NOVOSTI
(SPREMEMBE IN DOPOLNITVE) ZDDV-1
–
od 01.01.2015 naprej (1. del)
Iz sklopa »superdavkov« –
modula:
PRAKSA/E-Super
časnik
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
UVOD
V Uradnem listu RS, št. 86/2014 z
dne 01.12.2014, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o davku na dodano vrednost (novela ZDDV-1H).
Namen te (in naslednje) številke
E-Super časnika je tako prikazati vsebino sprememb in dopolnitev
ZDDV-1, ki se v večji meri uporabljajo od 01.01.2015
naprej.
Ocenjujemo, da se bodo spremembe
ZDDV-1 dotaknile majhnega števila slovenskih davčnih zavezancev,
prav tako pa zaradi implementacij direktiv EU kot tudi zaradi
nekaterih drugih sprememb le-te ne predstavljajo bistvenih sprememb
za slovenske davčne zavezance, ki opravljajo transakcije na
ozemlju Slovenije.
Sprememba ZDDV-1 - predstavljajo
predvsem:
·
implementacijo določb
Direktive Sveta 2013/61/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi
Direktive Sveta 2006/112/ES in 2008/118/ES, kar zadeva najbolj
oddaljene francoske regije in zlasti Mayotte;
·
implementacijo
zadnjega sklopa
določb Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o
spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES glede opredelitve kraja
opravljanja storitev, ki morajo biti uveljavljene
01.01.2015;
·
implementacijo
(opcijskega) dela določb Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12.
februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo DDV davčnim
zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v
drugi državi članici;
·
implementacijo dela
določb Direktive Sveta 2013/43/EU z dne 22. julija 2013 v zvezi z
neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti
za dobave določenega blaga in storitev, dovzetnih za
goljufije;
·
odpravo nekaterih
napak v ZDDV-1.
V nadaljevanju gradiva so
zapisane in s praktičnimi primeri predstavljene pomembnejše
spremembe in dopolnitve ZDDV-1. Nekatere redakcijske spremembe
(odprave napak v ZDDV-1) niso posebej obravnavane, v kolikor se
vsebina sprememb ne nanaša na v praksi drugačno izvajanje davčnega
predpisa, kot se ta izvaja pred 01.01.2015.
Pri pripravi tega gradiva še niso
bile znane in v Uradnem listu RS objavljene spremembe PZDDV v
povezavi z novelo ZDDV-1H. Avtor gradiva se delno »naslanja« le
na objavljen predlog sprememb PZDDV, ki je bil objavljen na
spletnih straneh MF z dne 25.11.2014.
Pojmi, uporabljeni v
besedilu E-Super časnika:
·
kratice za države
oziroma davčne zavezance, sodelujoče v poslih – (SI = slovenski
davčni zavezanec z izdano identifikacijsko številko za namene DDV
in s sedežem v Sloveniji …);
·
PZDDV = Pravilnik o
izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost;
·
ZDDV-1 = Zakon o
davku na dodano vrednost.
V spremembe ZDDV-1 sta na podlagi
implementacije določil Direktive 2008/8/ES prav tako vključeni:
1.) posebni ureditvi za telekomunikacijske storitve,
storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki se opravijo osebam,
ki niso davčni zavezanci; ter 2.) posebna ureditev za
opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza
potnikov, ki jih bomo zaradi obsežnosti obravnavali v naslednji
številki E-Super časnika (SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZDDV-1 – od
01.01.2015 naprej – 2. del).
Spremembe ZDDV-1 prikazujemo po
posameznih sklopih – poglavjih ZDDV-1.
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE ZDDV-1 (1. del)
I. VSEBINA IN OBSEG
ZAKONA
I.1.) - 1. člen ZDDV-1:
»osvežitev« vsebine 1. člena ZDDV-1 v delu sklicevanja na (tekoče)
veljavno zakonodajo Unije.
Sprememba 1. člena ZDDV-1 tako
zajema:
·
popravek sklicevanja
na zadnjo uveljavljeno Direktivo 2013/61/EU z dne 17. decembra 2013
o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES in Direktive Sveta
2008/118/ES, kar zadeva najbolj oddaljene francoske regije in
zlasti Mayotte;
·
spremembo definicije,
ki se nanaša na čezmorska ozemlja Francije, ki se štejejo za
ozemlja, ki so del carinskega območja Unije, vendar se zanje
Direktiva 2006/112/ES ne uporablja (imajo status t.i. tretjih
ozemelj).
Od 1. januarja 2014
dalje ima Mayotte, v skladu s sklepom Evropskega Sveta 2012/419/EU
z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotte v razmerju do
Evropske unije, status najbolj oddaljene regije iz 349. člena
Pogodbe o delovanju Evropske unije. Po tej spremembi statusa se
davčne določbe Unije uporabljajo tudi za Mayotte, kar za namene DDV
pomeni, da je Mayotte v enakem položaju kot druge najbolj oddaljene
francoske regije, ki so umeščene izven ozemeljske uporabe Direktive
Sveta 2006/112/ES. Na podlagi Direktive Sveta 2013/61/EU je bil v
skladu s tem tudi Mayotte izključen iz ozemeljske uporabe Direktive
Sveta 2006/112/ES. Posledično je v ZDDV-1 zato vključena sprememba,
ki opredeljuje ozemlja, ki so del carinskega območja Unije, vendar
se za namene DDV štejejo kot »tretje ozemlje«.
PRIMER
SI proda blago
davčnemu zavezancu, ki ima sedež na Mayotte, blago SI odpošlje iz
Slovenije na Mayotte.
Kljub temu, da
Mayotte spada pod državno ozemlje Francije, se opravljen promet
blaga šteje kot prodaja blaga na tretje ozemlje in ne kot promet
blaga na ozemlju Unije. Navedena transakcija z blagom se šteje kot
izvoz blaga iz Slovenije (Unije) na tretje ozemlje skladno z
določili a) točke prvega odstavka 52. člena ZDDV-1.
I.2.) – 4. člen
ZDDV-1: -
v četrtem odstavku navedenega člena se besedilo »davčni organ«
nadomesti z besedilom »Finančna uprava Republike Slovenije«, v
nadaljnjem besedilu ZDDV-1 pa se uporablja še naprej okrajšava
»davčni organ«.
Navedena sprememba je posledica
združitve Carinske uprave RS in Davčne uprave RS v novo Finančno
upravo RS (v nadaljevanju FURS), ki se je »izvedla« 1. avgusta
2014. S tem so na FURS prešle vse pravice in obveznosti davčne in
carinske službe (prav tako pa tudi pristojnosti, ki jih zakon
določa za davčno službo in carinsko službo – glej podrobneje Zakon
o finančni upravi - ZFU).
