Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Ostalo/Civilno pravo in ostalo/SZ-ZGO-GZ
STANOVANJSKI ZAKON
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/SZ-1/
Uradni list RS, št.:
·
69/03 (16.07.2003; veljavnost od 14.09.2003; uporaba od
14.09.2003),
·
18/04-ZVKSES (27.02.2004; veljavnost od 01.08.2004; uporaba od
01.08.2004),
·
47/06-ZEN (09.05.2006; veljavnost od 24.05.2006; uporaba od
24.11.2006),
·
45/08-ZVEtL (09.05.2008; veljavnost od 24.05.2008; uporaba od
24.05.2008),
·
57/08-SZ-1A (10.06.2008; veljavnost od 25.06.2008; uporaba od
25.06.2008),
·
62/10-ZUPJS (30.07.2010; veljavnost od 14.08.2010; uporaba od
01.06.2010),
·
56/11 (11.07.2011) – Odločba Ustavnega sodišča o razveljavitvi 127.
člena SZ-1,
·
87/11-SZ-1B (02.11.2011; veljavnost od 17.11.2011; uporaba od
17.11.2011),
·
40/12-ZUJF (30.05.2012; veljavnost od 31.05.2012; uporaba od
31.05.2012),
·
27/17-SZ-1C (02.06.2017; veljavnost od 17.06.2017; uporaba od
17.06.2017),
·
59/19-SZ-1D (04.10.2019; veljavnost od 19.10.2019; uporaba od
19.10.2019),
·
203/20-ZIUPOPDVE (30.12.2020; veljavnost od 31.12.2020; uporaba od
31.12.2020),
·
189/20-ZFRO (15.12.2020; veljavnost od 30.12.2020; uporaba od
01.01.2021),
·
90/21-SZ-1E (04.06.2021; veljavnost od 19.06.2021; uporaba od
19.06.2021).
Datum veljavnosti NUPB: od 19.06.2021
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 19.06.2021 naprej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje
stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj,
lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih
stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih
stanovanj, pomoč pri pridobitvi in pri uporabi stanovanja,
pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju,
pristojnosti in naloge občin na stanovanjskem področju,
pristojnosti organov in organizacij, ki delujejo na stanovanjskem
področju, registre ter inšpekcijsko nadzorstvo nad uresničevanjem
določb tega zakona.
(2) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za lastninskopravna
razmerja v večstanovanjskih stavbah ter upravljanje
večstanovanjskih stavb uporabljajo določbe stvarnopravnega zakonika
(Uradni list RS, št. 87/2002).
2. člen
(vrste stanovanjskih stavb)
(1) Stanovanjske stavbe se, glede na število stanovanjskih enot, ki
so v njih in glede na način rabe, razvrščajo na enostanovanjske
stavbe, dvo in večstanovanjske stavbe in stanovanjske stavbe za
posebne namene.
(2) Enostanovanjske stavbe so samostojno stoječe enodružinske hiše,
vile, atrijske hiše, vrstne hiše, počitniške hiše in podobno.
(3) Dvo in večstanovanjske stavbe so samostojno stoječe stavbe z
dvema ali več stanovanji, stanovanjski bloki, stolpiči, stolpnice
in podobno.
(4) Stanovanjske stavbe za posebne namene so stavbe, namenjene
začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb,
stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kot so dijaški in
študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za
terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi
za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih
programov, ki vključujejo bivanje.
(5) Če so v stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori in je več
kot polovica površine namenjena stanovanjem, je takšna stavba po
tem zakonu stanovanjsko-poslovna stavba.
3. člen
(sestavine stanovanjskih stavb)
(1) Stanovanjske stavbe, razen enostanovanjskih stavb, so
sestavljene iz posameznih delov in skupnih delov.
(2) Posamezni deli so stanovanjske enote, poslovni prostori ali
drugi samostojni prostori. K posameznemu delu lahko spadajo tudi
drugi individualno odmerjeni prostori, če so del stanovanjske
stavbe v solastnini etažnih lastnikov.
(3) Skupni deli so skupni prostori in zemljišče, skupni gradbeni
elementi in skupne inštalacije, naprave ter oprema.
(4) Skupni deli so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih
delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov
posameznih delov (posebni skupni deli).
(5) Celotna enostanovanjska stavba predstavlja stanovanje.
4. člen
(posamezni deli)
(1) Stanovanjske enote v dvo ali večstanovanjski stavbi (v
nadaljnjem besedilu: večstanovanjska stavba) so stanovanja.
Stanovanjske enote v stanovanjski stavbi za posebne namene so
bivalne enote.
(2) Stanovanje po tem zakonu je skupina prostorov, namenjenih za
trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom,
ne glede na to ali so prostori v stanovanjski stavbi ali drugi
stavbi.
(3) Individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom,
so lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase,
lože, če niso sestavni del posameznega dela.
5. člen
(skupni deli)
(1) Skupni prostori v večstanovanjski stavbi in stanovanjski stavbi
za posebne namene so: stopnišča, vhodni vetrolovi, hodniki,
kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča,
delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostori za odlaganje
odpadkov in drugi prostori, ki so namenjeni skupni rabi etažnih
lastnikov (dovozi, klančnine in podobno) ter zemljišče, na katerem
stavba stoji, lahko pa tudi drugo zemljišče, na katerem so
izpolnjeni pogoji lastništva.
