LETNIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ZA LETO 2006
(povezava:
točka 2 Pojasnila 1 k Uvodu v SRS (2006))
Organizacije, ki imajo
poslovno leto enako koledarskemu, bodo letne računovodske izkaze in letno
poročilo za leto 2006 sestavile v tolarjih.
Tudi pri sestavljanju
zadnjih tolarskih letnih računovodskih izkazov velja, da je treba pred
sestavitvijo računovodskih izkazov opraviti evidentiranje vseh poslovnih
dogodkov, ki se nanašajo na leto 2006.
·
POROČANJE ZA POSLOVNE IN STATISTIČNE POTREBE ZA LETO 2006
(povezava:
točka 3 Pojasnila 1 k Uvodu v SRS (2006))
Organizacije, ki imajo
poslovno leto enako koledarskemu, bodo za leto 2006 za poslovne
potrebe (potrebe javne objave – 58. člen ZGD-1) in za statistične potrebe (59.
člen ZGD-1) poročale v tolarjih.
Organizacije, katerih
poslovno leto ni enako koledarskemu, bodo za:
§
statistične potrebe (59. člen ZGD-1) poročale v
tolarjih,
§
poslovne potrebe poročale v €.
Letna
poročila zaradi javne objave se AJPES-u predlagajo v osmih oziroma treh mesecih
po koncu poslovnega leta (glej prvi
in drugi odstavek 58. člena ZGD-1), medtem ko se morajo podatki iz letnih
poročil za državno statistiko, ter druge evidenčne, analitsko-informativne,
raziskovalne in davčne namene AJPES-u poslati v roku treh mesecev po koncu koledarskega leta (glej 59. člen
ZGD-1).
·
EVIDENTIRANJE DOGODKOV, KI SE NANAŠAJO NA LETO 2006
(povezava:
točka 4 in 5 Pojasnila 1 k Uvodu v SRS (2006))
Pred sestavitvijo letnih
računovodskih poročil za leto 2006 je treba v poslovne knjige evidentirati vse
poslovne dogodke, ki se nanašajo na leto 2006. Temu ustrezno je treba sestaviti
oziroma izdati ustrezne knjigovodske listine, ki se bodo glasile na tolar.
NEBODIGATREBA
d.o.o.. izda 03.01.2007 račun za storitev, ki jo je opravil v decembru 2006. NEBODIGATREBA
d.o.o. mora račun izdati v tolarjih.
Evidentiranje
v letu 2006 (v SIT; vrednost
storitve 100.000 SIT, DDV 20%):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191
|
120.000,00
|
|
|
260
|
|
20.000,00
|
|
760
|
|
100.000,00
|
Evidentiranje
v letu 2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191
|
500,75
|
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
120
|
500,75
|
|
|
191
|
|
500,75
|
NIČKRIV
d.n.o. prejme dne 08.01.2007 račun za trgovsko blago, ki je bilo nabavljeno pri
Mirko Zamuda s.p.. Račun je bil izdan dne 03.01.2007. Dobava je bila opravljena
v letu 2006. Mirko Zamuda s.p. je račun izdal v tolarjih (vrednost blaga
100.000 SIT, DDV 20%). NIČKRIV d.n.o. mora račun evidentirati v letu 2006 v
tolarjih.
Evidentiranje
pri NIČKRIV d.n.o. v letu 2006 (v SIT):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
160
|
20.000,00
|
|
|
650
|
100.000,00
|
|
|
224
|
|
120.000,00
|
Evidentiranje
pri NIČKRIV d.n.o. v letu 2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
224
|
|
500,75
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
224
|
500,75
|
|
|
220
|
|
500,75
|
Vprašanje:
V kolikor Mirko Zamuda s.p. račun izda v €, ali naj NIČKRIV
d.n.o. račun zavrne in zahteva račun v tolarjih, ali pa naj račun preračuna v
SIT na podlagi tečaja zamenjave (500,75 x 239,640 = 119.999,73)?
POSTOPNA
DOBAVA d.d. opravlja postopne dobave blaga. POSTOPNA DOBAVA d.d. izda podjetju
NIČKRIV d.n.o. dne 25.01.2007 račun za dobavo blaga, ki jo je opravila od 15.12.2006
do 15.01.2007.
Ali
se račun za dobave v obdobju 15.-31.12.2006 glasi na tolarje, za dobave
01.-15.01.2007 pa v € (Varianta 1), ali pa se v celoti glasi v € (Varianta 2)?
Varianta 1 (vrednost dobave v dec/2006 50.000,00 SIT, vrednost
dobave v jan/2007 208,65 €, DDV 20%)
Evidentiranje
pri POSTOPNA DOBAVA d.d.- neto
princip
Leto
2006 (v SIT):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191
|
50.000,00
|
|
|
760
|
|
50.000,00
|
Leto
2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191
|
208,65
|
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
120
|
500,76
|
|
|
191
|
|
208,65
|
|
260
|
|
83,46
|
|
760
|
|
208,65
|
Evidentiranje
pri POSTOPNA DOBAVA d.d. - bruto
princip
Leto
2006 (v SIT):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191 (120)
|
120.001,07
|
|
|
260 (prehodni konto)
|
|
20.000,18
|
|
290
|
|
50.000,89
|
|
760
|
|
50.000,00
|
Leto
2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191 (120)
|
500,76
|
|
|
260 (prehodni konto)
|
|
83,46
|
|
290
|
|
208,65
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
120
|
500,76
|
|
|
191
|
|
500,76
|
|
260 (prehodni konto)
|
83,46
|
|
|
260 (»redni« konto)
|
|
83,46
|
|
290
|
208,65
|
|
|
760
|
|
208,65
|
Varianta 2 (vrednost dobave v dec/2006 208,65 €, vrednost dobave
v jan/2007 208,65 €, DDV 20%)
Evidentiranje
pri POSTOPNA DOBAVA d.d. - neto
princip
Leto
2006 (v SIT):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191
|
50.000,89
|
|
|
760
|
|
50.000,89
|
Leto
2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191
|
208,65
|
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
120
|
500,76
|
|
|
191
|
|
208,65
|
|
260
|
|
83,46
|
|
760
|
|
208,65
|
Evidentiranje
pri POSTOPNA DOBAVA d.d. -bruto
princip
Leto
2006 (v SIT):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191 (120)
|
120.002,13
|
|
|
260 (prehodni konto)
|
|
20.000,35
|
|
290
|
|
50.000,89
|
|
760
|
|
50.000,89
|
Leto
2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
191 (120)
|
500,76
|
|
|
260 (prehodni konto)
|
|
83,46
|
|
290
|
|
208,65
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
120
|
500,76
|
|
|
191
|
|
500,76
|
|
260 (prehodni konto)
|
83,46
|
|
|
260 (»redni« konto)
|
|
83,46
|
|
290
|
208,65
|
|
|
760
|
|
208,65
|
Enaki
podatki kot v prejšnjem primeru – evidentiranje pri NIČKRIV d.n.o.
Varianta 1 (vrednost dobave v dec/2006 50.000,00 SIT, vrednost
dobave v jan/2007 208,65 €, DDV 20%)
Neto princip
Leto
2006 (v SIT):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
402
|
50.000,00
|
|
|
224
|
|
50.000,00
|
Leto
2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
224
|
|
208,65
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
160
|
83,46
|
|
|
402
|
208,65
|
|
|
224
|
208,65
|
|
|
220
|
|
500,76
|
Bruto princip
Leto
2006 (v SIT):
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
160 (prehodni konto)
|
20.000,35
|
|
|
190
|
50.000,89
|
|
|
402
|
50.000,89
|
|
|
224
|
|
120.002,13
|
Leto
2007 (v €):
Otvoritev:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
160 (prehodni konto)
|
83,46
|
|
|
190
|
208,65
|
|
|
224
|
|
500,76
|
Račun:
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
160 (»redni« konto)
|
83,46
|
|
|
160 (prehodni konto)
|
|
83,46
|
|
402
|
208,65
|
|
|
191
|
|
208,65
|
|
224
|
500,76
|
|
|
220
|
|
500,76
|
·
OBRAČUN PLAČ IN POVRAČIL STROŠKOV ZA DECEMBER 2006
(povezava:
točka 6 Pojasnila 1 k Uvodu v SRS (2006))
Obračun plač za
december 2006 bo potekal v tolarjih. Izplačila plač in
povračil stroškov dela, ki bodo opravljena v letu 2007, pa bodo izvedena
v €.
Miha Davkič in Neda
Modavka sta zaposlena pri podjetju DAVČNI ŠČIT d.o.o. Bruto plača Mihe in Nede znaša
400.000 SIT po osebi. Povračilo stroškov prehrane med delom znaša 27.300 SIT po
osebi, povračilo stroškov prevoza na delo pa 5.770 SIT po osebi.
Obračun stroškov dela
za december (v SIT):
Zap. št.
|
Postavka
|
Miha
|
Neda
|
Skupaj
|
1
|
Bruto
plača
|
400.000,00
|
400.000,00
|
800.000,00
|
2
|
Prispevki
delodajalca (skupaj; 16,10%)
|
64.400,00
|
64.400,00
|
128.800,00
|
|
- zdravstveno zavarovanje
(6,56%)
|
26.240,00
|
26.240,00
|
52.480,00
|
|
- pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (8,85%)
|
35.400,00
|
35.400,00
|
70.800,00
|
|
- zaposlovanje (0,06%)
|
240,00
|
240,00
|
480,00
|
|
- starševsko varstvo
(0,10%)
|
400,00
|
400,00
|
800,00
|
|
- poškodbe pri delu
(0,53%)
|
2.120,00
|
2.120,00
|
4.240,00
|
3
|
Davek
na izplačane plače
|
|
|
24.000,00
|
4
|
Povračila
(skupaj)
|
33.070
|
33.070
|
66.140,00
|
|
Prehrana
|
27.300
|
27.300
|
56.400,00
|
|
Prevoz
|
5.770
|
5.770
|
11.540,00
|
5
|
Skupaj
strošek dela
|
|
|
1.018.940,00
|
Evidentiranje
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
v 2006
|
470
|
800.000,00
|
|
(v SIT):
|
250
|
|
800.000,00
|
|
474
|
128.800,00
|
|
|
262
|
|
128.800,00
|
|
475
|
24.000,00
|
|
|
263
|
|
24.000,00
|
|
473
|
66.140,00
|
|
|
255
|
|
66.140,00
|
Otvoritev
|
Konto
|
Stanje v SIT
|
Tečaj
|
Stanje v €
|
01.01.2007
|
250
|
800.000,00
|
239,640
|
3.338,34
|
(v €):
|
262
|
128.800,00
|
239,640
|
537,47
|
|
263
|
24.000,00
|
239,640
|
100,15
|
|
255
|
66.140,00
|
239,640
|
276,00
|
|
Skupaj
|
|
|
4.251,96
|
Zakaj je takšen preračun »napačen«?
Zap. št.
|
Postavka
|
Miha
|
Neda
|
Skupaj
|
1
|
Bruto
plača
|
1.669,17
|
1.669,17
|
3.338,34
|
2
|
Prispevki
delodajalca (skupaj; 16,10%)
|
268,74
|
268,74
|
537,48
|
|
- zdravstveno zavarovanje
(6,56%)
|
109,50
|
109,50
|
219,00
|
|
- pokojninsko in
invalidsko zavarovanje (8,85%)
|
147,72
|
147,72
|
295,44
|
|
- zaposlovanje (0,06%)
|
1,00
|
1,00
|
2,00
|
|
- starševsko varstvo
(0,10%)
|
1,67
|
1,67
|
3,34
|
|
- poškodbe pri delu
(0,53%)
|
8,85
|
8,85
|
17,70
|
3
|
Davek
na izplačane plače
|
|
|
100,15
|
4
|
Povračila
(skupaj)
|
138,00
|
138,00
|
276,00
|
|
Prehrana
|
113,92
|
113,92
|
227,84
|
|
Prevoz
|
24,08
|
24,08
|
48,16
|
5
|
Skupaj
strošek dela
|
|
|
4.251,97
|
V kolikor se otvoritev na
dan 01.01.2007 izvede na »napačen« način, bo ob plačilu prispevkov delodajalca
»nastal« saldo v višini enega centa, ki ga bo treba »razknjižiti«. Zato je
priporočljivo otvoritev na dan 01.01.2007 opraviti na podlagi (analitičnih)
podatkov €-»različice« obračuna plač, (tj. na osnovi podatkov €-plače posameznega delavca).