IV. KRAJ
OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
IV.1.) - 30.c člen ZDDV-1:
sprememba posebnega pravila glede opredelitve kraja opravljanja
storitev v povezavi s telekomunikacijskimi storitvami, storitvami
oddajanja in elektronske storitve, opravljene osebam, ki niso
davčni zavezanci.
Poglavitno spremembo
v zvezi s prenosom določb Direktive 2008/8/ES predstavlja širitev
uporabe posebnega pravila opredelitve kraja opravljanja storitev
skladno s 30.c členom ZDDV-1. Do 01.01.2015 se 30.c člen ZDDV-1
uporablja samo za opredelitev kraja opravljanja storitev za
elektronske storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci s
sedežem oz. s stalnim ali običajnim prebivališčem v državi članici,
če je te storitve opravil davčni zavezanec, katerega sedež
dejavnosti ali stalna poslovna enota, iz katere opravlja storitev,
je zunaj Unije.
Od 01.01.2015 pa se
določila 30.c člena ZDDV-1:
·
uporabljajo
tudi za telekomunikacijske storitve ter storitve radijskega
in televizijskega oddajanja; in to
·
ne glede na
to, kje
ima davčni zavezanec - izvajalec storitve svoj sedež - v Uniji
ali izven Unije – kadar se te storitve opravijo osebi, ki ni davčni
zavezanec; ter
·
ne glede na to,
kje ima prejemnik storitve svoj sedež, stalno oziroma običajno
prebivališče (v Uniji ali izven Unije).
Nov prvi odstavek
30.c člena ZDDV-1 tako glasi:
»(1) Kadar so
telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega
oddajanja ali elektronsko opravljene storitve, zlasti tiste iz
Priloge I a tega zakona, opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec,
je kraj opravljene storitve kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno
ali običajno prebivališče.«
Splošno
pravilo glede opredelitve kraja
opravljanja storitev, kadar so elektronske storitve,
telekomunikacijske storitve ali storitve radijskega in
televizijskega oddajanja opravljene med davčnimi zavezanci,
ostaja nespremenjeno (glej prvi odstavek 25. člena
ZDDV-1).
Pri tem naj
izpostavimo, da lahko izvajalec navedenih storitev prejemnika, ki
ima sedež v Uniji, ne glede na nasprotne informacije obravnava kot
osebo, ki ni davčni zavezanec, dokler mu prejemnik ne sporoči svoje
identifikacijske številke za DDV, kot to izhaja iz 18. člena
Izvedbene uredbe Sveta (ES) št. 282/2011,
ki se uporablja od 01.01.2015 naprej.
Katere storitve se
štejejo za elektronske storitve za namene izvajanja
30.c člena ZDDV-1, okvirno opredeljuje Priloga I a k ZDDV-1, veliko
širše (podrobneje) pa navedeno definicijo opredeljuje 7. člen
Izvedbene uredbe Sveta 282/2011.
PRILOGA I a k
ZDDV-1
OKVIRNI SEZNAM
ELEKTRONSKO OPRAVLJENIH STORITEV IZ 30.c ČLENA
ZAKONA
(1) Spletna
ponudba, spletno gostovanje, vzdrževanje programov in opreme na
daljavo;
(2) dobava
programske opreme in njeno posodabljanje;
(3) dobava slik,
besedil in informacij, kot tudi dajanje baz podatkov na
razpolago;
(4) dobava glasbe,
filmov in iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, kot tudi
predvajanj in prireditev s področij politike, kulture, umetnosti,
športa, znanosti in zabave;
(5) opravljanje
poučevanja na daljavo.
Člen 7 Izvedbene uredbe Sveta (ES) št.
282/2011
1. „Elektronsko opravljene
storitve“ iz Direktive 2006/112/ES vključujejo storitve, ki se
opravljajo s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja in katerih
lastnosti omogočajo, da se v veliki meri opravljajo avtomatizirano
in z minimalnim človeškim posredovanjem in v odsotnosti
informacijske tehnologije ne bi mogle obstajati.
2. Z odstavkom 1 je zajeto
zlasti naslednje:
(a) dobava digitaliziranih
proizvodov na splošno, vključno s programsko opremo ter njenimi
spremembami oziroma nadgradnjami;
(b) storitve, ki omogočajo ali
podpirajo navzočnost podjetij ali posameznikov na elektronskem
omrežju, kot je na primer spletišče ali spletna
stran;
(c) storitve, ki jih računalnik
avtomatsko ustvari s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja
kot odziv na prejemnikov posamičen vnos podatkov;
(d) prenos, proti plačilu,
pravice do prodaje blaga ali storitve na spletni strani, ki deluje
kot spletni trg, kjer potencialni kupci s pomočjo avtomatiziranega
postopka posredujejo ponudbe in kjer sta stranki z elektronsko
pošto, ki jo samodejno ureja računalnik, uradno obveščeni o
prodaji;
(e) internetni paketi
informacijskih storitev (ISP), v katerih telekomunikacijska
sestavina predstavlja pomožen in podrejen del (torej paketi, ki
ponujajo več od samega dostopa do medmrežja in zajemajo druge
elemente, kot so vsebinske strani z dostopom do novic, vremenskih
napovedi ali turističnih informacij; spletne igre;
posredovanje spletišč; dostop do
spletnih razprav in podobno);
(f) storitve, navedene v Prilogi
I.
3. Z odstavkom 1 ni zajeto
naslednje:
(a) storitve
oddajanja;
(b) telekomunikacijske
storitve;
(c) blago, ko se naročilo in
obdelava opravita elektronsko;
(d) CD-ROM-i, diskete in podobni
fizični nosilci zapisa;
(e) tiskani material, kot so
knjige, glasila, časopisi in revije;
(f) zgoščenke in avdio
kasete;
(g) video kasete in
DVD-ji;
(h) igre na
CD-ROM-ih;
(i) storitve strokovnjakov, kot
so odvetniki in finančni svetovalci, ki strankam svetujejo po
elektronski pošti;
(j) storitve interaktivnega
učenja, kjer učitelj posreduje vsebino programa preko interneta ali
elektronskega omrežja, kot je na primer povezava z daljinskim
dostopom;
(k) storitve fizičnega „off-line“
popravila računalniške opreme;
(l) storitve skladiščenja
podatkov „off-line“;
(m) oglaševalske storitve, zlasti
v časopisih, na plakatih in na televiziji;
(n) storitve telefonske pomoči
uporabnikom;
(o) storitve poučevanja, ki
vključujejo le učenje na daljavo, na primer tečaji po
pošti;
(p) klasične dražbene storitve,
odvisne od neposrednega človeškega posredovanja, ne glede na nacin
podajanja ponudb;
(q)-(s) – črtani skladno z
Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1042/2013 z dne 7. oktobra
2013;
(t) vstopnice za kulturne,
umetniške, športne, znanstvene, izobraževalne, razvedrilne ali
podobne prireditve, rezervirane prek spleta;
(u) nastanitev, dajanje
avtomobilov v najem, restavracijske storitve, potniški prevoz ali
podobne storitve, rezervirane prek spleta.