(2) Skupni gradbeni elementi v večstanovanjski stavbi in
stanovanjski stavbi za posebne namene so temelji, nosilni zidovi in
druge vrste konstrukcij, stropi, streha, fasada, dimniki,
prezračevalne tuljave, svetlobni jaški, jaški dvigal in druge
podobne konstrukcije.
(3) Skupne inštalacije, naprave in oprema v večstanovanjski stavbi
in stanovanjski stavbi za posebne namene so notranja električna,
vodovodna, plinovodna in toplovodna napeljava, ki je za hišnimi
priključki in se nahaja v skupnih prostorih, dvigala, kanalizacija,
naprave za ogrevanje, televizijske in druge sprejemne antene,
strelovodi, naprave za gašenje, odkrivanje in javljanje požara,
varnostna razsvetljava in vsi komunalni priključki, ki so namenjeni
skupni rabi.
(4) Kadar služi določen gradbeni element tako posameznemu delu kot
skupnim delom, se šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja
funkcija večstanovanjske stavbe kot celote (toplotna in hidro
izolacija pohodne terase, zunanja stran balkona, ki predstavlja
hkrati fasado hiše in podobno).
6. člen
(vrste
stanovanjskih enot)
(1) Stanovanjske
enote v večstanovanjskih stavbah so stanovanja, ki se razvrščajo na
garsonjere ter enosobna, enoinpolsobna, dvosobna, dvoinpolsobna,
trisobna, triinpolsobna, štirisobna in večsobna
stanovanja.
(2) Stanovanjske
enote v vseh vrstah stanovanjskih stavb za posebne namene so
bivalne enote, ki se glede na namen in način uporabe razvrščajo na
bivalne enote s souporabo sanitarij in kuhinje, bivalne enote s
sanitarijami oziroma kopalnico in souporabo kuhinje ter bivalne
enote s kopalnico in mini kuhinjo.
(3) Bivalne enote,
namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno
ogroženih oseb, so lahko tudi v drugih stanovanjskih objektih, ne
le v stanovanjskih stavbah za posebne namene.
7. člen
(identifikacijske
oznake stavb in stanovanj)
(1) Stanovanjskim
stavbam in posameznim delom se za potrebe vzpostavitve, vodenja in
izmenjave podatkov iz katastra stavb in registra stanovanj določi
identifikacijska oznaka.
(2) Posamezni deli
se oštevilčijo z zaporedno številko v okviru ene stavbe. Če ima
stavba več ločenih vhodov in za vsak vhod določeno svojo hišno
številko, se številke stanovanj določijo za vsak vhod
posebej.
(3) Lastnik oziroma
lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali najemnik oziroma
najemnica (v nadaljnjem besedilu: najemnik) mora označiti
stanovanje ali bivalno enoto in druge prostore s številko posamezne
enote. Individualni prostori, ki pripadajo stanovanju, se označijo
s številko stanovanja in dodatkom a, b, c in tako dalje. Številko
stanovanja in številko drugih prostorov v obliki tablice, nalepke
ali v drugi trajni obliki, se namesti nad ali ob vhodna vrata
stanovanja ali drugih prostorov.
(4) Če ima stavba
upravnika oziroma upravnico (v nadaljnjem besedilu: upravnik), mora
oštevilčenje in označitev stavb in stanovanj opraviti
upravnik.
(5) Določbe tega
člena se smiselno uporabljajo tudi za poslovno-stanovanjske ter
poslovne stavbe.
8. člen
(označbe in
podzakonski predpisi)
(1) Označevanje iz
prejšnjega člena se podrobneje določi z uredbo o označevanju
stanovanj in stanovanjskih enot, ki jo na predlog ministra,
pristojnega za stanovanjske zadeve, oziroma ministrice, pristojne
za stanovanjske zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), izda
Vlada Republike Slovenije.
(2) Minister
predpiše za večstanovanjske stavbe, oskrbovana stanovanja za
starejše ter za stanovanjske stavbe, namenjene začasnemu reševanju
stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb:
– površinske
normative in funkcionalne standarde;
– kategorizacijo
vseh vrst stanovanjskih enot;
– tehnične
pogoje;
– standarde
vzdrževanja večstanovanjskih stavb in skupine funkcionalno
povezanih večstanovanjskih stavb.
(3) Oskrbovana
stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci
dobijo pomoč 24 ur dnevno iz določene ustanove, pod pogojem, da so
arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z
lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki
strnjene gradnje.
9. člen
(opredelitev
upravljanja)
(1) Upravljanje
večstanovanjske stavbe po tem zakonu je sprejemanje in izvrševanje
odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred
pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja
bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe.
(2) Minister s pravilnikom natančneje določi posle upravljanja in
pooblastila upravnika po tem zakonu ter ključ delitve obratovalnih
stroškov.
(3) Določbe glede upravljanja veljajo tudi za večstanovanjske
stavbe, v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina,
posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo.
10. člen
(primerno
stanovanje)
Primerno stanovanje
po tem zakonu je tisto stanovanje, ki je v takšni eno ali
večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi
tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in
je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno
dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del
(razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim
potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih
članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem
gospodinjstvu v gospodinjstvu skupaj z lastnikom
oziroma najemnikom, ter ustrezati površinskim
normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.
11. člen
(ožji družinski
člani po tem zakonu)
(1) Ožji družinski
člani po tem zakonu so zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik
živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska
skupnost), njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji
ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
(2) Določba
prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za določitev ožjih
družinskih članov najemnika.
(3) Gospodinjstvo po tem
zakonu je skupnost posameznikov, ki skupaj uporabljajo stanovanje
in imajo na tem naslovu prijavljeno stalno ali začasno
prebivališče. Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki prebiva
v stanovanju sam.