Obračun plač za december 2006, ki so
izplačane v 2007, bo treba opraviti dvakrat – enkrat v tolarjih
(Pojasnilo 1 določa, da se obračun plač za december 2006 sestavlja v
tolarjih; nenazadnje so plače za december 2006 povezane tudi z obrazcem M4/M8
za leto 2006) in enkrat v € (obrazci za obračun dajatev za plače
december 2006, ki bodo izplačane v letu 2007, bo treba predlagati v €;
nenazadnje so plače za december 2006, ki bodo izplačane v januarju 2007, obdavčene
v dohodninskem letu 2007, za katerega se bo napoved sestavljala v €).
·
OTVORITEV ZA LETO 2007
(povezava:
točka 7 in 8 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS (2006))
Otvoritveno stanje na dan
01.01.2007 se izkaže v €. Preračun iz SIT v € se opravi po tečaju zamenjave
(239,640 SIT/€). Zaradi preračuna v € organizacija ne sme ponovno ovrednotiti
sredstev, dolgov in kapitala. Vrednosti sredstev, dolgov in kapitala lahko
»zanihajo navzgor in navzdol« samo kot posledica pravil postopka preračunavanja
iz SIT v € iz Uredbe Sveta (ES) (pravila zaokroževanja) in ZGD-1 (pravila
preračuna osnovnega kapitala, delnic in deležev).
Preračun posameznih ekonomskih
kategorij v €, ki bodo izkazane v bilanci stanja na dan 31.12.2006, se
opravi po načelu »od spodaj navzgor«, tj. po posameznih postavkah
iz analitičnih evidenc.
Primeri posameznih
analitičnih knjigovodstev in analitičnih postavk so:
Analitično knjigovodstvo
|
Posamezna postavka
|
|
Nabavna
vrednost posameznega OOS oziroma prevrednotena nabavna vrednost posameznega
OOS
|
Opredmetenih osnovnih
sredstev
|
Popravek
vrednosti posameznega OOS zaradi amortiziranja
|
|
Popravek
vrednosti posameznega OOS zaradi oslabitve
|
|
Nabavna
vrednost posameznega NS oziroma prevrednotena nabavna vrednost posameznega NS
|
Neopredmetenih sredstev
in
|
Popravek
vrednosti posameznega NS zaradi amortiziranja
|
dolgoročnih AČR
|
Oslabitev
vrednosti posameznega NS
|
|
Knjigovodska
vrednost posamezne postavke dolgoročnih AČR
|
|
Nabavna
vrednost posamezne NN oziroma prevrednotena nabavna vrednost posamezne NN
|
Naložbenih nepremičnin
|
Popravek
vrednosti posamezne NN zaradi amortiziranja
|
|
Popravek
vrednosti posamezne NN zaradi oslabitve
|
Analitično knjigovodstvo
|
Posamezna postavka
|
Zalog
|
|
-
materiala in surovin
|
Nabavna
vrednost posamezne enote materiala oz. surovine
|
-
drobnega inventarja
|
Nabavna
vrednost posamezne enote drobnega inventarja
|
-
nedokončane proizvodnje
|
Stroškovna
vrednost posamezne enote nedokončane proizvodnje
|
-
proizvodov
|
Stroškovna
vrednost posameznega proizvoda
|
-
trgovskega blaga
|
Nabavna
vrednost posamezne enote (artikla) trgovskega blaga
|
|
Prodajna
cena in vračunana razlika v ceni posamezne enote (artikla) trgovskega blaga
|
|
Maloprodajna
cena, vračunana razlika v ceni in vračunan DDV posamezne enote (artikla)
trgovskega blaga
|
Terjatev
|
|
-
Terjatev do kupcev
|
Posamezen
izdan račun v SIT (oz. saldo posameznega izdanega računa)
|
|
Popravek
vrednosti (oslabitev) posameznega izdanega računa
|
-
Drugih terjatev:
|
|
- Terjatev za predujme in varščine
|
Znesek
posameznega predujma/varščine
|
- Terjatve za vstopni DDV
|
Vstopni
DDV iz posameznega računa
|
- Terjatve iz danih posojil
|
Saldo
posameznega danega posojila
|
Denarja
|
Stanje
v posamezni blagajni
|
|
Stanje
na posameznem TRR
|
Časovnih razmejitev
|
Posamezna
postavka AČR
|
|
Posamezna
postavka PČR
|
Dohodkov fizičnih oseb
|
Posamezni
bruto dohodek posamezne fizične osebe
|
|
Posamezno
povračilo stroškov posameznega delavca
|
|
Posamezna
postavka dajatev na bruto dohodek
(izjema:
DIP)
|
Kapitala
|
po
pravilih ZGD-1
|
Obveznosti
|
|
-
Obveznosti do dobaviteljev
|
Posamezen
prejet račun v SIT (oz. saldo posameznega prejeta računa)
|
-
Obveznosti iz prejetih posojil
|
Saldo
posameznega prejetega posojila
|
ITD.
|
|
Razlika(e-) zaradi
preračuna iz SIT v € se evidentira(-ajo) na posebnem kontu. Po
opravljenih preračunih se saldo posebnega konta prenese med druge
prihodke (v Pojasnilu je predlagan konto 757) ali druge prihodke (v Pojasnilu
je predlagan konto 787). Pojasnilo ne določa, kateri konto je posebni
konto. Iz vidika knjigovodske teorije bi
najbolj primerni bili konti kratkoročnih časovnih razmejitev.
Podjetje NETO d.o.o. je
podjetju BRUTO d.o.o. v letu 2006 opravilo storitev v višini 120.000,00 SIT. V
letu 2006 je podjetju BRUTO d.o.o. storitev plačalo v polovičnem znesku, tj.
60.000,00 SIT.
Podjetje NETO d.o.o. je
terjatev do podjetja BRUTO d.o.o. zaprlo v višini zneska plačila, tako da na
dan 31.12.2006 v analitičnem
knjigovodstvu izkazuje terjatev v višini 60.000,00 SIT.
Podjetje BRUTO d.o.o. v
letu 2006 izkazuje v svojih poslovnih knjigah obveznost do podjetja NETO d.o.o.
na podlagi bruto principa, tj. znesek računa v D Kto 220 120.000,00 SIT in v B
Kto 220 znesek plačila v višini 60.000,00 SIT.
Otvoritev na dan 01.01.2007
pri podjetju NETO d.o.o.
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
120
|
250,38
|
|
|
Saldo
|
|
250,38
|
Otvoritev na dan 01.01.2007
pri podjetju BRUTO d.o.o.
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
|
220
|
|
500,75
|
|
220
|
250,38
|
|
|
Saldo
|
250,37
|
|
·
PRERAČUN OSNOVNEGA KAPITALA, DELNIC IN DELEŽEV V €
(povezava:
točka 9 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS (2006))
Delniške
družbe in družbe
z omejeno odgovornostjo bodo osnovni kapital, delnice in deleže preračunale
iz SIT v € na način in v rokih, določenih s 693. do 698. členom
ZGD-1.
Določbe za delniško družbo se smiselno uporabljajo
tudi za komanditne delniške družbe (tretji odstavek 464. člena ZGD-1).
V
prvem odstavku 698. člena (rok izvedbe prehoda na euro) ZGD-1 je določeno, da
mora družba uskladiti svoj statut ali
družbeno pogodbo s prehodom na euro v skladu s tem zakonom najpozneje v dveh letih po dnevu uvedbe eura.
Ne glede na to, da bo osnovni kapital družbe v
statutu/družbeni pogodbi še do 01.01.2009 lahko izražen v tolarjih, bo osnovni kapital
v poslovnih knjigah po 01.01.2007 in v letnih računovodskih izkazih za poslovna
leta, ki se zaključijo po 01.01.2007, izražen v €.
·
SESTAVLJANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ZA LETO 2007
(povezava:
točka 10 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS (2006))
Valuta računovodskih izkazov
za poslovno leto 2007 bo €.
SRS 24.6. (2006)
Bilanca stanja prikazuje zneske v
dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in
v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju. Informacije za
prejšnje obračunsko obdobje se ne preračunajo.
SRS 25.9. (2006)
Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v
dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in
v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju. Informacije za
prejšnje obračunsko obdobje se ne preračunajo.
Primerjalne podatke za
leto 2006 (npr. stanje 31.12.2006 pri bilanci stanja in izkazu poslovnega izida
za leto 2007; stanje 30.06.2006 pri bilanci stanja in izkazu poslovnega izida
za prvo polletje 2007) je treba preračunati iz SIT v €. Za preračun se uporabi uradni
tečaj Banke Slovenije na zadnji dan primerljivega obdobja leta 2006
(tečaj Banke Slovenije, ki je veljal na zadnji dan primerljivega obdobja
se uporabi tako za preračun postavk BS kot postavk IPI).
·
PRERAČUNAVANJE PODATKOV ZA LETA PRED 2006
(povezava:
točka 11 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS (2006))
V kolikor je poslovno leto
organizacije enako koledarskemu, organizaciji podatkov iz računovodskih izkazov
za leta pred 2006 ni treba obvezno preračunati v €. Organizacija pa lahko (npr.
zaradi lastnih potreb) podatke iz računovodskih izkazov za leta pred 2006
preračuna v €. Za
takšne preračune se uporabijo ustrezni tečaji za posamezna leta (npr. za
BS tečaj BS ali tečaj poslovne banke; za IPI povprečni tečaj BS ali tečaj
poslovne banke (preračunava se lahko na mesečni ali letni ravni; od tega je
odvisno tudi, ali se bo uporabil povprečni letni ali povprečni mesečni tečaj).
V kolikor bo organizacija
takšne preračunane računovodske izkaze objavljala je priporočljivo, da
razkrije, s pomočjo katerega tečaja je opravila preračune.
V kolikor poslovno leto organizacije ni enako koledarskemu,
bo organizacija pri preračunu primerjalnih podatkov prejšnjega obračunskega obdobja morala upoštevati 15. točko Pojasnila 1 k
Uvodu k SRS (2006)).
·
PODATKI V EVIDENCAH ZA OBDOBJA DO 31.12.2006
(povezava:
točka 12 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS (2006))
Evidence za obdobja do
31.12.2006 se vodijo v SIT. Podatke iz evidenc za obdobja do 31.12.2006 ni
treba preračunavati v SIT, ni pa takšno preračunavanje prepovedano.
Preračunavanje evidence za
obdobja do 31.12.2006 iz SIT v € bo prišlo v poštev predvsem za potrebe
računovodskega proučevanja (analiziranja).
Določba, da se evidence za
obdobja do 31.12.2006 vodijo v SIT, bo povzročila težave organizacijam, katerih
poslovno leto ni enako koledarskemu. Poslovni dogodki posameznega poslovnega
leta teh organizacij bodo v evidencah namreč izkazani tako v SIT (poslovni
dogodki od začetka poslovnega leta v 2006 do vključno 31.12.2006), kot v €
(poslovni dogodki od vključno 01.01.2007 do zaključka poslovnega leta v 2007).
Takšna podjetja imajo na
razpolago dve možnosti:
1. evidence
za del poslovnega leta do 31.12.2006 se zaključijo in se ne preračunajo;
evidence za obdobje od vključno 01.01.2007 naprej pa se vodijo v €,
2. evidence
za del poslovnega leta do 31.12.2006 se zaključijo, hkrati pa se podatki
prenesejo v vzporedno bazo podatkov, kjer se preračunajo v €; evidence za
obdobje od vključno 01.01.2007 naprej pa se vodijo v €.
Slabost možnosti 1 je, da:
§
se za poslovno leto evidence izpisujejo v dveh delih
– enkrat v SIT za obdobje do 31.12.2006 in enkrat v € za obdobje po 01.01.2007.