Pojem
»telekomunikacijske storitve« ZDDV-1 ne opredeljuje, je pa
le-ta podrobneje določen v 24. členu Direktive Sveta 2006/112/ES in
(podrobneje) v 6a členu Izvedbene uredbe Sveta (ES) št.
282/2011.
Opravljanje
storitev
Člen 24 Direktive
Sveta 2006/112/ES
[…]
2.
„Telekomunikacijske storitve“ pomenijo storitve v zvezi s
prenosom, oddajanjem ali sprejemanjem signalov, besed, slik in
zvoka ali kakršne koli informacije po žičnih, radijskih, optičnih
ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s povezanim prenosom
ali dodeljevanjem povezane pravice do uporabe zmogljivosti za
takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje, vključno z zagotavljanjem
dostopa do globalnih informacijskih omrežij.
Člen 6a Izvedbene uredbe Sveta
(ES) št. 282/2011
1. Telekomunikacijske
storitve v smislu člena 24(2) Direktive 2006/112/ES zajemajo
zlasti naslednje:
(a) fiksne in mobilne telefonske
storitve za prenos in preklapljanje glasu, podatkov in videa,
vključno s telefonskimi storitvami z video komponento (videofonske
storitve);
(b) telefonske storitve prek
interneta, vključno z videotelefonijo prek internetnega protokola
(VoIP);
(c) telefonski predal, čakanje na
klic, posredovanje klica, identifikacijo klicatelja, trismerno
klicanje in druge storitve upravljanja klicev;
(d) storitve osebnega
klica;
(e) storitve zvočnih in
besedilnih sporočil;
(f) telefaks, telegraf in
teleks;
(g) dostop do interneta, vključno
s svetovnim spletom;
(h) zasebne omrežne povezave, ki
zagotavljajo telekomunikacijske zveze izključno za odjemalčevo
uporabo.
2. Telekomunikacijske storitve
v smislu člena 24(2) Direktive 2006/112/ES ne zajemajo
naslednjega:
(a) elektronsko opravljenih
storitev;
(b) storitev radijskega in
televizijskega oddajanja (v nadaljnjem besedilu: storitve
oddajanja).
Prav tako ZDDV-1 ne definira
pojma »storitve oddajanja«, zato je za obrazložitev pojma treba
upoštevati 6b člen Izvedbene uredbe Sveta (ES) št.
282/2011.
Člen 6b Izvedbene uredbe Sveta
(ES) št. 282/2011
1. Storitve oddajanja
vključujejo storitve oddajanja avdio in avdiovizualnih vsebin, kot
so radijski in televizijski programi, ki jih ponudnik medijskih
storitev, ki je hkrati nosilec uredniške odgovornosti, prek
komunikacijskih omrežij ponuja širši javnosti, ki jih lahko sočasno
gleda ali posluša na podlagi programskega sporeda.
2. Z odstavkom 1 je zajeto zlasti
naslednje:
(a) radijski ali televizijski
programi, ki se prenašajo ali ponovno prenašajo prek radijskega ali
televizijskega omrežja;
(b) radijski ali televizijski
programi, ki se distribuirajo prek interneta ali podobnega
elektronskega omrežja (pretakanje IP), če se oddajajo sočasno s
prenosom ali ponovnim prenosom teh programov prek radijskega ali
televizijskega omrežja.
3. Z odstavkom 1 ni zajeto
naslednje:
(a) telekomunikacijske
storitve;
(b) elektronsko opravljene
storitve;
(c) ponudba informacij o
posameznih programih na zahtevo;
(d) prenos pravic oddajanja ali
prenašanja programov;
(e) dajanje tehnične opreme ali
prostorov za sprejemanje programa v najem;
(f) radijski ali televizijski
programi, ki se distribuirajo prek interneta ali podobnega
elektronskega omrežja (pretakanje IP), razen če se oddajajo sočasno
s prenosom ali ponovnim prenosom teh programov prek radijskega ali
televizijskega omrežja.
Za namene tega
E-Super časnika smo predhodno izpostavili le definicije posameznih
pojmov (storitev) iz 30.c člena ZDDV-1, zaradi obsežnosti in
specifičnosti ostalih določb v povezavi s prej omenjenimi
storitvami pa le-te v tem E-Super časniku ne bomo posebej
obravnavali (v tej smeri glej podrobneje Izvedbeno uredbo Sveta
(ES) 282/2011 – primeroma določbe glede domneve v povezavi z
opredelitvijo kraja opravljanja storitev – pododdelek 3
itd.).
Davčni zavezanci, ki
opravljajo tovrstne storitve (30.c člen ZDDV-1) osebam, ki niso
davčni zavezanci v drugih državah članicah, bodo morali upoštevati
zakonske predpise v teh državah članicah (obračunavati in plačevati
DDV v teh državah članicah, kar pomeni, da se bodo morali
identificirati za namene DDV v vseh tistih državah, kjer imajo
sedež ali stalno oz. običajno prebivališče njihovi
naročniki/prejemniki storitev.
OPOZORILO: Administrativni obveznosti
izpolnjevanja predpisov s področja DDV v drugih državah članicah
skladno s predpisi teh držav se bodo davčni zavezanci lahko
izognili, če se bodo prijavili v posebno ureditev za
telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega
oddajanja ter elektronske storitve, ki se uvaja za davčne zavezance
s sedežem v Uniji, vendar ne s sedežem v državi članici potrošnje
storitev, o čemer bomo pisali v naslednji številki E-Super
časnika.
PRIMER
SI je opravil
elektronsko storitev, kot je ta opredeljena v Prilogi I a k ZDDV-1
(oz. v 7. členu Izvedbene uredbe Sveta (ES) št. 282/2011),
avstrijskim fizičnim osebam, ki niso davčni zavezanci, s stalnim
prebivališčem v Avstriji. Kraj opravljene storitve je:
·
pred 01.01.2015 – v
Sloveniji (na podlagi drugega odstavka 25. člena
ZDDV-1);
·
po 01.01.2015 – v
Avstriji (na podlagi prvega odstavka 30.c člena ZDDV-1).