11.a člen
(pridobivanje osebnih podatkov)
Občina, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska
organizacija, ki zagotavlja stanovanjske enote, za potrebe
ugotavljanje dejanskega stanja in odločanja v upravnih postopkih
dodeljevanja neprofitnih stanovanj ali bivalnih enot, preverjanja
izpolnjevanja pogojev za upravičenost do nadaljevanja neprofitnega
najemnega razmerja, odobritve izredne pomoči, zamenjave stanovanj,
izdaje mnenja centrom za socialno delo, ali je posameznik upravičen
do pridobitve neprofitnega najemnega stanovanja, brezplačno
pridobivajo o najemnikih in drugih udeležencih v teh postopkih
podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra
prebivalstva (osebno ime, EMŠO, davčna številka), podatke o
gospodinjstvu iz evidence gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v
skupnem gospodinjstvu) ter iz evidence registriranih vozil podatke
o lastništvu vozila in o vozilu;
2. centrov za socialno delo – podatke o višini, obdobju
upravičenosti in o datumu izplačila porodniškega nadomestila,
očetovskega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka,
posvojiteljskega nadomestila, starševskega dodatka, dodatka za nego
otroka, ki potrebuje posebno varstvo;
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije –
podatke o uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu
upravičenosti do posamezne pravice), in podatke o višini, datumu
izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč
ter nadomestila za invalidnost;
4. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o višini,
obdobju upravičenosti, datumu izplačila dodatka za aktivnost;
5. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije –
podatke o višini, obdobju upravičenosti do nadomestil preživnine in
izplačilih ob insolventnosti delodajalca;
6. Finančne uprave Republike Slovenije – v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek, podatke o dohodkih v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o
davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na
te dohodke, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki
se nanašajo na te dohodke;
7. Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti
nepremičnin, podatke o vrsti nepremičnine, podatke o površini
stanovanja;
8. Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu
vodnih plovil posamezne osebe ter o vodnem plovilu;
9. okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin posamezne
osebe;
10. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve – podatke o vrednosti lastniških deležev, podatek o višini
dobička zasebnikov in pravnih oseb, podatek o številki
transakcijskega računa;
11. Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in
odkupnih vrednostih;
12. Finančnih institucij po zakonu, ki ureja bančništvo – podatke o
prihodkih oziroma prejemkih na transakcijskih računih, podatke o
višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov,
podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih
instrumentov, podatke o imetnikih enot premoženja investicijskih
skladov, o številu enot, vrednosti enote ter podatke o skladu;
13. Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in
štipendije – obdobje upravičenosti do štipendije.
II.
LASTNINSKOPRAVNA RAZMERJA V VEČSTANOVANJSKI STAVBI
II.1
Lastninskopravna razmerja na posameznih delih v etažni
lastnini
12. člen
(etažna
lastnina)
Večstanovanjska
stavba je lahko v etažni lastnini pod pogoji, ki jih določa
stvarnopravni zakonik.
13. člen
(izvrševanje
lastninske pravice)
V večstanovanjski
stavbi morajo vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na
posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne
lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov
stavbe v etažni lastnini.
14. člen
(opravljanje
dovoljene dejavnosti v delu stanovanja)
(1) Etažni lastnik lahko uporablja stanovanje v skladu z določbami
tega zakona tudi za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja, če ta
dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne
povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske
stavbe.
(2) Pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti po prvem
odstavku ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s
predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe
stanovanja.
(3) Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka mora etažni
lastnik pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri
četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih
lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z
njegovo stanovanjsko enoto.
(4) Ob začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja mora etažni
lastnik o tem obvestiti upravnika.
(5) V primeru, da etažni lastnik opravlja dejavnost v delu
stanovanja v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom, mu
stanovanjski inšpektor prepove opravljanje te dejavnosti.
(6) Pravica opravljati dejavnost v delu stanovanja ne preide na
pravnega naslednika v primeru prenosa etažne lastnine.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za najemnika
stanovanja, ki potrebuje tudi pisno dovoljenje lastnika
stanovanja.
15. člen
(izvedbena dela v
posameznem delu)
(1) Etažni lastnik
sme brez soglasja ostalih etažnih lastnikov opraviti vzdrževalna
dela, spremembe in izboljšave (v nadaljnjem besedilu: izvedbena
dela) v svojem posameznem delu, če to ne pomeni poslabšanja za
kakšen drug posamezni del ali skupne dele večstanovanjske stavbe in
ne spreminja zunanjega videza večstanovanjske stavbe.
(2) Kadar izvedbena
dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni
lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etažnih
lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh
skupnih delih; dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi o
graditvi objektov, med izvajanjem del pa mora etažni lastnik
omogočiti strokovni nadzor.
(3) Upravnik ali
katerikoli etažni lastnik lahko zahteva, da se preneha z izvajanjem
del ali da se odstranijo spremembe, ki so nastale v nasprotju z
določbami prejšnjih odstavkov.
16. člen
(odgovornost za
škodo)
(1) Etažni lastnik
je odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in
ki nastane na drugih posameznih delih ali skupnih delih, v skladu s
splošnimi pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost.
(2) Etažni lastnik,
ki sam uporablja stanovanje, ali najemnik solidarno s povzročitelji
škode odgovarja za škodo, ki jo na drugih posameznih delih ali
skupnih delih povzročijo osebe, ki pridejo v večstanovanjsko stavbo
s povabilom oziroma pozivom tega etažnega lastnika ali najemnika
ali oseb, ki z njima prebivajo.