V obeh valutah (do 31.12.2006 v SIT, po 01.01.2007 v €) evidence za poslovno
leto ni možno izpisati, saj bi podatki o prometih in saldih dali nelogične
rezultate (239,640 SIT obveznosti iz 2006, plačan z 1 € v 2007 daje saldo 239,640),
prav tako pa evidence ni možno izpisati v celoti v SIT (po 01.01.2007 morajo evidence
biti vodene v €),
§
je oteženo pridobivanje podatkov o prometih po
kontih za celotno poslovno leto (npr. s posameznimi ključnimi kupci -> npr.
vprašanje odobravanja naknadnih popustov oz. ugodnejših prodajnih pogojev v
prihodnosti).
Slabosti in prednosti
možnosti 2 so:
§
za poslovno leto je evidence možno izpisati v enem
delu, pri čemer pa se postavlja vprašanje tehnične izvedbe in ekonomske
smiselnosti dodajanja stolpca v SIT za obdobje do 31.12.2006,
§
omogočeno je pridobivanje podatkov o prometih po kontih
za celotno poslovno leto.
·
POPRAVKI NAPAK PO PREHODU NA € IN ZAKLJUČKU POSLOVNIH KNJIG
(povezava:
točka 13 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS (2006))
Popravljanje napak za
obdobja pred 2007, ki bodo ugotovljene po prehodu na € in po zaključku
poslovnih knjig za leto 2006, morajo organizacije izvesti na način iz 9. točke
Uvoda k SRS (2006) ali na način iz MRS 8.
·
HRAMBA PODATKOV ZA OBDOBJA DO 31.12.2006
(povezava:
točka 14 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS (2006))
Podatki za obdobje do
31.12.2006 se izdelujejo in hranijo v SIT.
·
LETNO POROČILO V PRIMERU, KO JE POSLOVNO LETO RAZLIČNO OD KOLEDARSKEGA
LETA (povezava: točka 15 Pojasnila 1 k Uvodu k SRS
(2006))
Poslovno leto družbe
Maločez d.o.o. obsega obdobje 01.03. tekočega leta – zadnji dan februarja naslednjega
leta.
Družba Maločez d.o.o. bo
morala:
§
računovodske izkaze za obdobje 01.03.2006 – 28.02.2007
sestaviti v €,
§
primerjalne podatke za obdobje. 01.03.2005 – 28.02.2006
prikazati v € - preračun primerjalnih podatkov se opravi po tečaju Banke
Slovenije, ki je veljal na zadnji dan primerljivega obdobja (tečaj Banke
Slovenije, ki je veljal na zadnji dan primerljivega obdobja, se uporabi tako za
preračun postavk BS kot postavk IPI).
·
ZAMENJAVA TOLARJEV V €
Z
dnem uvedbe € se bodo v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo
pričeli uporabljati bankovci in kovanci, ki se bodo glasili na € (prvi odstavek
3. člena ZUE).
V
obdobju dvojnega obtoka, ki bo trajalo od 01.01. od 00.00 do 14.01.2007 do
24.00, se bodo kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali tudi bankovci in
kovanci, ki se glasijo na tolar (drugi in tretji odstavek 3. člena ZUE).
Tolarske
gotovine se bo v praksi možno »znebiti« oziroma zamenjati na naslednje načine:
§
gotovinsko plačilo v SIT
v času dvojnega obtoka - razlika med
vrednostjo, zaračunano za storitev ali blago in prejetim zneskom se vrača le v bankovcih in kovancih, ki
se glasijo na €,
§
zamenjava v bankah, hranilnicah in Pošti Slovenije kot pogodbeni izvajalki storitev za Poštno banko
Slovenije – v obdobju od 01.01.2007 do vključno 01.03.2007:
-
v obdobju od 01.01.2007
do vključno 01.03.2007 je zamenjava brezplačna,
-
v obdobju od 01.01.2007
do vključno 01.03.2007 lahko banka, hranilnica ali Pošta Slovenije zahteva, da
se menjave zneskov, ki presegajo znesek 1.5000 € najavijo en delovni dan pred
načrtovano menjavo – če menjava ni najavljena lahko banka, hranilnica ali pošta
za menjavo zneska, ki presega 1.500 €, zaračuna stroške menjave v skladu s
svojo veljavno tarifo,
§
polog na račun, ki ga ima stranka pri banki, hranilnici
ali Poštni banki – v obdobju, ki se
začne 01.01.2007 ob 00.00 in traja do vključno 01.03.2007 do 24.00, banka,
hranilnica oziroma Poštna banka ne sme zaračunati nobenih stroškov, ne glede na
višino pologa ali njegove apoenske sestave,
§
menjava pri Banki Slovenije:
-
menjava tolarskih
bankovcev v bankovce in kovance, ki se glasijo na € bankovce je trajna (ni
časovno omejena) in je brezplačna,
-
menjavo tolarskih
kovancev Banka Slovenije opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije –
menjava tolarskih kovancev v bankovce in kovance, ki se glasijo na € je brezplačna in je možna do 31.12.2016 –
terjatve iz kovancev do Republike Slovenije, ki se glasijo na tolar prenehajo
dne 31.12.2016.
Stanja
na računih v tolarjih bodo pretvorjena v €:
§
avtomatično,
§
v skladu z določbami 4.
in 5. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1103/97 s spremembami (239,640; 0,005 se
zaokroži navzgor),
§
brezplačno.
·
PLAČEVANJE
PO 01.01.2007
Z dnem uvedbe € se
negotovinski plačilni promet preneha opravljati v tolarjih (10. člen ZUE).
Zaradi prehoda na € bodo
prilagojeni/spremenjeni tudi obrazci plačilnega prometa – plačilni nalog (BN 01
-> BN 02), posebna položnica (PP0 1 –> PP 02) in posebna nakaznica. Novi
obrazci bodo veljali od 01.01.2007 naprej.
Posebne položnice za obveznosti leta 2006
Pri
izdajanju posebnih položnic je treba upoštevati tako določbe ZUE kot Navodila o
namenu, obliki in vsebini Posebne položnice številka PP 02, in sicer:
ZUE
13. člen
(1) Z dnem uvedbe eura se šteje, da se tolarski zneski,
navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah,
drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev,
listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim
učinkom, glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave.
…
(5) Ne glede na
prvi odstavek tega člena morajo izdajatelji
posebnih položnic, ki v položnice izpisujejo zneske in jih izdajajo zadnja
dva meseca pred uvedbo eura, na posebni položnici navesti znesek, ki se glasi na tolar, in znesek, ki se glasi na euro,
preračunan po tečaju zamenjave.
Navodilo
8.
Navodilo začne veljati marca 2006, uporabljati pa se začne 1. januarja
2007.
Ne glede na prvi odstavek izdajatelji
izdajo posebno položnico v letu 2006 in
z zapadlostjo po 1.1.2007 že na novem obrazcu Posebna položnica – obrazec
številka PP 02.
Obveznost nastala
|
PP
izdana
|
Zapadlost
v plačilo
|
Obrazec PP
|
Valuta
|
|
|
|
|
|
2006
|
do 31.10.2006
|
do 31.12.2006
|
01
|
SIT
|
2006
|
do 31.10.2006
|
po 31.12.2006
|
02
|
€
|
|
|
|
|
|
2006
|
po 31.10.2006 in
pred 31.12.2006
|
do 31.12.2006
|
01
|
SIT
+ € v namen nakazila
|
2006
|
po 31.10.2006 in
|
po 31.12.2006
|
02
|
€
+ SIT v namenu nakazila
|
|
pred 31.12.2006
|
|
01 in 02?
|
|
Z na »€-način« izpolnjeno
PP 01 bodo dolžniki lahko poravnali dolg oziroma jo plačali predvidoma še en mesec po 01.01.2007.
V kolikor se bo z »€-PP01«
plačevalo s pologom gotovine, bo za tak polog v obdobju 01.- 14.01.2007 možno (u)porabiti
tolarje, po 14.01.2007 pa bo polog možno opraviti samo v €.
V primeru, da se bo plačevalo s pologom €-gotovine
na podlagi PP01, ki je bila izdana pred 31.10.2006 in je imela zapadlost pred
31.12.2006 (posledično v polju namen ni vpisan € znesek), bo polog možen samo v
primeru, če bo dolžnik tolarski znesek preračunal v €.
ZUE
13. člen
(2) Če iz dogovora strank ali predpisa ne izhaja drugače,
je dolžnik ob plačilu ali predložitvi naloga za plačilo odgovoren za pravilnost
preračuna zneskov, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro.
…
Čeke, ki bodo izdani do 31.12.2006 (le-ti bodo
izdani v SIT), bodo banke unovčevale do 15.01.2007.
Plačevanje s karticami (bančnimi ali kreditnimi) bo od 01.01.2007 potekalo le
v €. POS terminali bodo v predpripravah na uvedbo € nadgrajeni tako, da bodo
transakcije do polnoči 31.12.2006 izvedene v SIT, po polnoči (s krajšo
prekinitvijo) pa v €. Račun plačnika bo obremenjen v SIT za transakcije, ki
bodo prispele in bodo obdelane do 26.12.2006, kasneje pa v €.
Plačevanje
z elektronsko banko bo do 29.12.2006 do ure, ki jo bodo
objavile banke, potekalo v SIT. Od
tedaj naprej pa bo plačevanje potekalo le v €, s tem, da bodo za transakcije, ki bodo nastale 30.12.2006 in
31.12.2006 knjižene v banki z datumom valute 01.01.2007. Banke bodo datum in
uro, od kdaj naprej bo plačevanje z elektronsko banko potekalo v € objavile
vnaprej.
V
obdobju dvojnega obtoka (od 01.01.2007 00.00 do 14.01.2007 24.00) se bo še vedno lahko plačevalo s tolarsko gotovino, kar
pa ne spremeni dejstva, da bo treba poslovne knjige voditi v €. Temu ustrezno
bo treba zasnovati tudi evidentiranje prejemkov in izdatkov.
ZUE
4. člen
(1) V obdobju dvojnega obtoka lahko pravne osebe in
fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje),
državni organi ter organi lokalnih skupnosti razliko med vrednostjo, zaračunano
za storitev ali blago, in prejetim zneskom vračajo le v bankovcih in kovancih,
ki se glasijo na euro.
(2) Preračun se opravi tako, da se od v euro preračunanega
zneska, prejetega v tolarskih bankovcih ali kovancih, odšteje vrednost v eurih.
Začetno
stanje denarnih sredstev Poslovne enote 1 družbe TRAFIKANTI TOBAČNIK d.o.o. na
dan 03.01.2007 znaša 201 €. TRAFIKANTI TOBAČNIK d.o.o. se je z € oskrbela v
mesecu decembru 2006 z nakupi poslovnih začetnih paketov. (t.i. starter kit). Pregled prodaje za
gotovino oz. stanja in gibanja gotovine na dan 03.01.2007 za PE 1 je naslednji:
Opis
|
ZSt in prejemki
|
Izdatki
in KSt
|
Prejemki v SIT
|
ZSt in prejemki
- € dejansko
|
Izdatki
in KSt
- € dejansko
|
Začetno stanje
|
201,00
|
|
|
201,00
|
|
Revija
(cena =1,25 €)
|
1,25
|
|
500,00
|
|
0,84
|
Cigareti
(cena = 3 €)
|
3,00
|
|
|
3,00
|
|
Vžigalnik
(cena = 0,8 €)
|
0,80
|
|
|
0,80
|
|
Revija
(cena =1,25 €)
|
1,25
|
|
500,00
|
|
0,84
|
Prejemki oz. izdatki
|
6,30
|
0,00
|
1.000,00
|
3,80
|
1,68
|
Končno stanje
|
-
|
207,30
|
1.000,00
|
-
|
203,12
|
Končno stanje – vse v €
|
-
|
207,30
|
4,17
|
-
|
203,12
|
Evidentiranje
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
v €
|
107 – iztržek (gotovina €)
|
6,30
|
|
(DDV
|
76
|
|
6,30
|
odmišljen):
|
10 (plačila v € gotovini)
|
2,12
|
|
|
10 (plačila v SIT gotovini)
|
4,17
|
|
|
107 – iztržek (gotovina €)
|
|
6,30
|
|
70 (centske izravnave)
|
0,01
|
|
·
OSKRBA Z € PRED 01.01.2007 - Sklep
o zamenjavi gotovine (UL RS, št. 96/06)
Z
(slovenskimi) eurokovanci in eurobankovci se bo možno oskrbeti že pred 01.01.2007.