Posebno
opozorilo:
Kadar je kraj
opravljene transakcije na ozemlju Avstrije skladno z določili
prvega odstavka 30.c člena ZDDV-1, je SI dolžan upoštevati zakonske
predpise, ki veljajo v Avstriji. Te (administrativne) obveznosti
skladno z avstrijskim nacionalnim predpisom pa mu ni treba
izpolnjevati, v kolikor se odloči za uporabo posebne ureditve za
elektronske storitve, telekomunikacijske storitve, storitve
oddajanja … (več v naslednji številki E-Super časnika).
PRIMER
SI je opravil
elektronsko storitev, kot je ta opredeljena v Prilogi I a k ZDDV-1
(oz. v 7. členu Izvedbene uredbe Sveta št. 282/2011), davčnim
zavezancem, identificiranim za namene DDV in s sedež v
Avstriji. Kraj opravljene storitve je:
·
pred in po 01.01.2015
– v Avstriji (na podlagi prvega odstavka 25. člena
ZDDV-1).
Posebno
opozorilo:
·
Plačnik DDV je AT na
ozemlju Avstrije, SI transakcijo poroča tudi v RP-O.
PRIMER
SI je opravil
telekomunikacijsko storitev, kot je ta opredeljena v členu 6a
Izvedbene uredbe Sveta (ES) št. 282/2011, srbskim fizičnim osebam,
ki niso davčni zavezanci, s stalnim prebivališčem v Srbiji. Kraj
opravljene storitve je:
·
pred 01.01.2015 – v
Srbiji (na podlagi 30.d člena ZDDV-1);
·
po 01.01.2015 – v
Srbiji (na podlagi prvega odstavka 30.c člena ZDDV-1).
Posebno
opozorilo:
SI ne pred ne po
01.01.2015 ne obračuna slovenskega DDV, upoštevati pa mora zakonske
predpise, ki veljajo na ozemlju Srbije.
IV.2.) 30.d člen
ZDDV-1: črtanje točke i, j in k v prvem
odstavku 30.d člena ZDDV-1, ki določajo kraj opravljanja
elektronskih storitev, storitve telekomunikacij ali storitve
radijskega in televizijskega oddajanja in, ki se opravijo osebam,
ki niso davčni zavezanci s sedežem zunaj Unije.
Nastala sprememba je v povezavi s
spremembo 30.c člena ZDDV-1, ki na novo določa posebno pravilo
glede opredelitve kraja opravljanja elektronskih storitev,
telekomunikacijskih storitev ali storitev radijskega in
televizijskega oddajanja, opravljenih osebam, ki niso davčni
zavezanci. To pomeni, da se za te storitve, ki jih opravi davčni
zavezanec osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež ali
stalno oz. običajno prebivališče izven Unije, kraj opravljanja
storitev določi v skladu s spremenjenim 30.c členom
ZDDV-1.
IV.3.) 30.e člen
ZDDV-1: dopolnitev/sprememba vsebine
prvega odstavka 30.e člena ZDDV-1 – pravila dejanske uporabe in
uživanja storitev.
Dopolnjen/spremenjen 30.e člen
ZDDV-1 od 01.01.2015 naprej razširja uporabo obdavčitve storitev
glede na dejansko uporabo in uživanja tudi na elektronske storitve,
ki so bile do sedaj izvzete iz navedenega člena.
59.a člen Direktive Sveta
2006/112/ES prepušča posameznim državam članicam odločitev o
uporabi merila dejanske uporabe in dejanskega uživanja storitev z
namenom, da bi se države članice izognile dvojni obdavčitvi,
neobdavčitvi ali izkrivljanju konkurence.
Slovenija je implementirala 59.a
člen navedene evropske direktive v nacionalni predpis oziroma
določila ZDDV-1 v prvi odstavek 30.e člena ZDDV-1, ministru,
pristojnemu za finance, pa je prepuščena pristojnost in odločitev,
ali bo v PZDDV za:
·
storitve, katerih
kraj opravljanja storitev se določi skladno s splošnimi pravili
(25. člen ZDDV-1);
·
storitve najema
prevoznih sredstev (30.b člen ZDDV-1);
·
elektronske storitve,
telekomunikacijske storitve ali storitve radijskega in
televizijskega oddajanja (30.c člen ZDDV-1);
·
storitve oglaševanja,
svetovalcev, posredovanja osebja …, osebam oziroma subjektom, ki
niso davčni zavezanci, s sedežem ali stalnim oziroma običajnim
prebivališčem zunaj Unije (30.d člen ZDDV-1);
določil kriterije, kjer se bo
štelo, da je
kraj opravljanja storitev, ki bi bil v skladu z navedenimi
členi:
·
v Sloveniji, zunaj
Unije, če se te storitve dejansko uporabijo in uživajo zunaj
Unije;
·
zunaj Unije, v
Sloveniji, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo v
Sloveniji.
Pravila dejanske uporabe in
uživanja storitev se skladno s Predlogom PZDDV ne
spreminjajo - Minister, pristojen za finance,
predpisuje pravila dejanske rabe in užitka storitev v 29. členu
PZDDV le za telekomunikacijske storitve, opravljene med davčnimi
zavezanci. Glede na Predlog sprememb PZDDV zakonodajalec ni
predpisal (razširil) uporabo tega pravila na druge
storitve!
PRIMER
SI je opravil
telekomunikacijsko storitev, kot je ta opredeljena v členu 6a
Izvedbene uredbe Sveta (ES) št. 282/2011, davčnim zavezancem s
sedežem v Srbiji. Storitve se dejansko uporabijo in
uživajo:
·
v Srbiji (varianta
1);
·
v Sloveniji (varianta
2).
Kraj opravljene
storitve je:
·
pred in po
01.01.2015:
–
(varianta 1) v Srbiji
(na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDDV-1);
–
(varianta 2) v
Sloveniji (na podlagi 30.e člena ZDDV-1 – uporaba pravila glede
dejanske uporabe in uživanja storitev).
VI. DAVČNA
OSNOVA
VI.1.) 39. člen
ZDDV-1: redakcijski popravek vsebine
petega odstavka 39. člena ZDDV-1.