17. člen
(obvestilo
upravniku o spremembi lastništva posameznega dela)
(1) Etažni lastnik,
ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, mora upravnika
takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj
pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo,
obvestiti o spremembi lastninske pravice in mu predložiti tudi
kopijo dokumenta, iz katerega so razvidni vsi podatki o spremembi
lastništva in o novem lastniku, upravnik pa mora o tem obvestiti
geodetsko upravo.
(2) Če se
lastninska pravica na posameznem delu spremeni na podlagi drugega
pravnega naslova, kot je določen v prejšnjem odstavku, mora
pridobitelj lastninske pravice upravnika, ta pa geodetsko upravo,
takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko ima pridobitelj
pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo,
obvestiti o spremembi lastninske pravice.
II.2
Lastninskopravna razmerja na skupnih delih
18. člen
(lastninskopravna
razmerja na skupnih delih)
Skupni deli
večstanovanjske stavbe so solastnina etažnih lastnikov.
19. člen
(način uporabe
skupnih delov)
Skupne dele
večstanovanjske stavbe uporabljajo etažni lastniki v skladu z
njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih
etažnih lastnikov.
20. člen
(posebni skupni
deli)
(1) Pogodba o
medsebojnih razmerjih lahko določi posebne skupne dele
večstanovanjske stavbe.
(2) Za posebne
skupne dele se lahko določijo samo skupni prostori in skupne
naprave.
(3) Določba, ki bi
kot poseben skupni del določila del zemljišča, je nična.
(4) Del zemljišča,
ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom ali odločbo
sodišča določen kot sestavni del stanovanja (atrij, odmerjeno
parkirno mesto), se šteje za del stanovanja in ne kot poseben
skupni del.
21. člen
(lastninskopravna
razmerja na posebnih skupnih delih)
Posebni skupni deli
so solastnina tistih etažnih lastnikov, katerim služijo.
Solastniški delež vsakega od njih se določi s pogodbo o medsebojnih
razmerjih.
22. člen
(preoblikovanje
skupnih delov)
Za preoblikovanje
posebnega skupnega dela v skupni del in obratno, je potrebno
soglasje vseh etažnih lastnikov v obliki, ki je potrebna za samo
pogodbo.
23. člen
(upravljanje s skupnim
delom, ki je namenjen rabi več večstanovanjskih stavb ali drugih
nepremičnin)
(1) Pri upravljanju s
skupnim delom, ki je namenjen rabi več večstanovanjskih stavb ali
drugih nepremičnin, je treba zagotoviti, da se takšen skupen del
ohranja za doseganje skupnega namena za vse večstanovanjske stavbe
ali druge nepremičnine, ki jim služi.
(2) S skupnim delom, ki je
namenjen rabi več večstanovanjskih stavb ali drugih nepremičnin, v
imenu in za račun njihovih lastnikov upravljajo predstavniki
lastnikov teh večstanovanjskih stavb ali drugih nepremičnin, ki jim
takšen skupen del služi.
(3) Predstavnik etažnih
lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe je njihov upravnik,
razen če večina etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe,
ki ji takšen skupen del služi, določi drugega
pooblaščenca.
(4) Če večstanovanjska
stavba nima upravnika, lastniki z večinskim soglasjem določijo
pooblaščenca za upravljanje takšnega skupnega dela.
(5) Za odločanje
predstavnikov o poslih upravljanja s skupnim delom iz prvega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
poslih upravljanja s skupnimi deli večstanovanjskih
stavb.
(6) Lastniki posameznih
večstanovanjskih stavb ali drugih nepremičnin dajejo svojim
predstavnikom navodila za upravljanje s takšnim skupnim delom, ki
jih sprejmejo z ustrezno večino glede na vrsto posla upravljanja po
določbah tega zakona.
(7) Stroški upravljanja
takšnega skupnega dela se razdelijo glede na solastniške deleže.
Delež stroškov, ki odpade na posamezno večstanovanjsko stavbo v
etažni lastnini, pa se med njene etažne lastnike razdeli kot
strošek njenega upravljanja v skladu z določbami tega
zakona.
II.3 Razmerje
lastnik – najemnik
24. člen
(izvrševanje pravic
najemnika)
(1) Če lastnik svoj
posamezni del odda v najem, lahko z najemno pogodbo prenese
izvrševanje pravic, ki jih ima kot etažni lastnik, na
najemnika.
(2) V razmerju do
drugih etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe nastopa najemnik
kot zastopnik etažnega lastnika, ki odda posamezni del v najem, če
ga etažni lastnik za to izrecno pisno pooblasti in o tem obvesti
upravnika.
(3) Najemnik ima
glede rabe posameznega dela in skupnih delov enake pravice in
dolžnosti kot etažni lastnik.
(4) Če najemna
pogodba ne določa drugače, je dolžnik vseh terjatev iz naslova
obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih
terjatev pa etažni lastnik.
(5) Ne glede na
prejšnji odstavek, odgovarja lastnik stanovanja za obratovalne
stroške najemnika subsidiarno.
(6) Etažni lastnik
mora o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe takoj obvestiti
upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, navedenih
v najemni pogodbi. Do trenutka obvestila se šteje, da je dolžnik
vseh terjatev iz naslova upravljanja večstanovanjske stavbe etažni
lastnik.