Na podlagi njihove zahteve, bo Banka Slovenije že pred 01.01.2007 bankam
preddobavila eurogotovino (t.i. preddobava).
Preddobava
eurokovancev se je začela po 16.09.2006, preddobava eurobankovcev pa se bo
začela z 11.12.2006.
Pred
01.01. 2007 banke preddobavljene eurogotovine ne smejo posredovati tretjim
osebam – izjema: posredna preddobava posrednim prejemnikom.
Posredni prejemniki so fizične
osebe, ki opravljajo dejavnost, državni organi, organi lokalnih skupnosti in
pravne osebe, ki morajo v skladu zakonom o uvedbi eura, razliko med vrednostjo
zaračunano za storitev ali blago in prejetim zneskom vračati le v eurogotovini
ter druge osebe, ki poslujejo z gotovino, in ki se vsi nahajajo v Republiki
Sloveniji, ter za katere banke menijo, da imajo upravičeno potrebo po posredni
preddobavi in so zmožni izpolniti vse zahteve v zvezi s posredno preddobavo
(Sklep, 2. člen, 1. alinea)
Posredna preddobava se začne:
§
eurokovanci - s 01.12.2006,
§
eurobankovci – z 11.12.2006.
Banke
pa lahko prodajajo začetne pakete
fizičnim osebam ali poslovne začetne pakete posrednim prejemnikom, s katerimi
niso sklenile pogodbe o posredni preddobavi.
- začetni paket za fizične osebe: paket eurokovancev v
višini 12,52 eurov, ki je namenjen prodaji fizičnim osebam;
- poslovni začetni paket: paket eurokovancev, v višini 201
eura, ki je namenjen posrednim prejemnikom;
(Sklep, 2. člen, 1. alinea)
Banka
Slovenije bo začetne pakete pričela bankam preddobavljati po 02.11.2006.
Prodaja začetnih paketov se bo pričela:
§
poslovni začetni paketi
– s 01.12. 2006,
§
začetni paketi za
fizične osebe – s 15.12. 2006.
Prodaja se izvaja po tolarski protivrednosti po
tečaju zamenjave.
EUROPANIKA d.o.o. kupi dne
04.12.2006 tri poslovne začetne pakete eurokovancev. Za pakete plača 144.502,92
SIT (201 x 3 x 239,640).
Evidentiranje nakupa
poslovnih začetnih paketov:
2006
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v SIT):
|
101 (?162?)
|
144.502,92
|
|
|
10/11
|
|
144.502,92
|
Otvoritev
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
v 2007 (v €):
|
101
(?162?)
|
603,00
|
|
MALOPRODAJA
d.d. je z poslovno banko sklenil pogodbo o posredni preddobavi eurogotovine.
Poslovna banka bo MALOPRODAJO d.d. bremenila za posredno dobavljeno
eurogotovino po 01.01.2007. Poslovna banka dobavi MALOPRODAJI d.d. 400.000 €
eurogotovine.
Evidentiranje posredne
preddobave pri MALOPRODAJA d.d.:
2006
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v SIT):
|
994
|
95.856.000
|
|
|
999
|
|
95.856.000
|
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
994
|
400.000,00
|
|
|
999
|
|
400.000,00
|
|
|
|
|
Druge knjižbe
|
999
|
400.000,00
|
|
v 2007:
|
994
|
|
400.000,00
|
|
|
|
|
|
100
|
400.000,00
|
|
|
285
|
|
400.000,00
|
|
|
|
|
|
285
|
400.000,00
|
|
|
110
|
|
400.000,00
|
·
DRUGI VIDIKI OPERATIVNEGA POSLOVANJA PO 01.01.2007
V primeru računalniško
podprtega poslovanja oziroma knjigovodstva bo treba določeno pozornost
posvetiti tudi naslednjim področjem, ki so povezana s tekočim vsakodnevnim
poslovanjem, npr.
§
likvidatura:
-
vse v letu 2006 že likvidirane, vendar v tem letu še
neplačane račune je treba preračunati iz SIT v €,
-
ker se bodo »SIT-računi« določeno časovno obdobje
prejemali skupaj z »€-računi«, bo morala likvidatura podpirati vnose tako v SIT
kot v € (zaradi potreb tekočega poslovanja €-računi ne morejo »počakati«, da se
najprej vnesejo vsi SIT-računi in opravi prehod na €) – praviloma se to lahko
reši preko podatka o obračunskem obdobju, za katerega naj velja posamezni vnos,
npr. če se vnaša pod obračunsko obdobje 2006-12 je valuta vnosa avtomatično
SIT, če pa pod obračunsko obdobje 2007-01, pa je obračunska enota €,
§
fakturiranje: velja enako kot za likvidiranje
prejetih računov; v kolikor se bodo računi za 2006 izdajali v okviru
zaporednega številčenja leta 2007, tj. z datumom izdaje 2007, bo treba
omogočiti tako izdajanje v SIT (za račune, ki se nanašajo na poslovne dogodke
leta 2006), kot v € (za račune, ki se nanašajo na poslovne dogodke leta 2007),
§
prevzem blaga: velja enako kot za likvidiranje
prejetih računov,
§
devizni konti: od 01.01.2007 valute kontov npr.
konti 121 in 221 ne bodo vse izražene v tuji valuti. Računalniške rešitve, ki v
primeru, da je konto označen kot devizni konto, zahtevajo obvezen vnos oznake
in zneska tuje valute, bo treba prilagoditi (drugače bo treba dvakrat vnašati v
€ izražene zneske terjatev/obveznosti do tujine - enkrat v »glavni« stolpec
»domače« valute in enkrat v »pomožni« stolpec tuje valute).
D. DODATNI PRIMERI PRERAČUNOV POSTAVK V
POSLOVNIH KNJIGAH IZ SIT V € IN OTVORITVENA EURO-BILANCA
D.1 DODATNI PRIMERI PRERAČUNOV POSTAVK V POSLOVNIH
KNJIGAH
·
DENARNA SREDSTVA
Družba
DIVJA JAGODA d.d. ima odprt transakcijski račun, na katerem ima odprto tolarsko
in devizno podpartijo. Stanje na računih na dan 31.12.2006 je naslednje:
§
TRR – valuta SIT: 2 mio SIT
(konto 1100),
§
TRR – devizni – valuta €: 5.000 € oz. v SIT (po srednjem
tečaju BS na dan 31.12. 2006) 1.198.200,00 (Konto 11200)
§
TRR – devizni – valuta
USD: 5.000 USD oz. v SIT (po srednjem tečaju BS na dan
31.12. 2006) 980.000,00 (Konto 11201)
Izračun začetnih stanj v
otvoritveni bilanci na dan 01.01.2007 je naslednji:
Preračun TRR-SIT:
|
|
|
|
1. korak:
|
2.000.000 SIT
|
=
|
8.345,852
€
|
Preračun
|
239,640 SIT/ €
|
|
|
|
|
|
|
2. korak:
|
|
|
|
Zaokrožitev
|
|
|
8.345,85 €
|
|
|
|
|
Preračun TRR-€
|
5000,00 € je 5.000,00 € (ni preračuna)
|
Preknjižba (prvi izpisek
TRR)
|
1100/11200
|
|
|
Pri
preračunu zneska na TRR – devizni – valuta USD pa se postavlja vprašanje,
kateri postopek preračuna izbrati.
Preračun TRR-USD:
|
|
|
|
Možnost 1:
|
|
|
|
1. korak:
|
980.000,00 SIT
|
|
4.089,467
€
|
Preračun
|
239,640 SIT/ €
|
|
|
|
|
|
|
2. korak:
|
|
|
|
Zaokrožitev
|
|
|
4.089,47 €
|
|
|
|
|
Možnost 2:
|
5.000 USD / (deljeno)
tečaj ECB USD/€
na dan 31.12.2006
|
|
|
Iz
vidika Pojasnila 1 k Uvodu v SRS (2006) je pravilna možnost 1.
·
TERJATVE DO KUPCEV
Terjatve
družbe POSEL k.d. izkazujejo na dan 31.12.2006 naslednje stanje:
Konto 1200
|
Opis
|
Znesek v SIT
|
|
RA 1000/06 – Kupec 1
|
1.200.000,00
|
|
RA 1001/06 – Kupec 2
|
7.200.000,00
|
|
RA 1002/06 – Kupec 1
|
600.000,00
|
Konto 1210
|
Opis
|
Znesek v SIT
|
Znesek
v tuji valuti
|
(v SIT)
|
RA 500/06-T – Kupec 3
|
239.594,60
|
1.000,00 €
|
|
RA 500/06-T – Kupec 3 –TečRaz
|
45,40
|
-
|
|
RA 501/06-T – Kupec 4
|
940.176,50
|
5.000,00 $
|
|
RA 501/06-T – Kupec 4 –TečRaz
|
101,50
|
-
|
Terjatve
družbe POSEL k.d. na dan 01.01.2006:
Konto 1200
|
Opis
|
Znesek v €
|
|
RA 1000 – Kupec 1
|
5.007,51
|
|
RA 1001 – Kupec 2
|
30.045,07
|
|
RA 1002 – Kupec 1
|
2.503,76
|
Konto 1210
|
Opis
|
Znesek v €
|
v tuji valuti
|
(v SIT)
|
RA 500-T – Kupec 3
|
1.000,00
|
-
|
|
RA 501-T – Kupec 4
|
3.923,71
|
5.000,00 $
|
·
(OPREDMETENA) OSNOVNA
SREDSTVA
Družba MAŠINERIJA d.o.o. izkazuje v registru
osnovnih sredstev naslednja osnovna sredstva:
Zap.
št.
|
Inv.
št.
|
Opis
|
Vrednost (v SIT)
|
1
|
1
|
CNC stružnica
|
8.000.000
|
2
|
-
|
računalniški program
|
400.000
|
3
|
3.
|
Audi A8
|
8.000.000
|
|
|
SKUPAJ
|
16.400.000,00
|
Stanje
v glavni knjigi na dan 31.12.2006 je naslednje:
Konto:
003
|
Premoženjske
pravice
|
V breme
|
V dobro
|
400.000,00
|
|
Konto:
0083
|
Popravek
vrednosti
|
Premoženjskih pravic
|
zaradi
amortiziranja
|
V breme
|
V dobro
|
|
240.000,00
|
Konto:
040
|
Oprema,
vrednotena
|
po modelu nabavne
|
vrednosti
|
V breme
|
V dobro
|
16.000.000,00
|
|
Konto:
050
|
Popravek
|
vrednosti opreme
|
zaradi
amortiziranja
|
V breme
|
V dobro
|
|
9.600.000,00
|
Skupaj Vnab.
|
Skupaj Vpopr.
|
16.400.000,00
|
9.840.000,00
|
Preračun
SIT v €:
Opis
|
v SIT
|
|
tečaj
|
v €
|
nezaokroženo
|
|
Vnab
|
Vpopr
|
239,640
|
Vnab
|
Vpopr
|
CNC stružnica
|
8.000.000
|
4.800.000,00
|
|
33.383,408
|
20.030,045
|
računalniška oprema
|
400.000
|
240.000,00
|
|
1.669,170
|
1.001,502
|
Audi A8
|
8.000.000
|
4.800.000,00
|
|
33.383,408
|
20.030,045
|
Skupaj
|
16.400.000,00
|
9.840.000,00
|
|
|
|
Opis
|
v €
|
zaokroženo
|
|
Vnab
|
Vpopr
|
CNC stružnica
|
33.383,41
|
20.030,05
|
računalniška oprema
|
1.669,17
|
1.001,50
|
Audi A8
|
33.383,41
|
20.030,05
|
|
|
|
Skupaj 003
|
1.669,17
|
|
Skupaj 0083
|
|
1.001,50
|
Skupaj 040
|
66.766,82
|
|
Skupaj 050
|
|
40.060,10
|
|
|
|
Skupaj
|
68.435,99
|
41.061,60
|
Če Vpopr. za konto 050 ne bi preračunali na
analitični ravni, ampak na sintetični, bi dobili znesek v €:
9.600.000 / 239,640 =
40.060,09 €
·
FINANČNE NALOŽBE –
dolžniški vrednostni papirji
ZUE
IV. DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI
11. člen
(1) Izdajatelji dolžniških vrednostnih papirjev,
denominiranih v tolarjih ter izdanih kot nematerializirani vrednostni papirji v
skladu s slovensko zakonodajo, morajo izvesti redenominacijo teh vrednostnih
papirjev v eure tako, da v roku 30 dni po določitvi tečaja zamenjave pošljejo
Klirinško depotni družbi, d. d., nalog v skladu z zakonom, ki ureja
nematerializirane vrednostne papirje.