Novo besedilo petega
odstavka 39. člena ZDDV-1:
»(5) Če davčni zavezanec naknadno
prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga ali
storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v
skladu s prejšnjim odstavkom, mora od prejetega zneska, ki
presega znesek nepopravljenega obračunanega DDV iz prejšnjega
odstavka tega člena, obračunati DDV.«
Davčni zavezanci lahko skladno z
določilom četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1 popravijo (zmanjšajo)
znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev,
ki so jih prijavili v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem
postopku. V kolikor davčni zavezanec naknadno prejme delno ali
celotno poplačilo, mora od prejeta zneska obračunati DDV. Črtanje
besedila petega odstavka 39. člena ZDDV-1 tako ne vpliva na
izvajanje določil ZDDV-1.
VIII. OPROSTITVE
DDV
Ni bistvenih sprememb
– v tem poglavju se v
členih ZDDV-1 (v drugem odstavku 50. člena, a) točki prvega
odstavka 57. člena ter prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDV-1)
besedi »carinski organ« nadomesti z besedama »davčni organ«, ki
pomeni Finančno upravo RS skladno z Zakonom o finančni upravi in o
kateri smo nekaj besed namenili že pri spremembi 4. člena
ZDDV-1.
IX. ODBITEK
DDV
IX.1.) 74 člen
ZDDV-1: črtanje petega odstavka 74.
člena ZDDV-1.
74. člen ZDDV-1 opredeljuje
pogoje za vračilo (slovenskega) DDV davčnim zavezancem s sedežem v
drugi državi članici.
Za vračilo DDV davčnim zavezancem
s sedežem v drugih državah članicah je do sedaj bil pristojen
Davčni urad Ljubljana, s 1.1.2015 pa se te pristojnosti prenesejo
na Finančno upravo RS skladno z Zakonom o finančni
upravi.
IX.2.) 74.b člen
ZDDV-1: predložitev
kopije računov v postopku vlaganja zahtevka za vračilo
DDV.
Davčni zavezanec s
sedežem v drugi državi članici ima ob pogojih, določenih z ZDDV-1,
pravico do vračila slovenskega DDV, zaračunanega za blago ali
storitve, ki so mu jih dobavili/opravili drugi davčni zavezanci na
ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v
Slovenijo.
V postopku vlaganja zahtevka za
vračilo DDV za davčne zavezance iz druge države članice EU (v
skladu s postopkom iz Direktive Sveta 2008/9/ES) Slovenija po
trenutno veljavnih določilih ZDDV-1 (do 31.12.2014) ne zahteva
obvezne predložitve kopije računa oz. uvoznega
dokumenta.
Z novim četrtim odstavkom 74.b
člena ZDDV-1 morajo davčni zavezanci s sedežem v drugi državi
članici Unije od 01.01.2015 naprej k vlogi za vračilo DDV
predložiti tudi kopije računov oz. uvoznih dokumentov, v kolikor je
davčna osnova na posameznem računu/uvoznem dokumentu
najmanj 1.000,00 eurov, oziroma v primeru računa za gorivo najmanj
250,00 eurov.
Nov četrti odstavek 74.b člena
ZDDV-1 glasi:
»(4) Vložnik mora k zahtevku
predložiti tudi kopije računov ali uvoznih dokumentov, če je davčna
osnova na računu ali uvoznem dokumentu v višini najmanj 1.000 eurov
oziroma na računu za gorivo najmanj 250 eurov.«
Posebno
opozorilo:
Davčna osnova je opredeljena v 36. členu ZDDV-1 in vključuje vse,
kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel
dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te
dobave, vključno s subvencijami … (v davčno osnovo se ne všteva
DDV!).
PRIMER
SI je opravil na
ozemlju Slovenije storitev izobraževanja za avstrijskega davčnega
zavezanca, identificiranega za namene DDV in s sedežem v Avstriji.
Kraj opravljanja storitev je na podlagi prvega odstavka 29. člena
ZDDV-1 v Sloveniji. SI je za opravljeno transakcijo izdal račun z
obračunanim slovenskim DDV – davčna osnova v višini 900,00 EUR
(brez DDV), obračunan DDV po stopnji 22% v višini 198,00 eurov.
Skupaj za plačilo 1.098,00 EUR.
AT ob vložitvi
zahtevka za vračilo slovenskega DDV ni dolžan predložiti kopije
računa, saj davčna osnova po posameznem računu ne presega
1.000,00 EUR.
IX.3.) 74.e člen
ZDDV-1: elektronsko vročanje pozivov za
dopolnitev vlog in odločb pri vračilu slovenskega DDV davčnim
zavezancem s sedežem v drugi državi članici
a)
Elektronsko
vročanje pozivov za dopolnitev zahtevka za vračilo (slovenskega)
DDV
Kadar davčni organ presodi, da
nima na voljo dovolj ustreznih informacij, na podlagi katerih bi
lahko odločil o zahtevku za vračilo, lahko slednji v skladu z
določilom (trenutno veljavnega) drugega odstavka 74.e člena ZDDV-1
poda poziv za dopolnitev vloge za vračilo slovenskega
DDV, katerega pošlje na elektronski naslov:
·
vložnika;
·
pristojnega državnega
organa; ali
·
druge osebe, če je ta
davčnemu organu na voljo.
Dopolnjen drugi odstavek 74.e
člena ZDDV-1 določa, da se poziv za dopolnitev zahtevka za vračilo
slovenskega DDV šteje za vročenega naslovniku na dan, ko davčni
organ od prejemnika prejme potrdilo o prejemu elektronskega
sporočila, vendar najkasneje 15. dan od dneva, ko je bil le-ta
poslan.
b)
Elektronsko
vročanje odločb o vračilu (slovenskega) DDV ter določitev roka za
pritožbo
Z novim petim odstavkom 74.e
člena ZDDV-1 se prav tako ureja elektronsko vročanje odločb o
vračilu slovenskega DDV. Šteje se, da je odločba vročena 15. dan od
dneva, ko je bila odposlana v elektronski portal države
sedeža.
V kolikor država članica sedeža
vložnika ne zagotavlja vročanja odločb iz elektronskega portala, se
odločba pošlje na elektronski naslov vložnika. Šteje se, da je
odločba vročena 15. dan od dneva, ko je bila odposlana na ta
elektronski naslov.
Elektronsko vročanje ureja Zakon
o splošnem upravnem postopku (ZUP) in sicer se izvaja preko
informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja
vročanje dokumentov po elektronski poti.
ZUP
VI.
poglavje
VROČANJE
1. Način vročanja
83. člen
(1) Dokumenti se vročijo po pošti ali po elektronski
poti, ali pa jih vroča organ po svoji uradni osebi, po pravni
ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki
ali po elektronski poti kot svojo dejavnost. Tistega, ki mu je
treba vročiti dokument, je samo izjemoma dovoljeno povabiti zato,
da ga prevzame, če to zahteva narava ali pomen dokumenta, ki ga je
treba vročiti.