III. UPRAVLJANJE
VEČSTANOVANJSKE STAVBE
III.1
Splošno
25. člen
(redno
upravljanje)
(1) Za posle v
zvezi z rednim upravljanjem večstanovanjske stavbe je potrebno
soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških
deležev.
(1) Za posle rednega
upravljanja večstanovanjske stavbe je potrebno soglasje
solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev glede
na večstanovanjsko stavbo.
(2) Za posle
rednega upravljanja se štejejo zlasti posli obratovanja in
vzdrževanja večstanovanjske stavbe, določitev ter razrešitev
upravnika in nadzornega odbora ter oddajanje skupnih delov v
najem.
(3)
Obratovanje Posli obratovanja večstanovanjske stavbe po tem
zakonu je so sklepanje in izvrševanje
poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje in
osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo
skupnih delov večstanovanjske stavbe. Za posle obratovanja se šteje
zlasti zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele,
zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske
stavbe, če naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo
individualnega odjema in obračuna dobav in storitev za posamezne
dele, varstvo pred požarom in zagotavljanje drugih ukrepov za
zaščito in reševanje, čiščenje skupnih prostorov, hišniška
opravila, deratizacija in podobno.
(4) Vzdrževanje
večstanovanjske stavbe po tem zakonu je sklepanje in izvrševanje
poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in
osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za vzdrževanje se
šteje izvedba vseh del v skladu s predpisi o graditvi objektov ter
zagotavljanje delovanja sistemov varstva pred požarom in drugih
ukrepov za zaščito in reševanje.
(4) Posli vzdrževanja
večstanovanjske stavbe po tem zakonu so sklepanje in izvrševanje
poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in
osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za posle
vzdrževanja večstanovanjske stavbe se štejejo dela, ki jih zakon,
ki ureja graditev, uvršča med vzdrževanje objekta, priprava
projektne dokumentacije, ki je potrebna za izvedbo vzdrževanja, ter
dela in storitve za zagotavljanje predpisanih ukrepov varstva pred
požarom ter drugih ukrepov za zaščito in reševanje.
(5) Za redno
upravljanje se šteje tudi vgradnja dodatnih delilnikov, merilnikov
ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za
porabljeno toploto, toplo in hladno vodo v posamezni obračunski
enoti v skladu s posebnim pravilnikom.
25.a
člen
(posli rednega
upravljanja)
(1) Med posle rednega
upravljanja večstanovanjske stavbe spadajo zlasti odločitve etažnih
lastnikov v zvezi z:
1. določitvijo in
razrešitvijo upravnika,
2. imenovanjem in
razrešitvijo nadzornega odbora iz 39. člena tega zakona,
3. vodenjem sredstev
rezervnega sklada v skladu z drugim odstavkom 42. člena tega
zakona,
4. določitvijo etažnega
lastnika iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona,
5. posli obratovanja
večstanovanjske stavbe,
6. posli vzdrževanja
večstanovanjske stavbe,
7. sklenitvijo in
spreminjanjem zavarovanja večstanovanjske stavbe kot celote in
razpolaganjem z zavarovalno polico,
8. oddajanjem skupnih
delov v najem,
9. vplačevanjem dohodkov
iz oddaje skupnih delov večstanovanjske stavbe v rezervni
sklad,
10. sprejemanjem in
spreminjanjem načrta vzdrževanja večstanovanjske stavbe,
11. sprejemanjem in
spreminjanjem hišnega reda iz 27. člena tega zakona,
12. zavrnitvijo poročila o
upravnikovem delu,
13. skupnim uveljavljanjem
pravnega varstva etažnih lastnikov v postopkih pred sodišči,
upravnimi organi in drugimi nosilci javnih pooblastil ter
določitvijo zastopnika v teh postopkih.
(2) Če etažni lastniki
odločijo o poslu rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, ki se
nanaša na vgraditev novih naprav, opreme ali njihovo nadomestitev
pred potekom pričakovane dobe trajanja, ali sprejmejo ali
spremenijo načrt vzdrževanja v delu, ki določa vgraditev novih
naprav, opreme ali njihovo nadomestitev pred potekom pričakovane
dobe trajanja, lahko preglasovani etažni lastnik predlaga
razveljavitev takšnega sklepa, o čemer sodišče odloča v nepravdnem
postopku. Predlog iz prejšnjega stavka se vloži v enem mesecu od
sprejetja sklepa, če pa etažni lastnik za sprejeti sklep ni vedel,
pa v treh mesecih od objave sklepa na oglasni deski. O predlogu
sodišče odloča prednostno.
(3) Sodišče sklep iz
prejšnjega odstavka razveljavi, če ugotovi, da bi se s posegom iz
izpodbijanega sklepa poslabšal posamezni del etažnega lastnika iz
prejšnjega odstavka ali bi stroški tega posega zanj pomenili
preveliko breme. Če etažni lastniki, ki so sklep sprejeli, v celoti
krijejo stroške tega posega, etažni lastnik sklepa ne more
izpodbijati iz tega razloga.
(4) Etažni lastnik, ki
vloži predlog v skladu z drugim odstavkom tega člena, mora o
vložitvi predloga obvestiti upravnika v treh delovnih dneh od
njegove vložitve, sicer odgovarja etažnim lastnikom za stroške, ki
so jih imeli z začetkom izvajanja izpodbijanega sklepa. V
večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik ni določen, se obveznost
etažnega lastnika iz prejšnjega stavka izpolni z objavo obvestila
na oglasni deski.
26. člen
(načrt vzdrževanja
večstanovanjske stavbe)
(1) Za
zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etažni
lastniki načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in
največ petih let, ki ga pripravi upravnik.