(2) Če izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja ne
izbere druge metode redenominacije v eure v roku iz prejšnjega odstavka, mora
redenominacijo v eure izvesti po metodi iz 12. člena tega zakona.
12. člen
(1) Dolžniški vrednostni papirji državnega proračuna,
denominirani v tolarjih ter izdani kot nematerializirani vrednostni papirji v
skladu s slovensko zakonodajo, se redenominirajo po metodi od spodaj navzgor.
(2) Način in postopke za izvedbo redenominacije posameznih
vrst dolžniških vrednostnih papirjev državnega proračuna predpiše minister oz.
ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.
Določbe ZUE glede dolžniških vrednostnih so
pomembne tako za izdajatelje kot imetnike takih vrednostnih papirjev. Ker bo
moral izdajatelj dolžniških vrednostnih
papirjev, ki so denominiranih v SIT, le-te preračunati v €, pri čemer lahko
pride do razlik pri preračunu, bo moral te uskladitve zaradi razlik pri
preračunu evidentirati tudi imetnik.
·
DRUGE POSTAVKE SREDSTEV
Družba
Malo morje d.o.o. sprejema tudi plačila s kreditnimi karticami. V letu 2006
izdajatelji plačilnih kartic niso »sprovedli« plačil v naslednjih zneskih:
Oznaka
|
SIT
|
POS 1234000
|
5.000,00
|
POS 1234001
|
10.000,00
|
POS 1234002
|
7.500,00
|
POS 1234003
|
15.000,00
|
POS 1234004
|
500.000,00
|
Skupaj:
|
537.500,00
|
Napačen
preračun SIT v €: 537.500,00 /
239,640 = 2.242,947 -> 2.242,95
Pravilen
preračun SIT v €:
Oznaka
|
SIT
|
tečaj
|
€ (3 dec)
|
€ (2 dec)
|
POS 1234000
|
5.000,00
|
239,640
|
20,864
|
20,86
|
POS 1234001
|
10.000,00
|
239,640
|
41,729
|
41,73
|
POS 1234002
|
7.500,00
|
239,640
|
31,296
|
31,30
|
POS 1234003
|
15.000,00
|
239,640
|
62,593
|
62,59
|
POS 1234004
|
500.000,00
|
239,640
|
2.086,463
|
2.086,46
|
Skupaj:
|
537.500,00
|
|
|
2.242,94
|
·
DOLGOROČNE REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
PRIHODKOV
Družba
PRO-TAX-REFORMA d.o.o. izkazuje na dan 31.12.2006 naslednje stanje rezervacij
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
964
|
|
1.000.000,00
|
966
|
|
1.000.000,00
|
|
|
|
Struktura konta 964:
|
|
Znesek
|
DPČRPr 2005- projekt B
|
|
500.000,00
|
DPČRPr 2006- projekt C
|
|
500.000,00
|
|
|
|
Struktura konta 966:
|
|
Znesek
|
Sklad za blefiranje – pogodba B – 1. del nakazila
|
|
500.000,00
|
Sklad za blefiranje – pogodba B – 2. del nakazila
|
|
500.000,00
|
Preračun
SIT v €:
Konto
|
SIT
|
tečaj
|
€ (3 dec)
|
€ (2 dec)
|
964
|
500.000,00
|
239,640
|
2.086,463
|
2.086,46
|
|
500.000,00
|
239,640
|
2.086,463
|
2.086,46
|
Skupaj:
|
1.000.000,00
|
|
|
4.172,92
|
|
|
|
|
|
966
|
1.000.000,00
|
239,640
|
4.172,926
|
4.172,93
|
Skupaj:
|
1.000.000,00
|
|
|
4.172,93
|
·
DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
PUFIČ d.o.o. ima pri
poslovni banki najeto dolgoročno tolarsko posojilo. Stanje glavnice na dan
31.12.2006 je 4.800.000 SIT. Iz pogodbe oziroma anuitetnega načrta izhaja, da
se posojilo plačuje v mesečnih obrokih v višini 100.000 SIT.
PUFIČ d.o.o. preračuna stanje
dolgoročnega posojila na naslednji način:
100.000
/ 239,640 = 417,292
417,29
x 48 = 20.029,92
Preračun je napačen.
Pravilen preračun:
4.800.000,00 / 239,640 = 20.030,045 -> 20.030,05
·
KAPITAL
Delniška družba
Ena
izmed novosti ZGD-1 je ta, da se ob sistemu delnic z nominalno vrednostjo uvaja
tudi sistem kosovnih delnic.
Teorija
pozna dva sistema delnic:
§
delnice z nominalnim
zneskom,
§
delnice brez nominalnega
zneska.
Razlika
med obema sistemoma izhaja iz načina opredelitve in (tehnike) izkazovanja
lastniškega interesa v družbi. Pri delnicah z nominalnim zneskom je njihova
vrednost izrecno označena z nominalnim številčnim zneskom, medtem ko je pri
delnicah brez nominalnega zneska, vrednost označena drugače ali pa sploh ni
označena.
Uvedba
sistema kosovnih delnic ni neposredno povezana s prehodom na €, vendar omogoča,
glede na sistem delnic z nominalnim zneskom, enostavnejši prehod na €.
Delnice
brez nominalnega zneska lahko razdelimo na dve skupini:
§
prave (true, echte) (delnica inkorporira enako
velik delež čistega premoženja
družbe),
§
neprave (stated, unechte) (delnica inkorporira
enako velik delež osnovnega kapitala
družbe),
oboje
pa so lahko izoblikovane bodisi kot kosovne, bodisi kot kvotne delnice.
Osnovni
kapital družbe DIVJA JAGODA d.d. znaša 10 mio SIT. Če bi družba imela izdane
(neprave) kosovne delnice, znesek osnovnega kapitala, ki pripada posamezni
delnici, iz take delnice ne bi bil razviden. Lahko pa bi izračunali fiktivni nominalni znesek delnice
oziroma njeno računsko vrednost.
Predpostavimo, da ima družba izdanih 1.000 (nepravih) kosovnih delnic.
vrednost osnovnega
kapitala
|
=
|
fiktivni nominalni znesek delnice
|
število delnic
|
|
oz. računska vrednost delnice
|
10.000.000 SIT
|
=
|
10.000 SIT/delnica
|
1.000 delnic
|
|
|
Pri delniški družbi so za
prehod na euro bistveni naslednji členi ZGD-1:
§
693. člen (metoda
preračuna nominalnih zneskov delnic in osnovnega kapitala delniških družb),
§
694. člen (preračun
nominalnih zneskov delnic in osnovnega kapitala delniških družb),
§
695. člen (postopek
prehoda na euro delniških družb),
§
172. člen (oblika in
najnižji znesek delnice).
Osnovni
kapital družbe DIVJA JAGODA d.d. znaša 10 mio SIT. Družba ima izdanih 1.000 navadnih
delnic z nominalno vrednostjo 10.000 SIT. Na dnevni red skupščine za poslovno
leto 2005 je bilo odločanju o uporabi bilančnega dobička in razrešnici
pridruženo tudi odločanje o prehodu na euro.
Na
zasedanju dne 26.09.2006 skupščina s sklepom odloči, da družba ne bo uvedla
sistema kosovnih delnic. Družba DIVJA JAGODA d.d.. bo posledično nominalne
zneske delnic in osnovnega kapitala preračunala na podlagi metode iz prvega
odstavka 693. člena ZGD-1, ki temelji na pristopu »od spodaj navzgor«.
ZGD-1
693. člen
(metoda preračuna nominalnih zneskov delnic in osnovnega kapitala
delniških družb)
(1) Z dnem uvedbe eura se nominalni zneski delnic
preračunajo iz tolarjev v eure na podlagi najmanjšega nominalnega zneska delnic
s tečajem zamenjave, kot ga določa predpis Evropske Skupnosti, ki ga bo sprejel
Svet Evropske Skupnosti v skladu s petim odstavkom 123. člena Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tečaj zamenjave).
Pridobljen znesek se v skladu z zakonom, ki ureja uvedbo eura, zaokroži na dve
decimalni mesti. Izhajajoč iz tako preračunanega nominalnega zneska delnic, se
višji nominalni zneski delnic izračunajo kot večkratniki tega zneska. Osnovni
kapital je vsota tako izračunanih nominalnih zneskov delnic. Medsebojna
razmerja med pravicami, povezanimi z delnicami, in razmerja njihovih nominalnih
zneskov do osnovnega kapitala ter razmerja glasovalnih pravic v delniški družbi
se zaradi preračuna tolarjev v eure ne spremenijo. Razlike v zneskih, ki
izhajajo iz preračunavanja, se prerazporedijo v kapitalske rezerve ali pa se
pokrijejo najprej iz nevezanih rezerv iz dobička, nato iz zakonskih rezerv in
drugih vezanih rezerv iz dobička ter nazadnje iz kapitalskih rezerv, morebitni
še obstoječi primanjkljaj, pa se izkaže kot prenesena izguba.
1. korak:
|
|
|
|
Izračun najmanjšega
|
1.000 SIT
|
=
|
4,172 €
|
nominalnega zneska delnic
|
239,640 SIT/ €
|
|
|
|
|
|
|
2. korak:
|
|
|
|
Zaokrožitev (v skladu z ZUE
|
|
|
4,17 €
|
3. korak:
|
|
|
|
Izračun višjega nominalnega zneska delnic
(informativni
podatek -> 172. člen ZGD-1 !!)
|
10 x 4,17 €
|
=
|
41,70 €
|
|
|
|
|
4. korak:
|
|
|
|
Izračun osnovnega kapitala
|
1.000 x 41,70 €
|
=
|
41.700 €
|
|
|
|
|
5. korak:
|
|
|
|
Uskladitev razlik v zneskih, ki izhajajo
iz preračunavanja
|
|
|
|
a) preračun zneska osnovnega
|
10.000.000 SIT
|
=
|
41.729,260 €
|
kapitala na
ravni skupnega
|
239,640 SIT/€
|
|
oz. zaokroženo
|
zneska
osnovnega kapitala
|
|
|
41.729,26 €
|
(informativni podatek)
|
|
|
|
b) preračun v skladu z ZGD-1
|
|
|
41.700 €
|
c) uskladitev za razlike iz
preračunavanja
|
prerazporeditev v
kapitalske rezerve
|
|
29,26 €
|
Evidentiranje v 2007 – bruto pristop
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
900
|
|
41.729,26
|
|
|
|
|
|
900
|
29,26
|
|
|
910
|
|
29,26
|
Evidentiranje v 2007 – neto pristop
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
900
|
|
41.700,00
|
|
91
|
|
X + 29,26
|
Prvi stavek drugega
odstavka 172. člena (oblika in najnižji znesek delnice) ZGD-1 določa, da se
morajo delnice z nominalnim zneskom glasiti najmanj na 1 euro ali njegov večkratnik. Posledično mora družba DIVJA
JAGODA d.d. uskladiti nominalni znesek delnic.
Pri
uskladitvi nominalnega zneska delnice bo DIVJA JAGODA d.d. upoštevala (tudi)
določbe tretjega in petega odstavka 695. člena ZGD-1.
ZGD-1
695. člen
(postopek prehoda na euro delniških družb)
…
(3) Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške
družbe ali zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko izvede s povečanjem ali
zmanjšanjem nominalnega zneska delnic ali z novo porazdelitvijo nominalnih
zneskov delnic. Z novo porazdelitvijo nominalnih zneskov delnic morajo
soglašati tisti delničarji, ki so v celoti vplačali delnice in na katere ne
odpadejo njihovemu deležu ustrezno celo število delnice ali odpade manjše
število delnic kot prej. Za soglasje delničarjev odpadejo njihovemu deležu
ustrezno celo število delnice ali odpade manjše število delnic kot prej. Za
soglasje se smiselno uporabljajo določbe 606. člena tega zakona.