(2) Organ vroča po elektronski poti, če stranka vlogo
za začetek postopka pošlje v elektronski obliki, če med
postopkom sporoči organu, da želi vročitev dokumentov v varni
elektronski predal in v drugih primerih, ko sam lahko zanesljivo
ugotovi, da ima varni elektronski predal. Če stranka nima odprtega
varnega elektronskega predala, organu ne sporoči njegovega naslova,
če vročitev v varni elektronski predal ni mogoča, ali če izrecno
zahteva fizično vročitev dokumenta, se vročitev opravi po 87. členu
tega zakona.
(3) Uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi ter drugi
dokumenti, v katerih je določen rok in se pošiljajo naslovniku v
fizični obliki, vročijo po določbah tega zakona.
84. člen
ZUP
(1) Vroča se ob delovnikih od 6. do 20. ure. Vročanje
po elektronski poti se lahko opravi ves čas.
(2) Organ, čigar dokument je treba vročiti, lahko iz razlogov,
ki jih določa poseben zakon, ali zaradi nujnih ukrepov v javnem
interesu odredi, naj se vročitev opravi tudi na nedeljo ali na
praznik Republike Slovenije oziroma drug dela prost dan, če je to
neogibno potrebno, pa tudi izven časovnih okvirov iz prvega
odstavka.
86. člen
ZUP
(1) Vročitev po elektronski poti se opravi preko
informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja
vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo
dejavnost.
(2) Informacijski sistem iz prejšnjega odstavka pošlje
naslovniku v varen elektronski predal in na elektronski naslov, če
ga je sporočil organu, informativno elektronsko sporočilo, da mora
dokument prevzeti v 15 dneh.
(3) Naslovnik dokument prevzame iz informacijskega
sistema iz prvega odstavka tako, da z uporabo kvalificiranega
potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost,
presname dokument v elektronski obliki in elektronsko podpiše
vročilnico.
(4) Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik
prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko
je bilo sporočilo puščeno v varnem elektronskem predalu, velja
vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Informacijski
sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje pošlje dokument v
varen elektronski predal naslovnika in organu elektronsko
sporočilo, da dokument ni bil prevzet v zakonitem
roku.
(5) Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in
obveščanje o vročitvi obvesti organ, ki je vročitev odredil, z
vročilnico v elektronski obliki.
Z novim šestim odstavkom 74.e
člena se podrobneje opredeljuje pravica do pritožbe zoper odločbo o
vračilu slovenskega DDV.
Pravica do pritožbe je ustavno
varovana pravica – pravica do pravnega sredstva, s katerim se
izpodbija posamičen (upravni) akt nižje stopenjskega organa.
Skladno z določili 86. člena ZDavP-2 je rok za vložitev pritožbe
načeloma 15 dni od vročitve odločbe, razen v primeru pritožbe zoper
odločbo, izdano v postopku davčnega inšpekcijskega postopka, kjer
je rok za vložitev pritožbe določen na 30 dni.
86. člen ZDavP-2
(rok za vložitev
pritožbe)
(1) Pritožba se lahko vloži v
roku 15 dni od vročitve odločbe, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(2) Pritožba zoper odmerno
odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru, se,lahko vloži v
roku 30 dni od vročitve odločbe.
[…]
Nov šesti odstavek 74.e člena
ZDDV-1 tako le zapisuje navedeno pravico v določila ZDDV-1 –
pritožba zoper odločbo o vračilu DDV, pri čemer določa 30 dnevni
pritožbeni rok od dneva vročitve.
Nov šesti odstavek 74.e člena
ZDDV-1 glasi:
[…]
(6) Pritožba zoper odločbo se
lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko se šteje, da je bila odločba
vročena.
[…]
PRIMER
DE je zahteval
vračilo (slovenskega) DDV, ki mu je bil obračunan s strani drugih
davčnih zavezancev, identificiranih za namene DDV v Sloveniji.
Davčni organ je 10. januarja 2015 vložniku (DE) na elektronski
naslov poslal odločbo o zavrnitvi vračila
(slovenskega) DDV. Šteje se, da je odločba vročena 15. dan od
dneva, ko je bila poslana prejemniku na elektronski naslov (25.
januar 2015).
DE lahko vloži
pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi vračila DDV najkasneje do
vključno 24. februarja 2015 (tj. v 30 dneh od dneva, ko se šteje,
da je bila odločba vročena).
S spremembo določbe, ki
opredeljuje obrazložitev odločbe o vračilu slovenskega DDV, se
uskladi vsebina PZDDV z vsebino ZDDV-1 (zakonske obveznosti lahko
določa le zakon!).
Kadar davčni organ z odločbo
zavrne zahtevo za vračilo DDV, spremenjen sedmi odstavek (prej peti
odstavek) nalaga davčnemu organu obveznost, da v odločbi
navede:
·
kratko obrazložitev
zavezančeve vloge;
·
pravno
podlago;
·
razlog za zavrnitev
ob zavrnitvi ali delni zavrnitvi; ter
·
oznako razloga za
zavrnitev.
Oznaka razloga za zavrnitev ni
novost, saj je minister, pristojen za finance, oznake »predpisal«
že s spremembami in dopolnitvami PZDDV (glej 118. člen), ki so se
začele uporabljati s 01.07.2013, vendar zakonodajalec podlage za
določitev le teh ni predpisal z ZDDV-1.
IX.4.) 74.g člen
ZDDV-1: redakcijski popravek sklicevanja
(številčenja) na dopolnjen/spremenjen 74.e člen ZDDV-1.
IX.5.) 74.i člen
ZDDV-1: elektronska komunikacija
davčnega organa z davčnimi zavezanci, ki imajo sedež v tretji
državi in, ki zahtevajo vračilo slovenskega DDV.
Od 01.07.2012 naprej (novela
ZDDV-1E) morajo davčni zavezanci, ki imajo sedež v tretji državi in
zahtevajo vračilo slovenskega DDV, zahtevke predlagati v
elektronski obliki preko sistema eDavki.
Z dopolnitvijo 74.i člena ZDDV-1
pa lahko davčni organ, v kolikor nima na voljo vseh
informacij, na podlagi katerih bi lahko odločil o zahtevku za
vračilo, od vložnika zahteva dodatne informacije preko elektronske
poti. Po elektronski poti se bodo prav tako vročali tudi sklepi,
odločbe in ostali dokumenti.
Za vračilo DDV davčnim zavezancem
s sedežem v tretjih državah je do sedaj bil pristojen Davčni urad
Ljubljana, s 1.1.2015 pa se te pristojnosti prenesejo na Finančno
upravo RS skladno z Zakonom o finančni upravi.