(2) V načrtu
vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo
opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v
rezervni sklad.
(3) Odločanje o
načrtu vzdrževanja se šteje za posel rednega
upravljanja.
(4) Če katerikoli
etažni lastnik meni, da načrt vzdrževanja ne zagotavlja ohranjanja
pogojev za bivanje v posameznem delu ali osnovnega namena
večstanovanjske stavbe kot celote, lahko predlaga, da sodišče v
nepravdnem postopku naloži preveritev ustreznosti načrta
vzdrževanja izvedencu. Če etažni lastnik uspe s predlogom v
nepravdnem postopku, gredo stroški za izvedenca v breme stroškov
upravljanja.
(5) Če etažni
lastniki ne sprejmejo načrta vzdrževanja, lahko katerikoli etažni
lastnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija začasno določi etažnim
lastnikom načrt vzdrževanja. Ukrep stanovanjske inšpekcije velja do
odločitve sodišča v nepravdnem postopku. Predlog lahko poda vsak
etažni lastnik.
27. člen
(hišni
red)
Etažni lastniki, ki
imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni
red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v
večstanovanjski stavbi.
28. člen
(odločba, ki
nadomešča sklep glede rednega upravljanja)
(1) Če etažni
lastniki zaradi nezadostne večine ne morejo sprejeti sklepa glede
rednega upravljanja, posel pa je nujen za vzdrževanje stvari, lahko
katerikoli etažni lastnik predlaga, da o izvedbi posla odloči
sodišče v nepravdnem postopku.
(2) Če nobeden
izmed etažnih lastnikov v roku 30 dni od nesprejetja sklepa ne
predlaga, da o izvedbi posla odloči sodišče, mora to storiti
upravnik v nadaljnjih 15 dneh.
(3) Odločba sodišča
nadomešča sklep etažnih lastnikov.
(4) Če etažni
lastnik uspe s svojim predlogom v nepravdnem postopku, gredo
stroški postopka v breme tistih etažnih lastnikov, ki so glasovali
proti posegu.
29. člen
(posli, ki
presegajo okvir rednega upravljanja)
(1) Ne glede na določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni
list RS, št. 87/02 in 18/07) odločajo etažni lastniki o poslih, ki
presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, s
soglasjem več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove
solastniške deleže.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je soglasje vseh
etažnih lastnikov potrebno za spremembe v razmerju med skupnimi in
posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in
skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe
sporazuma o določitvi solastniških deležev, za vsa gradbena dela
in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje,
ter za uporabo stanovanja v druge namene ter za najem in odplačevanje posojila v breme
rezervnega sklada.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko etažni
lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev,
izvedejo gradbena dela in izboljšave za odpravo arhitektonskih ovir
tudi, kadar je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
(4) Etažni lastniki, ki imajo več kakor tri četrtine
solastniških deležev, lahko izvedejo izboljšave, za katere ni treba
pridobiti gradbenega dovoljenja. Za takšne izboljšave štejejo
zlasti dela, ki niso potrebna za vzdrževanje, ampak pomenijo
vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij ali njihovo
nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja, pod pogojem,
da izboljšava ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih
lastnikov in zaradi nje ni ogrožena požarna varnost.
(3) Etažni lastniki, ki imajo več kakor tri
četrtine solastniških deležev, odločajo zlasti o:
– sklenitvi in spreminjanju pogodbe o
medsebojnih razmerjih v skladu s tem zakonom;
– gradbenih delih na skupnih delih
večstanovanjske stavbe, za katera je treba pridobiti gradbeno
dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev, razen za
spremembo namembnosti stanovanja v poslovni prostor v
večstanovanjskih ali stanovanjsko poslovnih stavbah, za katero je
treba pridobiti soglasje v skladu s prejšnjim odstavkom;
– določitvi upravnika v večstanovanjskih
stavbah, kjer to po zakonu ni obvezno.
(5)(4) Če pri odločanju o
poslih iz drugega odstavka tega člena ni doseženo soglasje, lahko
etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na
skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem
postopku. Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter
porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu
nasprotovali.
(6) Etažni lastnik, ki se z odločanjem o poslih iz tretjega ali
četrtega odstavka tega člena ne strinja, lahko zahteva
razveljavitev sklepa o odločitvi etažnih lastnikov v nepravdnem
postopku. Sodišče sklep razveljavi, če ugotovi, da bi se s posegom
iz izpodbijanega sklepa poslabšal posamezni del ali bivanje
etažnega lastnika, ki zahteva razveljavitev sklepa, ali bi stroški
izvršitve izpodbijanega sklepa predstavljali zanj preveliko breme.
Če kritje stroškov izvršitve izpodbijanega sklepa prevzamejo etažni
lastniki, ki so sklep sprejeli, ga sodišče ne more razveljaviti iz
razloga, da stroški izvršitve predstavljajo preveliko
breme.
(5) Etažni lastnik, ki se z odločanjem o
poslih iz tretjega odstavka tega člena ne strinja, lahko po
postopku, določenem v drugem odstavku 25.a člena tega zakona, poda
predlog, da sodišče v nepravdnem postopku razveljavi sklep o
odločitvi, o čemer mora upravnika oziroma etažne lastnike obvestiti
v skladu s četrtim odstavkom 25.a člena tega zakona. O zadevi
odloča sodišče prednostno. Sodišče pri odločanju upošteva
porazdelitev bremen za etažne lastnike, ki se z odločitvijo niso
strinjali, v primeru odločitve iz druge alineje tretjega odstavka
tega člena pa upošteva tudi, ali bi se s posegom poslabšal
posamezni del etažnega lastnika, ki izpodbija odločitev. Če etažni
lastniki, ki so sklep sprejeli, v celoti krijejo stroške tega
posega, etažni lastnik sklepa ne more izpodbijati iz tega
razloga.