…
(5) Za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške
družbe po drugem odstavku tega člena se lahko ne glede na določbe tretjega in
desetega odstavka 64. in prvega odstavka 359. člena tega zakona v osnovni
kapital pretvorijo tudi kapitalske rezerve in zakonske rezerve ter njihovo
povečanje, čeprav skupaj ne presegajo desetine ali v statutu določenega višjega
deleža dotedanjega osnovnega kapitala. Zneski, pridobljeni pri zmanjšanju
osnovnega kapitala po drugem odstavku tega člena, se izkažejo v kapitalskih
rezervah.
…
Možnost 1:
zmanjšanje
nominalnega zneska delnice (ZnomD)
|
41,70
|
=
|
41,00 ZnomD
+ 0,70 zmanjšanje
(prenos v
kapitalske rezerve)
|
skupaj znesek zmanjšanja osnovnega kapitala
|
1.000 delnic x
0,70 € zmanjšanje
ZnomD
|
=
|
700 €
|
ali
|
|
|
|
Možnost 2:
povečanje nominalnega zneska delnice (ZnomD)
|
41,70
+ 0,30 povečanje
(povečanje iz
sredstev družbe)
|
=
|
42,00 ZnomD
|
skupaj znesek povečanja osnovnega kapitala
|
1.000 delnic x
0,30 € povečanje ZnomD
|
=
|
300 €
|
ali
|
|
|
|
Možnost 3:
nova porazdelitev nominalnih zneskov delnic
|
npr.
41.700 € se
porazdeli na
8.340 delnic z
ZnomD 5€
|
|
|
Evidentiranje
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
možnosti
1
|
900
|
700,00
|
|
v
2007 (v €):
|
91
|
|
700,00
|
Evidentiranje
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
možnosti
2
|
900
|
|
300,00
|
v
2007 (v €):
|
93 ali 92 ali 91
|
300,00
|
|
ZDoh-2
90. člen
(dividende)
…
(3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka
razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane
osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb)
plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja
zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki
delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička kapitalskemu deležu
družbenika.
Iz Pojasnila DURS-Generalni davčni urad, šifra 4290-107/2006-0106-00,
31.5.2006:
Preračun delnic, osnovnega kapitala in deležev v tolarje ureja ZGD-1
(Uradni list RS, št. 42/2006). Ker se medsebojna razmerja med pravicami,
povezanimi z delnicami ali deleži zaradi preračuna tolarjev v evre ne
spreminjajo, razlike v zneskih, ki izhajajo iz
preračunavanja, pa se razporedijo v kapitalske rezerve ali pa se
pokrijejo iz navedenih rezerv, preračun ne vpliva na davčne obveznosti.
Osnovni
kapital družbe HITROST d.d. znaša 10 mio SIT. Skupščina družbe na zasedanju dne
12.06.2006 sprejme sklep, da bo uvedla kosovne delnice. Na zasedanju je
skupščina tudi izkoristila možnost iz četrtega odstavka 694. člena ZGD-1, ki
določa, da lahko skupščina delniške družbe, ki uvaja kosovne delnice pred dnem
uvedbe eura ali pred določitvijo tečaja zamenjave, hkrati pooblasti nadzorni
svet ali upravni odbor, da v statutu vsebovane zneske osnovnega kapitala v
tolarjih z dnem uvedbe eura preračuna v eure po tečaju zamenjave. Na ta način
so si delničarji družbe HITROST d.d. »prihranili« odločanje o preračunu, v
statutu vsebovanih v tolarjih izraženih zneskov, osnovnega kapitala v eure.
V
skladu z drugim odstavkom 693. člena ZGD-1 se z dnem uvedbe eura, osnovni
kapital delniške družbe s kosovnimi delnicami preračuna s tečajem zamenjave.
1. korak:
|
|
|
|
Preračun s tečajem zamenjave
|
10.000.000 SIT
|
=
|
41.729,260 €
|
|
239,640 SIT/€
|
|
|
2. korak:
|
|
|
|
Zaokrožitev
|
|
|
41.729,26 €
|
Evidentiranje v 2007:
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
900
|
|
41.729,26
|
Skupščina družba POČASNE
d.d. v letu 2006 ni sprejela sklepov v zvezi s prehodom na €. Družba ima
izdanih 1.000 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 10.000 SIT.
1. korak:
|
|
|
|
Izračun najmanjšega
|
1.000 SIT
|
=
|
4,172 €
|
nominalnega zneska delnic
|
239,640 SIT/ €
|
|
|
|
|
|
|
2. korak:
|
|
|
|
Zaokrožitev (v skladu z ZUE
|
|
|
4,17 €
|
|
|
|
|
3. korak:
|
|
|
|
Izračun višjega nominalnega zneska delnic
|
10 x 4,17 €
|
=
|
41,70 €
|
|
|
|
|
4. korak:
|
|
|
|
Izračun osnovnega kapitala
|
1.000 x 41,70 €
|
=
|
41.700 €
|
|
|
|
|
5. korak:
|
|
|
|
Uskladitev razlik v zneskih, ki izhajajo
iz preračunavanja
|
|
|
|
a) preračun zneska osnovnega
|
10.000.000 SIT
|
=
|
41.729,260 €
|
kapitala na
ravni skupnega
|
239,640 SIT/€
|
|
oz. zaokroženo
|
zneska osnovnega
kapitala
|
|
|
41.729,26 €
|
(informativni podatek)
|
|
|
|
b) preračun v skladu z ZGD-1
|
|
|
41.700 €
|
c) uskladitev za razlike iz
preračunavanja
|
prerazporeditev v
kapitalske rezerve
|
|
29,26 €
|
Evidentiranje v 2007 – bruto pristop:
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
900
|
|
41.729,26
|
|
900
|
29,26
|
|
|
910
|
|
29,26
|
Evidentiranje v 2007 – neto pristop:
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
900
|
|
41.700,00
|
|
91
|
|
X + 29,26
|
Družba POČASNE d.d. ima za
uskladitev statuta s prehodom na € čas do 01.01.2009. Ob uskladitvi statuta s
prehodom na € bo (odvisno od načina prehoda; nominalne delnice s povečanjem ali
zmanjšanjem osnovnega kapitala ali prerazporeditvijo; kosovne delnice) družba
opravila tudi ustrezna evidentiranja.
Družba z omejeno odgovornostjo
Pri družbi z omejeno
odgovornostjo sta za prehod na euro bistvena naslednja člena ZGD-1:
§
696. člen (metoda
preračuna osnovnih vložkov in osnovnega kapitala družb z omejeno
odgovornostjo), in
§
697. člen (preračun
osnovnih vložkov in osnovnega kapitala družb z omejeno odgovornostjo).
Osnovni
kapital družbe FIČNIK d.o.o. znaša 5 mio SIT. Družba ima štiri družbenike.
Poslovni deleži družbenikov so naslednji: 30%, 30%, 20%, 20% osnovnega
kapitala. Družba FIČNIK d.o.o. bo zneske osnovnih vložkov in osnovnega kapitala
preračunala na podlagi metode iz 696. člena ZGD-1, ki temelji na pristopu »od
spodaj navzgor«.
ZGD-1
696. člen
(metoda preračuna osnovnih vložkov in osnovnega kapitala družb z
omejeno odgovornostjo)
(1) Z dnem uvedbe eura se znesek osnovnega kapitala v
tolarjih družb z omejeno odgovornostjo preračuna v eure po tečaju zamenjave.
Pridobljen znesek se deli s številom 100 in se nato v skladu z zakonom, ki
ureja uvedbo eura, zaokroži na dve decimalni mesti. S tem zneskom se pomnoži v
odstotku izražen poslovni delež vsakega družbenika, s čimer se izračunajo
osnovni vložki družbenikov v eurih. Osnovni kapital je vsota tako izračunanih
osnovnih vložkov.
(2) Medsebojna razmerja med pravicami, povezanimi z
osnovnimi vložki, in razmerja njihovih nominalnih zneskov do osnovnega kapitala
ter razmerja glasovalnih pravic v družbi se zaradi preračuna tolarjev v eure ne
spremenijo.
(3) Razlike v zneskih, ki izhajajo iz preračunavanja, se
prerazporedijo v kapitalske rezerve ali pa se pokrijejo najprej iz nevezanih
rezerv iz dobička, nato iz zakonskih rezerv in drugih vezanih rezerv iz dobička
ter nazadnje iz kapitalskih rezerv, morebitni še obstoječi primanjkljaj, pa se
izkaže kot prenesena izguba.
1. korak:
|
|
|
|
Preračun osnovnega kapitala
|
5.000.000 SIT
|
=
|
20.864,630 €
|
|
239,640 SIT/ €
|
|
|
|
|
|
|
2. korak:
|
|
|
|
Izračun 1% osnovnega kapitala
|
20.864,630 / 100
|
=
|
208,6463 €
|
3. korak:
|
|
|
|
Zaokrožitev (v skladu z ZUE)
|
|
|
208,65 €
|
|
|
|
|
4. korak:
|
|
|
|
Izračun osnovnih vložkov družbenikov €
|
|
|
|
D1:
|
208,65 € x 30
|
=
|
6.259,50 €
|
D2:
|
208,65 € x 30
|
=
|
6.259,50 €
|
D3:
|
208,65 € x 20
|
=
|
4.173,00 €
|
D4:
|
208,65 € x 20
|
=
|
4.173,00 €
|
|
|
|
|
5. korak:
|
|
|
|
Izračun zneska osnovnega kapitala
|
6.259,50
+ 6.259,50
+ 4.173,00
+ 4.173,00
|
=
|
20.865,00 €
|
|
|
|
|
6. korak:
|
|
|
|
Uskladitev razlik v zneskih, ki izhajajo iz preračunavanja
|
|
|
|
|
|
|
|
a) preračun zneska osnovnega
|
5.000.000 SIT
|
=
|
20.864,630 €
|
kapitala na
ravni skupnega
|
239,640 SIT/ €
|
|
oz. zaokroženo
|
zneska
osnovnega kapitala
|
|
|
20.864,63 €
|
(informativni podatek)
|
|
|
|
b) preračun v skladu z ZGD-1
|
|
|
20.865,00 €
|
c) uskladitev za razlike iz
preračunavanja
|
pokritje na način iz tretjega
odstavka 696. člena ZGD-1 (najprej iz nevezanih rezerv iz dobička)
|
|
0,37 €
|
Evidentiranje v 2007 – bruto pristop:
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
902
|
|
20.864,63
|
|
|
|
|
|
902
|
|
0,37
|
|
930, 920, 923, 91, 931
|
0,37
|
|
Evidentiranje v 2007 – neto pristop:
Otvoritev 2007
|
Konto
|
V breme
|
V dobro
|
(v €):
|
900
|
|
20.865,00
|
|
930, 920,
923, 91
|
0,37
|
X
|
|
oziroma 931
|
X + 0,37
|
|
D.2 PRISTOPI
- TEHNIKE PREVEDBE ZAKLJUČNE SIT-BILANCE
NA DAN 31.12.2006 NA OTVORITVENO
€-BILANCO NA DAN 01.01.2007
Pristope k preračunavanju
in sestavljanju otvoritvene €-bilance bi lahko iz vidika prakse razdelili na tri
različne tipe. Pristopi so odvisni predvsem od načina organizacije evidenc in
»analitične globine« spremljanja podatkov:
Način organizacije
evidenc:
1. analitične
in sintetične evidence niso ločene –v analitično evidenco vnešen podatek se
hkrati pojavi tudi v sintetični evidenci (t.i. enkratni zajem),
2. analitične
in sintetične evidence so ločene - podatki se posebej vnašajo v analitične
evidence in v sintetične evidence (t.i. dvojni zajem), oziroma se iz
analitičnih evidenc (zbirno) prenašajo v sintetične evidence.
»Analitična globina«:
1. Vsi
podatki se spremljajo – vnašajo v analitične evidence,
2. Določeni
podatki se spremljajo – vnašajo samo v analitične evidence, določeni samo v
sintetične, določeni pa v obojne.
