Iz sklopa – modula:
STATISTIKA & INFO/Svet davkov/Zanimivosti/…
RAZVOJNO POROČILO O JURISDIKCIJAH
(poročilo Globalnega foruma OECD o uvedbi mednarodno dogovorjenega davčnega standarda)[1]
Napredek z dne 5. maj 2009
Jurisdikcije, ki so v veliki meri uvedle mednarodno dogovorjeni davčni standard
Argentina
Nemčija
Koreja
Sejšeli
Avstralija
Grčija
Malta
Slovaška
Barbados
Guernsey
Mauricius
Južna Afrika
Kanada
Madžarska
Mehika
Španija
Kitajska[2]
Islandija
Nizozemska
Švedska
Ciper
Irska
Nova Zelandija
Turčija
Češka
Otok Man
Norveška
Združeni arabski emirati
Danska
Italija
Poljska
Združeno Kraljestvo
Finska
Japonska
Portugalska
Združene države Amerike
Francija
Jersey
Ruska federacija
Ameriški Deviški otoki
Jurisdikcije, ki so se zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, a ga zaenkrat še niso v večji meri uvedle
Jurisdikcija
Leto obveze
Število sporazumov
Davčne oaze[3]
Andora
2009
(0)
Liechtenstein
(1)
Anguilla
2002
Marshallovi otoki
2007
Antigua in Barbuda
(7)
Monako
Aruba
(4)
Montserrat
Bahami
Nauru
2003
Bahrajn
2001
(6)
Nizozemski Antili
2000
Belize
Niue
Bermudi
(11)
Panama
Britanski Deviški otoki
(3)
St. Kitts in Nevis
Kajmanski otoki[4]
(8)
St. Lucija
Cookovi otoki
St. Vincent & Grenadini
Dominika
Samoa
Gibraltar
San Marino
Grenada
Otoki Turks in Caicos
Liberija
Vanuatu
Drugi finančni centri
Avstrija[5]
Luksemburg5
Belgija5
Malezija
Brunej
(5)
Filipini
Čile
Singapur
Kostarika
Švica5
Gvatemala
Urugvaj
Jurisdikcije, ki se niso zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu
Vse jurisdikcije, spremljane s strani Globalnega foruma, so sedaj zavezane k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu
Opomba: Zgornji sestavek je neuraden prevod objavljene vsebine na spletnih straneh OECD. Izvirni dokument v angleškem jeziku prilagamo v prilogi tega sestavka.
Slovenije ni na nobenem izmed treh seznamov.
Vir: Spletne strani Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) [06.05.2009].
[1] Mednarodno dogovorjen davčni standard, ki so ga razvili pri OECD v sodelovanju z državami nečlanicami OECD in ki je bil podprt s strani finančnih ministrov G20 na srečanju v Berlinu 2004 in s strani Komiteja strokovnjakov mednarodnega sodelovanja pri davčnih zadevah Združenih narodov na srečanju oktobra 2008. Standard zahteva izmenjavo informacij na zahtevo v vseh davčnih zadevah za administracijo in uveljavitev domače davčne zakonodaje brez upoštevanja zahtev domače obdavčitve obresti ali bančne tajnosti za davčne namene. Zagotavlja tudi obširna varovala za zaščito zaupnosti izmenjanih podatkov.
[2] Izvzete posebne administrativne regije, ki so se zavezale uporabljati mednarodni dogovorjeni davčni standard.
[3] Te jurisdikcije so bile identificirane v letu 2000 z izpolnjevanjem kriterijev za davčno oazo, kot je opisano v OECD poročilu iz leta 1998.
[4] Kajmanski otoki so uzakonili zakonodajo, ki dovoljuje enostransko izmenjavo informacij, in so identificirali 12 držav, s katerimi so tako prijavljeni delati. Ta pristop je bil pregledan s strani OECD.
[5] Avstrija, Belgija, Luksemburg in Švica so opustile pridržke k 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD. Belgija je že pisala 48 državam in predlagala zaključek protokolov s posodobitvijo 26. člena njihovih obstoječih sporazumov. Avstrija, Luksemburg in Švica so napovedale, da so začele pisati članicam sporazuma z namenom pokazati, da so sedaj pripravljene vstopiti v ponovna pogajanja pri sporazumih, da bi vključile nov 26. člen.