X. OBVEZNOSTI
DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI
ZAVEZANCI
X.1.) drugi odstavek 76. člena
ZDDV-1: neobvezno imenovanje davčnega
zastopnika kot plačnika DDV za davčne zavezance s sedežem v tretjih
državah za točno določene vrste transakcij.
Sedanji drugi odstavek 76. člena
ZDDV-1 med drugim opredeljuje obvezno imenovanje davčnega
zastopnika, v kolikor se davčni zavezanec, ki nima sedeža v
Sloveniji, temveč v tretji državi (ali na tretjem ozemlju),
v Sloveniji pa opravi transakcijo, šteje za plačnika DDV, kot to
določa 1. do 5. točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1.
Izjema od zapisanega velja le v
primeru, ko tak davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za
davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije in opravljajo
elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci. Z
dopolnjenim drugim odstavkom 76. člena ZDDV-1 se ta izjema od
imenovanja davčnega zastopnika širi na vse davčne zavezance, ki
imajo sedež v tretji državi (ali na tretjem ozemlju) in
uporabljajo:
·
posebno ureditev za
elektronske storitve, telekomunikacijske storitve in storitve
oddajanja; ali
·
posebno ureditev za
opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza
potnikov.
PRIMER
Srbski davčni
zavezanec, s sedežem v Srbiji (tretji državi) je opravil storitev
izobraževanja na ozemlju Slovenije. Kraj opravljene storitve je
skladno z 29. členom ZDDV-1 v Sloveniji. Srbski davčni zavezanec je
plačnik DDV v Sloveniji, kot to določa 1. točka prvega odstavka 76.
člena ZDDV-1.
Srbski davčni
zavezanec mora za izpolnitev davčne obveznosti imenovati
davčnega zastopnika.
PRIMER
Srbski davčni
zavezanec, s sedežem v Srbiji, je opravil elektronsko storitev, kot
je ta opredeljena v členu 7 Izvedbene uredbe Sveta št. 282/2011,
slovenskim fizičnim osebam, ki niso davčni zavezanci, s stalnim
prebivališčem v Sloveniji. Srbski davčni zavezanec uporablja
posebno ureditev za elektronske storitve, telekomunikacijske
storitve in storitve oddajanja.
Srbski davčni
zavezanec ni dolžan za izpolnitev davčne obveznosti
imenovati davčnega zastopnika.
X.2.) a) točka drugega odstavka
78. člena ZDDV-1: redakcijski popravek zneska
25.000,00 eurov v 50.000,00 eurov.
V skladu z Zakonom o spremembah
in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1G – Uradni
list RS, št. 83/12) je bil »limit« iz prvega odstavka 94. člena
ZDDV-1 povišan iz 25.000 na 50.000 eurov. Tej spremembi pa ni
sledil popravek zneska v a) točki drugega odstavka 78. člena
ZDDV-1, na podlagi katere davčnemu zavezancu iz prvega odstavka 94.
člena ZDDV-1 ni treba predložiti zahtevka za izdajo
identifikacijske številke za namene DDV.
X.3.) 79. člen
ZDDV-1: določitev materialnega predpisa
glede objave seznama davčnih zavezancev
Vsebinsko se dopolnjuje tretji
odstavek 79. člena ZDDV-1, s katerim se ureja objavljanje podatkov
o davčnih zavezancih (seznam davčnih zavezancev). Takšen seznam
Finančna uprava RS že sedaj objavlja na svojih spletnih
straneh.
Pravna podlaga za takšno objavo
podatkov je določena v 19. členu ZDavP-2.
X.4.) 88.c člen
ZDDV-1: popravek tretjega odstavka, ki
določa začetek teka obresti pri naknadni predložitvi obračuna DDV,
ki ga davčni zavezanec ni predložil v roku.
Vsebinsko pomembno spremembo
vsebuje nova (preciznejša) formulacija tretjega odstavka 88.c člena
ZDDV-1, s katero je zakonodajalec natančneje določil, da pri
naknadni predložitvi obračuna DDV, ki ni bil predložen v
roku, obresti
začnejo teči prvi dan po poteku roka za predložitev obračuna DDV
za določeno davčno obdobje, za katerega bi moral biti
predložen obračun DDV.
Novo besedilo
tretjega odstavka 88.c člena ZDDV-1 tako glasi:
»(3) Davčni zavezanec obračuna
obresti iz prejšnjega odstavka za obdobje od prvega dne, ki sledi
zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku davčnega
obdobja, v katerem za
katerega bi moral biti predložen obračun DDV, do dneva
predložitve obračuna DDV.«
S popravkom tretjega odstavka
88.c člena ZDDV-1 se odpravlja nedoslednost zakonodajalca pri
sprejemanju (in pozneje pri dopolnitvi) navedenega člena ZDDV-1,
saj ob branju trenutno veljavnega 88.c člena ZDDV-1 slednji ne
določa kaznovanja z obrestmi za vse zamudnike, ki zamudijo rok za
predložitev obračuna za do cca. 30 dni.
PRIMER –
trenutna ureditev - do 31.12.2014
SI izvaja davčne
obračune za namene DDV v mesečnih davčnih obdobjih. Davčni obračun
za mesec oktober 2014 ni predložil v predpisanem roku (do
28.11.2014, ne izpolnjuje rekapitulacijskega poročila), temveč šele
08.12.2014.
Prvi
dan pričetka obračunavanja
obresti:
·
… po poteku davčnega
obdobja, v katerem bi moral biti predložen obračun DDV; …
(obračun DDV za davčno obdobje oktober mora biti predložen do
28.11.2014!);
·
… prvega dne, ki
sledi zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku
davčnega obdobja, v katerem bi moral biti predložen obračun
DDV … = naslednji mesec, v katerem bi moral biti predložen
obračun DDV, je mesec december 2014. Prvi dan, ki sledi zadnjemu
delovnemu dnevu decembra 2014 = 01.01.2015.
Končni datum za
obračun obresti je manjši od začetnega datuma obračuna
obresti).
Namen
zakonodajalca - obračun obresti: od 29.11.2014 do 08.12.2014,
zamudne obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta,
ki je veljala na dan 28.11.2014, povečani za 1%.
PRIMER – nova
ureditev – po 01.01.2015
SI izvaja davčne
obračune za namene DDV v mesečnih davčnih obdobjih. Davčni obračun
za mesec januar 2015 ni predložil v predpisanem roku (do
27.02.2015, ne izpolnjuje rekapitulacijskega poročila!), temveč
šele 09.03.2015.