(7) Odprava arhitektonskih ovir iz tretjega odstavka tega člena
predstavlja zagotovitev neoviranega dostopa in uporabe stavbe (npr.
klančine, mehanske dvižne naprave, prilagoditev stavbnega pohištva
oziroma gradbena dela, ki jih za zagotovitev univerzalne uporabe
objekta določa pravilnik, ki ureja univerzalno graditev in uporabo
objektov).
30. člen
(delitev stroškov
upravljanja)
(1) Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov
upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske
stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o
medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen
stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe.
Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja
večstanovanjske stavbe, se upoštevajo merila, ki jih predpiše
minister s pravilnikom iz 9. člena tega zakona, pri čemer se kot
merilo za razdelitev plačila teh stroškov upošteva število
posameznih delov, površina posameznega dela in število uporabnikov
posameznega dela.
(1) Etažni lastniki so
odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov,
ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi
solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa
drugače.
(2) Ne glede na prejšnji
odstavek se za plačilo stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja
večstanovanjske stavbe, razen stroškov toplote, upoštevajo
naslednja merila za razdelitev plačila stroškov:
– število posameznih
delov,
– površina posameznega
dela in
– število uporabnikov
posameznega dela.
(3) Podrobnejša merila iz
prejšnjega odstavka s predpisom iz drugega odstavka 9. člena tega
zakona predpiše minister.
(4) Stroški toplote se
delijo v skladu s predpisom, ki ureja način delitve in obračun
stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več
posameznimi deli.
(2)(5) Za plačilo stroškov, ki so
posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki
ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim
sklepom.
(3)(6)Etažni lastnik ne odgovarja za
stroške iz prvega odstavka tega člena, ki nastanejo po tem, ko je
obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice v skladu s prvim
odstavkom 17. člena tega zakona.
31. člen
(delitev stroškov
na posebnih skupnih delih)
S posebnimi
skupnimi deli upravljajo etažni lastniki, ki imajo solastninski
delež na teh delih. Enako velja tudi za odgovornost za kritje vseh
stroškov na teh delih.
III.2 Pogodba o
medsebojnih razmerjih
32. člen
(pogodba o
medsebojnih razmerjih)
(1) Etažni lastniki
morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo
način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe.
(2) Za izvajanje tega zakona se šteje, da je pogodba iz prejšnjega
odstavka sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več
kakor tri četrtine solastniških deležev. Sestavni del te pogodbe je
tudi sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in
morebitni sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter
solastniških deležev na posebnih skupnih delih, katere sprejmejo
vsi etažni lastniki.
(3) Odločitve, za katere je po določbah tega zakona potrebno
soglasje vseh etažnih lastnikov, uredijo etažni lastniki s posebnim
aktom v pisni obliki.
33. člen
(vsebina pogodbe o
medsebojnih razmerjih)
(1) Pogodba o medsebojnih
razmerjih poleg sestavin, ki jih določa stvarnopravni zakonik,
vsebuje zlasti še:
– način uporabe posebnih
skupnih delov;
– posebne storitve, ki
presegajo okvir obratovanja večstanovanjske stavbe (varovanje,
sprejemno službo in podobno);
– način obveščanja etažnih
lastnikov o zadevah upravljanja.
(2) Ne glede na prejšnji
odstavek zavarovanje večstanovanjske stavbe kot celote po tem
zakonu ni vsebina pogodbe o medsebojnih razmerjih.
III.3 Zbor
lastnikov in nadzorni odbor
34. člen
(način odločanja
lastnikov)
(1) O poslih
upravljanja večstanovanjske stavbe lahko etažni lastniki odločajo s
podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na
zboru lastnikov.
(1) O poslih upravljanja
večstanovanjske stavbe lahko etažni lastniki odločajo s
podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, na
zboru lastnikov ali z elektronskim glasovanjem. Odločanje s
podpisovanjem listine in elektronsko glasovanje se lahko
dopolnjujeta.
(2) Zbor lastnikov
lahko skliče upravnik, etažni lastniki, ki skupaj dosegajo najmanj
eno petino solastniških deležev, ali nadzorni odbor.
(3) Postopek odločanja s
podpisovanjem listine ali elektronskim glasovanjem lahko vodi
upravnik, nadzorni odbor ali eden ali več etažnih
lastnikov.
(3)(4)Tisti, ki skliče zbor
lastnikov, vodi
postopek podpisovanja listine ali postopek elektronskega
glasovanja, tudi oblikuje predlog sklepov,
o katerih se bo odločalo z glasovanjem.
35. člen
(podpisovanje
listine)
(1) Pisno se
glasuje tako, da se podpiše listina, na kateri se odloča za ali
proti predlaganemu sklepu. Na listini mora biti naveden predlog
sklepov, obrazložitev sklepov, ime lastnika in datum podpisa
listine ter navedena večina, potrebna za njihov sprejem.
(2) Kadar se odloča
s podpisovanjem listine, je predlog sprejet, če ga v roku, ki ne
sme biti daljši od treh mesecev od dne, ko ga podpiše prvi
etažni lastnik dneva objave predlaganega sklepa na
oglasni deski ali na mestu, dostopnem vsem etažnim
lastnikom,
podpiše potrebno število etažnih lastnikov glede na njihove
solastniške deleže.
