Iz poglavja:
DAVČNO MNENJE
STROKOVNJAKA/ZDDPO
SPREMEMBA ROČNOSTI POSOJILA MED POVEZANIMI OSEBAMI IN DAVČNO
PRIZNANI PRIHODKI IN ODHODKI OBRESTI
Številka: 29/KM/2006
Datum: 07.08.2006
Vprašanje
– opis problema
Gospodarska
družba A in gospodarska družba B, ki imata sedež v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju
zavezanec A in zavezanec B), sta povezani osebi v smislu določil ZDDPO-1.
Zavezanec B je z zavezancem A 15. marca 2005 sklenil posojilno pogodbo, s
katero se je zavezanec B zavezal, da bo zavezancu A izročil znesek denarja v
višini D, zavezanec A pa se je zavezal, da bo zavezancu B v enem letu vrnil
enak znesek denarja. Zavezanec A se je tudi zavezal, da bo zavezancu B plačal
tudi obresti po obrestni meri 5%.
15. februarja
2006 sta zavezanec A in B zaradi nesolventnosti zavezanca A sklenila in podpisala
dogovor (veljavnost dogovora z dnevom podpisa), da se rok za vračilo glavnice
podaljša za dodatno leto.
Kakšna
je višina davčno priznanih odhodkov obresti v letu 2006 pri zavezancu A oziroma
davčno priznanih prihodkov od obresti pri zavezancu B?
Mnenje
Na
podlagi tretjega odstavka 11. člena ZDDPO-1 se za ugotavljanje dobička priznajo
prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem
poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in
izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi,
razen v primerih, za katere je z ZDDPO-1 določeno drugače.
Višino davčno priznanih
prihodkov in odhodkov obresti na dana in prejeta posojila med povezanimi
osebami ureja 15. člen (obresti med povezanimi osebami) ZDDPO-1.
V
skladu:
§
s prvim odstavkom
15. člena ZDDPO-1 se pri ugotavljanju prihodkov upoštevajo obračunane
obresti na dana posojila od povezanih oseb, vendar najmanj do višine zadnje
objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere,
§
z drugim
odstavkom 15. člena ZDDPO-1 se pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo
obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do
višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne
mere,
§
s tretjim
odstavkom 15. člena ZDDPO-1 priznano obrestno mero določi in objavi minister,
pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo
uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih
okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.
Na podlagi tretjega
odstavka 15. člena ZDDPO-1 je minister za finance izdal Pravilnik o priznani
obrestni meri.
V
prvem odstavku 2. člena Pravilnika je določeno, da je priznana obrestna mera za
posojila v Republiki Sloveniji:
§
za ročnosti
posojil do vključno enega leta obrestna mera sekundarnega trga zakladnih menic;
§
za ročnosti
posojil nad enim do vključno petih let in za ročnosti posojil nad petimi leti obrestna
mera sekundarnega trga državnih obveznic.
V zvezi s priznano obrestno mero za posojila v Republiki
Sloveniji je treba upoštevati tudi prvi odstavek 5. člena Pravilnika, ki
določa, da je priznana
obrestna mera za posojila v Republiki Sloveniji za ročnosti posojil nad enim do
vključno petih let in za ročnosti posojil nad petimi leti do vzpostavitve
sekundarnega trga državnih obveznic izklicana obrestna mera državnih obveznic s
primarnega trga.
Priznane
obrestne mere izračunava ministrstvo,
pristojno za finance, in jih objavlja vsak tretji delovni dan v mesecu na spletnih straneh Ministrstva za
finance in Davčne uprave Republike Slovenije.
Pri
ugotavljanju višine davčno priznanih prihodkov in odhodkov od obresti med
povezanimi osebami obstajajo naslednja možna razmerja med pogodbeno (PgOM) in
priznano obrestno mero (PrOM);
Primerjava
PgOM in PrOM
|
Upoštevanje obresti
|
v
obračunu DDPO
|
|
Zavezanec B
|
Zavezanec A
|
|
|
|
PgOM > PrOM
|
Upoštevajo
se prihodki od obresti v obračunanem znesku, tj. v višini PgOM
|
Upoštevajo
se odhodki od
v višini
priznane obrestne mere *
|
PgOM = PrOM
|
Upoštevajo
se prihodki od obresti v obračunanem znesku, tj. v višini PgOM
|
Upoštevajo
se odhodki od obresti v obračunanem znesku, tj. v višini PgOM
|
PgOM < PrOM
|
Upoštevajo
se prihodki od obresti v višini priznane obrestne mere **
|
Upoštevajo
se odhodki od obresti v obračunanem znesku tj. v višini PgOM
|
* Znesek obresti, ki se nanaša na razliko med PgOM in
PrOM mora zavezanec A v obračunu DDPO izkazati kot popravek odhodkov na raven
davčno priznanih – zmanjšanje.