Pristop
|
A
popolni
analitični preračun s seštevkom analitike
(pride v poštev samo pri kombinaciji 1-1 in
2-1)
|
B
popolni
vzporedni preračun analitike in sintetike
z
uskladitvijo sintetike
(pride v poštev pri kombinaciji 1-1, lahko
tudi pri 2-1, v kolikor je omogočena primerjava – povezava analitike in
sintetike)
|
C
nepopolni
preračun analitike in sintetike
z
uskladitvijo sintetike
(pride v poštev samo pri kombinaciji 1-2 in
2-2)
|
Predpostavimo, da izkazuje
bilanca stanja organizacije na dan 31.12.2006 samo po dva tipa sredstev in po
dva tipa obveznosti, katerih sintetični
saldo ter stuktura na ravni analitike je naslednja:
Sredstvo 1:
|
V breme
|
V dobro
|
(v SIT)
|
1.000,00
|
|
|
1.000,00
|
|
|
|
Ksa = 2.000,00
|
Sredstvo 2:
|
V breme
|
V dobro
|
(v SIT)
|
1.000,00
|
|
|
1.000,00
|
|
|
|
Ksa = 2.000,00
|
Obveznost 1:
|
V breme
|
V dobro
|
(v SIT)
|
|
1.500,00
|
|
|
500,00
|
|
Ksa = 2.000,00
|
|
Obveznost 2:
|
V breme
|
V dobro
|
(v SIT)
|
|
1.500,00
|
|
|
500,00
|
|
Ksa = 2.000,00
|
|
Bilanca stanja
|
Sredstva
|
Obveznosti
do virov sredstev
|
(v SIT)
|
Sredstva 1:
2.000,00
|
Obveznosti 1:
4.000,00
|
|
Sredstva 2:
2.000,00
|
Obveznosti 2:
4.000,00
|
|
Skupaj:
4.000,00
|
Skupaj:
4.000,00
|
Pristop A
Preračun sredstev
|
Znesek analitične postavke v SIT
|
Tečaj
zamenjave
|
Znesek analitične postavke v €
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
Skupaj S1
|
|
|
8,34
|
|
|
|
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
Skupaj S2
|
|
|
8,34
|
Preračun obveznosti
|
Znesek analitične postavke v SIT
|
Tečaj
zamenjave
|
Znesek analitične postavke v €
|
|
1.500,00
|
239,640
|
6,26
|
|
500,00
|
239,640
|
2,09
|
Skupaj O1
|
|
|
8,35
|
|
|
|
|
|
1.500,00
|
239,640
|
6,26
|
|
500,00
|
239,640
|
2,09
|
Skupaj O2
|
|
|
8,35
|
Evidentiranje otvoritve v
evidencah (v €):
Sredstvo 1:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
4,17
|
|
8,34
|
|
|
4,17
|
|
|
|
Sredstvo 2:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
4,17
|
|
8,34
|
|
|
4,17
|
|
|
|
Obveznost 1:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
|
6,26
|
|
8,35
|
|
|
2,09
|
|
|
Obveznost 2:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
|
6,26
|
|
8,35
|
|
|
2,09
|
|
|
Razlika iz
|
V breme
|
V dobro
|
preračuna:
|
0,02
|
|
»Dogajanje«
|
Sredstva
|
Obveznosti
do virov sredstev
|
v otvoritveni
|
Sredstva 1:
8,34
|
Obveznosti 1:
8,35
|
temeljnici
|
Sredstva 2:
8,34
|
Obveznosti 2:
8,35
|
(v €)
|
Razlika iz preračuna: 0,02
|
Razlika iz preračuna: -
|
|
Skupaj:
16,70
|
Skupaj:
16,70
|
Pristop B
Preračun sredstev
|
Znesek analitične postavke v SIT
|
Tečaj
zamenjave
|
Znesek analitične postavke v €
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
Skupaj S1
|
|
|
8,34
|
Sintetični Sa S1
|
2.000,00
|
239,640
|
8,35
|
Uskladitvena razlika
|
|
|
- 0,01
|
|
|
|
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
Skupaj S2
|
|
|
8,34
|
Sintetični Sa S2
|
2.000,00
|
239,640
|
8,35
|
Uskladitvena razlika
|
|
|
- 0,01
|
Preračun obveznosti
|
Znesek analitične postavke v SIT
|
Tečaj
zamenjave
|
Znesek analitične postavke v €
|
|
1.500,00
|
239,640
|
6,26
|
|
500,00
|
239,640
|
2,09
|
Skupaj O1
|
|
|
8,35
|
Sintetični Sa O1
|
2.000,00
|
239,640
|
8,35
|
Uskladitvena razlika
|
|
|
0,00
|
|
|
|
|
|
1.500,00
|
239,640
|
6,26
|
|
500,00
|
239,640
|
2,09
|
Skupaj O2
|
|
|
8,35
|
Sintetični Sa O2
|
2.000,00
|
239,640
|
8,35
|
Uskladitvena razlika
|
|
|
0,00
|
Evidentiranje otvoritve v
evidencah (v €):
Sredstvo 1:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
4,17
|
|
8,35
|
|
|
4,17
|
|
-0,01
|
|
Sredstvo 2:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
4,17
|
|
8,35
|
|
|
4,17
|
|
-0,01
|
|
Obveznost 1:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
|
6,26
|
|
8,35
|
|
|
2,09
|
|
|
Obveznost 2:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
|
6,26
|
|
8,35
|
|
|
2,09
|
|
|
Razlika iz
|
V breme
|
V dobro
|
preračuna:
|
0,01
|
|
|
0,01
|
|
»Dogajanje«
|
Sredstva
|
Obveznosti
do virov sredstev
|
v otvoritveni
temeljnici
|
Sredstva 1:
8,35
- 0,01
|
Obveznosti 1:
8,35
|
(v €)
|
Sredstva 2:
8,35
- 0,01
|
Obveznosti 2:
8,35
|
|
Razlika iz preračuna: 0,00
0,01
0,01
|
Razlika iz preračuna: -
|
|
Skupaj:
16,70
|
Skupaj:
16,70
|
Pristop C
Predpostavka: sredstvo S1
se spremlja samo na sintetični ravni, S2, O1 in O2 pa samo na analitični ravni.
Preračun sredstev
|
Znesek analitične postavke v SIT
|
Tečaj
zamenjave
|
Znesek analitične postavke v €
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
Skupaj S1
|
|
|
8,34
|
Sintetični Sa S1
|
2.000,00
|
239,640
|
8,35
|
Uskladitvena razlika
|
|
|
- 0,01
|
Ker se sredstvo S1
spremlja samo na ravni sintetičnih evidenc, bo morala organizacija v € izražene
analitične postavke S1 izračunati »peš« in tudi uskladitev na ravni sintetike
opraviti »peš«.
Preračun sredstev
|
Znesek analitične postavke v SIT
|
Tečaj
zamenjave
|
Znesek analitične postavke v €
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
|
1.000,00
|
239,640
|
4,17
|
Skupaj S2
|
|
|
8,34
|
Preračun obveznosti
|
Znesek analitične postavke v SIT
|
Tečaj
zamenjave
|
Znesek analitične postavke v €
|
|
1.500,00
|
239,640
|
6,26
|
|
500,00
|
239,640
|
2,09
|
Skupaj O1
|
|
|
8,35
|
Sintetični Sa O1
|
2.000,00
|
239,640
|
8,35
|
Uskladitvena razlika
|
|
|
0,00
|
|
|
|
|
|
1.500,00
|
239,640
|
6,26
|
|
500,00
|
239,640
|
2,09
|
Skupaj O2
|
|
|
8,35
|
Sintetični Sa O2
|
2.000,00
|
239,640
|
8,35
|
Uskladitvena razlika
|
|
|
0,00
|
Evidentiranje otvoritve v
evidencah (v €):
Sredstvo 1:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
-
|
-
|
8,35
|
|
|
|
|
-0,01
|
|
Sredstvo 2:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
4,17
|
|
8,34
|
|
|
4,17
|
|
|
|
Obveznost 1:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
|
6,26
|
|
8,35
|
|
|
2,09
|
|
|
Obveznost 2:
|
Analitika
|
|
Sintetika
|
|
|
V breme
|
V dobro
|
V breme
|
V dobro
|
|
|
6,26
|
|
8,35
|
|
|
2,09
|
|
|
Razlika iz
|
V breme
|
V dobro
|
|
preračuna:
|
0,01
|
|
|
|
0,01
|
|
|
»Dogajanje«
|
Sredstva
|
Obveznosti
do virov sredstev
|
v otvoritveni
temeljnici
|
Sredstva 1:
8,35
- 0,01
|
Obveznosti 1:
8,35
|
(v €)
|
Sredstva 2:
8,34
|
Obveznosti 2:
8,35
|
|
Razlika iz preračuna: 0,01
0,01
|
Razlika iz preračuna: -
|
|
Skupaj:
16,70
|
Skupaj:
16,70
|
|
|
|
|
|
|
E. €-DAVKI
E.1 PLAČEVANJE
DAVČNIH OBVEZNOSTI PO 01.01.2007
V prvem odstavku 92. člena (način plačila davka) predloga
ZDavP-2 sta predvidena dva načina plačila:
§
plačilo
pri izvajalcu plačilnega prometa -> knjižni
denar,
§
plačilo
pri davčnem organu, če tehnične možnosti tako dopuščajo -> gotovina.
Gotovina
|
S
01.01.2007 (dan uvedbe €) se bodo kot zakonito
plačilno sredstvo pričeli uporabljati bankovci in kovanci, ki se glasijo
na € (prvi odstavek 1. člena ZUE).
|
V
obdobju dvojnega obtoka se kot zakonito plačilno sredstvo
uporabljajo tudi bankovci in kovanci, ki se glasijo na tolar (tretji
odstavek 1. člena ZUE).
|
Obdobje
dvojnega obtoka: od 01.01.2007 00.00 do vključno 14.01.2007
do 24.00 (drugi odstavek 1. člena ZUE).
|
Način gotovinskega plačila davka se v praksi ne
izvaja.
|
|
Knjižni denar
|
S
01.01.2007 (dan uvedbe €) se stanja na računih v tolarjih
konvertirajo v € (prvi odstavek 9. člena ZUE).
|
Z
dnem uvedbe € se negotovinski plačilni promet preneha opravljati v tolarjih.
|
Okoliščina, da/ali se po 01.01.2007 plačuje davčna
obveznost za/iz leta 2006, nima vpliva na izvedbo plačila v €.
Plačilo davka v € se izvede v višini, kakor bo le-ta
izhajala iz ustreznega obračuna ali odločbe.
E.2. IZKAZOVANJE
ZNESKOV V DAVČNIH OBRAČUNIH, NAPOVEDIH IN POROČILIH, PREDLOŽENIH PO 01.01.2007,
KI SE NANAŠAJO ALI SO POVEZANI S TRANSAKCIJAMI/DOGODKI LETA 2006
Vprašanje uporabe valute, v kateri se bo po uvedbi €
poročalo v davčnih obračunih,
napovedih in poročilih, predloženih po 01.01.2007, bo urejeno s podzakonskim
predpisom. Izdaja tega podzakonskega predpisa bo v pristojnosti
ministra, pristojnega za finance.
ZUE
16. člen
Minister, pristojen za finance, lahko izda navodilo, s
katerim določi valuto, v kateri se ob uvedbi eura pošiljajo poročila, izkazi,
obračuni, evidence in drugi podatki državnim organom in drugim osebam, ki so
jih upravičeni zahtevati za uresničevanje svojih pristojnosti in nalog.