Prvi
dan pričetka obračunavanja
obresti:
·
… po poteku davčnega
obdobja, za katerega bi moral biti predložen obračun
DDV … (obračun DDV za davčno obdobje januar mora biti predložen do
27.02.2015!);
·
…prvega dne, ki sledi
zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku
davčnega obdobja, za katerega bi moral biti predložen
obračun DDV … = 28.02.2015;
·
obračun
obresti:
od 28.02.2015 do 09.03.2015, zamudne obresti po medbančni obrestni
meri za ročnost enega leta, ki je veljala na dan 27.02.2015,
povečani za 1%.
Kot je že uvodoma omenjeno, za
vse spremembe in dopolnitve v povezavi s POSEBNO UREDITVIJO –
poglavje XI. POSEBNE UREDITVE (skladno z določili ZDDV-1),
ki bodo v uporabi od 01.01.2015 naprej, bomo izdali še en E-Super
časnik v posebni samostojni številki.
XII. NADZOR NAD
OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV
XII.1.) 138. člen
ZDDV-1: nadzor nad obračunavanjem in
plačevanjem DDV.
138. člen ZDDV-1 opredeljuje
nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV, ki ga od 01.01.2015
opravlja Finančna uprava RS. Nadzor se opravlja v skladu z zakonom,
ki ureja davčni postopek, pristojnosti davčnega organa pa so
določene z Zakonom o finančni upravi.
XIII. KAZENSKE
DOLOČBE
XIII.1.) 140. člen
ZDDV-1: sprememba in dopolnitev vsebine
(»osnovnih«) davčnih prekrškov.
Sprememba in dopolnitev kazenskih
določb je posledica vključitve posebne ureditve za
telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronskih
storitev ter posebne ureditve za storitve mednarodnega občasnega
cestnega prevoza potnikov.
Tako se v prvem odstavku 140.
člena ZDDV-1 spremenijo naslednje točke:
6. davčnemu organu ne sporoči,
kdaj se njegova dejavnost, ki jo opravlja kot davčni zavezanec
začne, spremeni ali preneha (prvi odstavek 125. člena in prvi
odstavek 130.c člena);
7. ne predloži posebnega obračuna
DDV od telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali
elektronskih storitev oziroma ga ne predloži na predpisani način
oziroma predloženi posebni obračun DDV ne vsebuje predpisanih
podatkov (127. člen in 130.d člen);
8. ne plača DDV od
telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih
storitev v predpisanem roku (128. in 130.e člen).
Dodajo se naslednje
točke:
10. ne predloži posebnega
obračuna DDV za opravljanje storitev
mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov
oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma predloženi posebni
obračun ne vsebuje predpisanih
podatkov (137.d člen);
11. ne predloži zahtevka za
izdajo identifikacijske številke za DDV oziroma ga ne predloži na
predpisani način oziroma predloženi zahtevek
ne vsebuje predpisanih podatkov (prvi, drugi in tretji odstavek
137.b člena);
12. ne
sporoči spremembe podatkov
iz četrtega odstavka
137.b člena tega zakona;
13. ne obvesti
davčnega organa o predvidenem
opravljanju prevoza (137.č člen);
14. ne
plača DDV od storitev mednarodnega
cestnega prevoza potnikov v predpisanem roku oziroma na predpisan
način (137. e
člen).
XIII.2.) 141. člen
ZDDV-1:sprememba in dopolnitev vsebine
hujših davčnih prekrškov.
Kot hujši davčni prekršek je od
01.01.2015 določena opustitev predpisanega vodenja in hranjenja
evidenc v povezavi s posebno ureditvijo za telekomunikacijske
storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve ter
posebno ureditvijo za storitve mednarodnega občasnega cestnega
prevoza potnikov.
V prvem odstavku 141. člena
ZDDV-1 se tako spremeni 16. in 17. točka ter doda 18.
točka:
16. ne vodi evidence o
transakcijah v okviru posebne ureditve za davčne zavezance, ki
nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve
oddajanja ali elektronske storitve oziroma je ta evidenca nepopolna
ali nenatančna (130. in 130.g člen);
17. ne zagotavlja hranjenja
evidenc o transakcijah o opravljanju telekomunikacijskih storitev,
storitev oddajanja ali elektronskih storitvah v predpisanem roku
hranjenja (130. in 130.g člen);
18. ne vodi evidence o storitvah
po posebni ureditvi za opravljanje storitev mednarodnega občasnega
cestnega prevoza potnikov oziroma ne zagotavlja hranjenja
dokumentacije v predpisanem roku (137.f člen).
XIV. POSEBNI
DOLOČBI
XIV.1.) 146. člen
ZDDV-1: način vlaganja vlog v elektronski
obliki.
Minister, pristojen za finance,
predpiše tudi način vlaganja vlog v elektronski obliki in sicer s
podzakonskim aktom (PZDDV).
XV. PREHODNE IN
KONČNA DOLOČBA
Z novelo ZDDV-1C (Uradni list RS,
št. 85/10) je bila uveljavljena obrnjena davčna obveznost na
podlagi 76.a člena ZDDV-1 tudi za transakcije v povezavi s prenosom
pravic do emisije toplogrednih plinov in sicer z uporabo do 30.
junija 2015.
Zakonodajalec uporabo te ureditve
sedaj skladno z določili 199a člena Direktive 2006/112/ES (ki je
bila spremenjena na podlagi Direktive Sveta 2013/43/EU z dne 22.
julija 2013 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV
v zvezi z neobvezno in začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne
obveznosti za dobavo določenega blaga in storitev, dovzetnih za
goljufije) podaljšuje do 31. decembra 2018.
Člen 199a
Države članice lahko do 31.
decembra 2018 za obdobje najmanj dveh let določijo, da je oseba, ki
je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, kateremu se opravi katera
koli izmed naslednjih dobav:
(a) prenos pravic do emisije
toplogrednih plinov, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive
2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o
vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije
toplogrednih plinov v Skupnosti10, prenosljivih v skladu s členom
12 navedene direktive;
[…]
Namesto
zaključka …
Novosti (spremembe in dopolnitve)
ZDDV-1 po noveli ZDDV-1H, ki se uporabljajo od 01.01.2015 naprej,
opisujemo tudi v naslednji številki E-Super časnika.
… še
dodatno povabilo!
Vstopite na edinstveno super
davčno avtocesto www.SuperDavki.com, vsi novi
uporabniki – člani (DELUX) SUPER kluba davkoplačevalcev prejmejo še
posebno darilo!