** Znesek obresti, ki se nanaša na razliko med PgOM
in PrOM mora zavezanec B v obračunu DDPO izkazati kot popravek prihodkov na
raven davčno priznanih – povečanje.
Za izvedbo primerjave med
PgOM in PrOM je treba predhodno ugotoviti višino PrOM.
V
danem primeru se postavlja vprašanje, ali je treba posojilo opredeliti kot
kratkoročno (posojilo je bilo prvotno dogovorjeno kot kratkoročno) ali
dolgoročno (kot posledica dogovora med zavezancema je posojilo »prešlo« v skupino
»nad enim do vključno petih let«).
Pri
primerjavi PgOM in PrOM je treba uporabiti višino zadnje objavljene PrOM,
znane ob času odobritve posojila. Postavlja se namreč vprašanje, ali
sklenitev dogovora o spremembi ročnosti posojila pomeni, da je prišlo do
odobritve (novega) posojila. [1]
ZDDPO-1
ne podaja opredelitve pojmov »odobritev« in »posojilo«. Pojem posojilo je možno
opredeliti s pomočjo Obligacijskega zakonika.
S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo
posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih
nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času
vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti
(prvi odstavek 569. člena OZ).
Posledično
lahko posojilo opredelimo kot znesek denarja ali določeno količino drugih
nadomestnih stvari.
Odobritev
pa bi lahko opredelili kot dejanje, na podlagi katerega (na novo) nastane
med pogodbenima strankama (posojilojemalcem in posojilodajalcem) obligacijsko
razmerje.
Podaljšanje
roka za vračilo glavnice za dodatno leto bi predstavljalo odobritev samo v
primeru, če bi na podlagi tega dogovora nastalo novo pogodbeno –
posojilno razmerje.
V
zvezi s tem je treba upoštevati določbe 323. člena OZ.[2]
Prvi
odstavek 323. člena (pogoji) OZ določa, da obveznost preneha, če se upnik in
dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima
nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago.
Drugi
odstavek 323. člena pa določa, da se sporazum upnika in dolžnika, s katerim se
spreminja ali dodaja določilo o roku, o kraju ali o načinu izpolnitve, dalje
poznejši sporazum o obrestih, pogodbeni kazni, zavarovanju izpolnitve ali o
kakšnem drugem stranskem določilu, kot tudi sporazum o izdaji nove listine o
dolgu, ne štejejo za prenovitev.
Iz
navedenega izhaja, da se sporazum upnika in dolžnika, s katerim se spreminja
določilo o roku, ne šteje za prenovitev, temveč gre za nadaljevanje že
obstoječega posojilnega razmerja, pri čemer se to od dneva veljavnosti dogovora
nadaljuje pod drugačnimi pogoji glede roka vračila posojila. Posledično ni
možno govoriti o tem, da je bilo zavezancu A v mesecu februarju 2006 na novo odobreno
posojilo z ročnostjo nad enim do vključno petih let.
V
danem primeru bo ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov in odhodkov od
obresti med povezanimi osebami za leto 2006 potekalo »dvostopenjsko«, in sicer.
§
01.01.– 14.02.
2006: uporablja se priznana obrestna mera za posojila v Republiki Sloveniji za
ročnosti posojil, kot je veljala za mesec marec 2005 (tj. 3,68%),
§
15.02.– 31.12.
2006: uporablja se priznana obrestna mera za posojila v Republiki Sloveniji za
ročnosti posojil nad enim do vključno petih let, kot je veljala za mesec marec
2005 (tj. 3,53%) in ne, kot je veljala za mesec februar 2006 (tj. 3,42%).
PODROČJE: ZDDPO-1
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon
o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1), Uradni list RS, št. 33/06-UPB2.
§
Pravilnik
o priznani obrestni meri, Uradni list RS, št. 130/04 (142/04 – popr.),
§
Obligacijski
zakonik (OZ),
Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06 Odl. US: U-I-300/04-25.