Čeprav v danem trenutku podzakonski
predpis iz 16. člena ZUE ni objavljen, navodila iz podzakonskega predpisa
predvidoma ne bodo odstopala od pravil, kot jih je izoblikoval DURS.
|
Splošna
pravila poročanja DURS
|
|
Pravilo
|
Vsebina poročanja
|
Valuta
poročanja
|
SP1
|
Transakcije in dogodki
po 31.12. 2006
|
€
|
SP2
|
Obračunska obdobja in
poročanja,
ki se končajo po
31.12. 2006
|
€
|
SP3
|
Obračunska obdobja,
ki se končajo do
31.12. 2006
z datumom poročanja v 2007
|
ali SIT,
ali €
|
PRIMERI:
Dajatev
/področje
|
Obrazec
|
Vsebina
poročanja
|
Pravilo
|
Podatki
|
Znesek davčne obveznosti
|
Plačilo
|
|
|
|
|
|
|
|
ZDDPO-1
|
obr. DDPO
|
2006
|
SP3/1
|
SIT
|
€
|
€
|
|
obr. SDDPO
|
2006
|
SP3/1
|
SIT
|
€
|
€
|
|
|
del 2006, del 2007
|
SP2
|
€
|
€
|
€
|
|
ODO-1
|
dohodki izplačani v 2007
|
SP1
|
€
|
€
|
€
|
Dajatev
/področje
|
Obrazec
|
Vsebina
poročanja
|
Pravilo
|
Podatki
|
Znesek davčne obveznosti
|
Plačilo
|
ZDoh-1
|
DOHDEJ
|
2006
|
SP3/1
|
SIT
|
€
|
€
|
|
Kontrolni podatki 2006
|
dohodki izplačani v 2006
|
SP3/1
|
SIT
|
-
|
-
|
|
Napoved – cedularna
|
dohodki doseženi v 2006, napoved vložena v
2007
|
SP3/1
|
SIT
|
€ (odločba)
|
€
|
|
Napoved – letna – viri
|
dohodki doseženi v 2006
|
SP3/1
|
SIT
|
€ (odločba)
|
€
|
|
Napoved – letna
|
dohodki doseženi v 2006
|
SP3/1
|
SIT
|
€ (odločba)
|
€
|
|
REK
|
dohodki obračunani v 2006, izplačani v 2007
|
SP3/2
|
€ !
|
€
|
€
|
Dajatev
/področje
|
Obrazec
|
Vsebina
poročanja
|
Podatki
|
Znesek davčne obveznosti
|
Plačilo
|
ZDoh-1 -
»specialni«
primeri
|
davek v 2006 je odveden –
REK v 2006 ni oddan – oddan v 2007
|
dohodek izplačan v 2006
|
SIT (?)
|
-
|
-
|
|
davek odveden in REK oddan v 2006 – oboje
napačno – popravek REK vložen v 2007
|
dohodek izplačan v 2006
|
SIT (?)
|
€
|
€
|
Dajatev
/področje
|
Obrazec
|
Vsebina
poročanja
|
Pravilo
|
Podatki
|
Znesek davčne obveznosti
|
Plačilo
|
ZDIP
|
obr. DIP
|
dohodki izplačani v 2006
|
SP-DIP
|
SIT
|
SIT
|
-
če v 2006: SIT
-
če v 2007: €
|
|
|
dohodki izplačani v 2007
|
SP2
|
€
|
€
|
€
|
Prispevki
zasebnika
|
obr. PSV
|
dec/2006
|
SP3/2
|
€ !
|
€
|
€
|
ZDDV
|
DDV-O
|
12/06,
10-12/06,
07-12/06
|
SP3/1
|
SIT, razen polje 71 ali 72
|
€
(polje 71 ali 72)
|
€
|
|
KP-O
|
4. kvartal
|
SP3/1
|
SIT
|
-
|
-
|
|
priloga k DDV-O
|
popravki za obdobja pred 01.01.2007
|
SP3/1
|
€ in tudi ? SIT
|
-
|
-
|
|
KP-O – rubrika B.
|
popravki za obdobja pred 01.01.2007
|
SP3/1
|
SIT*
|
-
|
-
|
Popravki, izkazani v KPO-O
za 2. kvartal 2007, ki bodo lahko obsegal tako popravke za transakcije izpred
01.01.2007 (ki so bile v izvirnih KP-O izkazane v SIT), kot za transakcije 1.
kvartala 2007 (ki so bile v izvirnem KP-O izkazane v €). Trenutno veljavni
obrazec KP-O obsega samo eno rubriko za popravke. Ali bo treba za popravke za
obdobje izpred 01.01.2007 prilagati ločene priloge, ali pa bo na novo predpisan
obrazec z dvema rubrikama za popravke (eno za SIT in eno za €), v tem trenutku
še ni znano.
Spremembe DDV zaradi npr.
bremepisov, dobropisov, ki se nanašajo na 2006 in ki bodo izdani v 2007, se v
DDV evidencah evidentirajo (evidentirajo ni enako izdajajo) v €.
Popravek vstopnega DDV po
42. členu ZDDV – tečaj BS na zadnji dan
obdobja, v katerem je bil uveljavljen vstopni DDV ali tečaj zamenjave?
Avansni računi:
-
predplačilo prejeto v 2006: DDV v SIT
-
predplačilo prejeto v 2007: DDV v €
-
predplačilo prejeto v 2006, dobava v 2007: DDV na
izdanem računi v €; poračun DDV iz avansnega računa – DDV iz avansnega računa
se izkaže v € (preračun po tečaju zamenjave).
Dajatev
/področje
|
Obrazec
|
Vsebina
|
Pravilo
|
Podatki
|
Znesek davčne obveznosti
|
Plačilo
|
ZDPN-1
|
napoved
|
obveznost nastala v 2006,
napoved vložena v 2007
|
SP3/1
|
SIT
|
€ (odločba)
|
€
|
DIN
|
odločba – G
|
obdobje pred
|
SP3/1
|
SIT
|
€
|
€
|
|
odločba - MOM
|
01.01. 2007
|
SP3/1
|
SIT (?)
|
€
|
€
|
ZUE vsebuje tudi posebno
določbo glede uporabe € pri ugotavljanju dobička iz kapitala, in sicer:
15. člen
V davčnih zadevah, pri katerih je treba davčno osnovo
ugotoviti po uvedbi eura, pri tem pa upoštevati vrednost kapitala ob pridobitvi
in je zavezanec fizična oseba pridobil kapital pred uvedbo eura, se vrednost
kapitala ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki
je veljal na dan pridobitve kapitala oziroma dne 1. januarja 2006, kadar se po
predpisih, ki urejajo davke, za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost
kapitala na ta dan.
Vprašanje:
Ali je v primeru
nepremičnine z vrednostjo kapitala ob pridobitvi mišljena nabavna vrednost
kapitala ali dejansko vrednost kapitala ob pridobitvi (v takem primeru bi se
tudi stroški preračunali s tečajem, kot je veljal ob pridobitvi nepremičnine in
ne tečajem, kot je veljal v času nastanka stroška).
predlog ZDoh-2
98. člen
(vrednost kapitala ob pridobitvi)
…
(7) Nabavna vrednost in stroški v tuji valuti iz prvega
odstavka tega člena se preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka
Slovenije. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve kapitala
oziroma na dan nastanka stroškov.
E.3 IZBRANI RAČUNOVODSKI
IN DAVČNI €-PROBLEMI
·
PROMETI MAJHNIH VREDNOSTI
Fotokopija
stane pri družbi FOTOKOPIREC d.o.o. 10 SIT (vrednost z DDV). Ob nespremenjenih
cenah bi po 01.01.2007 cena fotokopije znašala 0,04 €.
»DDV struktura« prometa za
eno fotokopijo v € je naslednja:
Varianta 1
|
|
|
|
|
1
|
Cena z DDV
|
0,040
|
->
|
0,04
|
2 = 1 x 20/120
|
DDV
|
0,006
|
->
|
0,00
|
3 = 1 - 2
|
Cena brez DDV
|
|
|
0,04
|
=> DDV »meja«
|
= 0,05 €
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Varianta 2
|
|
|
|
|
1
|
Cena z DDV
|
0,040
|
->
|
0,04
|
2 = 1 x 20/120
|
DDV
|
0,006
|
->
|
0,01
|
3 = 1 - 2
|
Cena brez DDV
|
|
|
0,03
|
=> DDV »meja«
|
= 0,03 €
|
|
|
|
FOTOKOPIREC d.o.o. ima glede
obračuna DDV naslednje možnosti:
-
obračuna DDV po varianti
1 in se s tem izpostavi davčnemu tveganju,
-
obračuna DDV po varianti
1, na koncu dneva pa za ta promet sestavi poseben zbirnik in obračuna DDV v
breme svojih stroškov,
-
obračuna DDV po varianti
2 in si s tem zniža prodajno realizacijo,
-
dvigne cene (ali samo
ceno za primer kopiranja ene kopije),
-
ne kopira manj kot dve
kopiji,
-
čaka na P-ZDDV in/ali
pojasnilo DURS.
·
ZAOKROŽEVANJE - DRUGO
ZUE
19. člen
(2) Kadar se blago in storitve prodajajo v velikih
količinah (na primer električna energija, telefonski impulz, osnovne komunalne
storitve, naftni derivati, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin), se pri
preračunavanju cen iz tolarjev v eure cene zaokrožijo in izkazujejo na ne manj
kot štiri decimalna mesta.
(3) Zneski vmesnih operacij se morajo zaokrožiti na
najmanj toliko decimalnih mest, kolikor jih ima cena, iz katere je vmesna
operacija pridobljena. Pri tem se za vmesne operacije štejejo operacije, pri
katerih takojšnji cilj operacije ni plačilo ali knjiženje kot končni obračun
ustreznega denarnega zneska.
(4) Denarni zneski, izračunani na podlagi cen iz drugega
odstavka tega člena, ki jih je treba plačati ali vknjižiti, se zaokrožijo na
najbližji cent.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se cene motornih
bencinov, plinskega olja za pogon in ogrevanje zaokrožijo na tri decimalna
mesta.
PRIMER
Cena
enote storitve 1 družbe KOMUNIKACIJA d.d. znaša 10 SIT, enote storitve 2 pa 20
SIT. KOMUNIKACIJA d.d. opravi v januarju 2007 občanu Branku Šparovenu storitve
v obsegu 30 enot storitve 1 in 15 enot storitve 2.
Izračun cene enote
storitve v €:
|
|
Napačno
|
Pravilno
|
10,00
/ 239,340 = 0,041 -> 0,04
|
10,00
/ 239,340 = 0,0417
|
20,00
/ 239,340 = 0,083 -> 0,08
|
20,00
/ 239,340 = 0,0834
|
(Ob)Račun:
Napačno
|
|
|
Storitev 1
|
30 x 0,04
|
1,20
|
Storitev 2
|
15 x 0,08
|
1,20
|
Skupaj
|
|
2,40
|
Pravilno
|
|
|
Storitev 1
|
30 x 0,0417
|
1,2510
|
Storitev 2
|
15 x 0,0834
|
1,2510
|
Skupaj nezaokroženo
|
|
2,5020
|
Skupaj zaokroženo
|
|
2,50
|
·
TEČAJ ZA PRERAČUN TUJE VALUTE V €
Banka
Slovenije bo z uvedbo € še vedno objavljala tečajne liste. Zdajšnje srednje
tečaje bo objavljala kot referenčne tečaje. Ti tečaji bodo povzeti iz tečajnice
Evropske centralne banke (ECB) in bodo objavljeni skoraj ob isti uri, kakor
tečajna lista ECB (okoli 14.30). Tečajnica ne bo imela več določene ure
začetka veljave, torej bo uporabna od veljave naprej. Vsak uporabnik se bo
odločil, kdaj (takoj po objavi ali pozneje) bo začel novo tečajno listo
uporabljati, pri tem pa bo moral upoštevati določila iz računovodskih
standardov, morebitna druga pravila ali tehnične zmožnosti, ki lahko vplivajo
na to odločitev.
Dolarček
d.o.o. proda 10.01.2007 blago podjetju Import Inc. iz ZDA in na isti dan
izstavi tudi račun št. 1/T/2007. Zneski na računu so izkazani v USD. Blago je
izvoženo v ZDA. Vrednost blaga znaša 50.000 USD. Dolarček d.o.o. podjetju
preračuna znesek računa v € na podlagi tečaja ECB za USD, kot je le-ta
objavljen v tečajnici ECB. Podatek iz tečajnice je naslednji: USD __ 1,3210. Za evidentiranje v poslovne knjige mora Dolarček
d.o.o. znesek računa preračunati v €. Dolarček d.o.o. opravi preračun v € na
naslednji način:
50.000 x 1,3210 = 66.050
Preračun je napačen. Tečaji iz tečajnice ECB
niso podani na način:
X enot € za eno enoto tuje valute, temveč X enot tuje valute za en €.
Pravilen preračun v €: 50.000 /
(deljeno) 1,3210 = 37.850,11