(3) Če s pisnim
glasovanjem odločitev ni bila sprejeta, ker ni glasovalo zadostno
število etažnih lastnikov, lahko upravnik skliče zbor lastnikov. Za
sklic in odločanje zbora lastnikov se uporabljajo določbe četrtega
in petega odstavka 37. člena tega zakona.
(3) Vodja postopka pisnega
glasovanja skupaj z upravnikom ugotovi rezultat glasovanja, ki ga
upravnik objavi na oglasni deski ali na mestu, dostopnem vsem
etažnim lastnikom, in ga pošlje etažnim lastnikom posameznih delov,
ki so oddani v najem. Rezultat glasovanja vsebuje besedilo sklepa
in seštevek solastniških deležev, s katerimi je bil posamezni sklep
sprejet ali zavrnjen.
35.a
člen
(elektronsko
glasovanje)
(1) Kadar se odloča z
elektronskim glasovanjem, morajo biti omogočene preveritev
identifikacije (istovetnosti) etažnega lastnika ter sledljivost in
varnost glasovanja.
(2) Pri odločanju z
elektronskim glasovanjem se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega
člena, pri čemer se predlogi sklepa ob začetku odločanja z
elektronskim glasovanjem objavijo na oglasni deski večstanovanjske
stavbe ali na mestu, dostopnem vsem etažnim lastnikom.
36. člen
(zbor
lastnikov)
(1) Zbor lastnikov
se skliče s pisnim vabilom vsaj 14 dni pred zborom. Vabilo pusti
upravnik vsakemu etažnemu lastniku v hišnem predalčniku posameznega
etažnega lastnika in objavi na oglasni deski, ki je
dostopna ali
na mestu, dostopnem vsem etažnim lastnikom.
Na zahtevo etažnega
lastnika, ki v večstanovanjski stavbi ne prebiva, mu upravnik
vabilo pošlje po elektronski pošti.
(2) Vabilo za sklic
zbora mora vsebovati zlasti dan in uro zbora, predviden dnevni red
in predlog sklepov, o katerih bo zbor predvidoma
odločal.
(3) Upravnik je
dolžan sklicati in izvesti zbor lastnikov najmanj enkrat
letno, razen če
zaradi višje sile izvedba zbora lastnikov ni
mogoča.
(4) Zbor se
praviloma opravi v večstanovanjski stavbi ali v drugem primernem
prostoru v njeni neposredni bližini.
37. člen
(vodenje in
odločanje na zboru lastnikov)
(1) Zbor etažnih
lastnikov praviloma vodi upravnik, lahko pa tudi etažni lastnik, ki
ga z večino prisotnih glasov določi zbor, oziroma tisti, ki je
zahteval sklic zbora.
(2) Zbor etažnih
lastnikov veljavno odloča, če je na seji zbora prisotna takšna
večina, ki se v skladu s tem zakonom zahteva za
odločanje.
(3) Če predlagana
odločitev ni sprejeta, ker na zboru ni bila prisotna potrebna
večina, lahko zbor z večino prisotnih etažnih lastnikov po
solastniških deležih sklene, da naj upravnik v roku največ 14 dni
skliče ponovljeno zasedanje zbora.
(4) Vabilo za sklic
ponovljenega zbora mora, poleg sestavin iz prejšnjega člena,
vsebovati tudi opozorilo, da bo zbor lastnikov o predlogih, ki se
nanašajo na redno upravljanje, na ponovljenem zasedanju sklepal z
večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških
deležih.
(5) Na ponovljenem
zasedanju zbora se lahko veljavno glasuje o predlogih sklepov, ki
so bili navedeni v vabilu za sklic in ki se nanašajo na redno
upravljanje z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških
deležih.
38. člen
(zapisnik zbora
lastnikov)
(1) Upravnik mora
najpozneje v 30 dneh po vsakem zboru sestaviti zapisnik. Zapisnik
je potrjen, ko ga podpišeta etažna lastnika, ki ju določijo
prisotni na zboru lastnikov.
(2) Zapisnik mora
vsebovati podatke o kraju in času zbora, seznam navzočih etažnih
lastnikov s podpisi, predloge sklepov, o katerih se je na zboru
glasovalo in rezultate glasovanja.
(3) Upravnik mora
zapisnik objaviti na način, kot se sklicuje zbor etažnih
lastnikov.
39. člen
(nadzorni
odbor)
(1) Etažni lastniki
lahko imenujejo nadzorni odbor.
(2) Če etažni
lastniki ne sklenejo drugače, ima nadzorni odbor tri člane in
nadzoruje delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju
upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se
glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude
upravniku.
(3) Na osnovi
pooblastila, danega na zboru lastnikov, lahko nadzor izvaja tudi
eden od etažnih lastnikov.
40. člen
(določitev
upravnika v nepravdnem postopku)
(1) Če v
večstanovanjski stavbi, kjer bi se v skladu s tem zakonom moral
določiti upravnik, iz kakršnegakoli razloga upravnik ni določen,
lahko pooblastila upravnika glede sklica in vodenja zbora etažnih
lastnikov prevzame kdorkoli od etažnih lastnikov.
(2) Tako sklican
zbor etažnih lastnikov mora najprej glasovati o določitvi
upravnika.
(3) Če sklep o
določitvi upravnika ni sprejet v skladu s prejšnjim odstavkom,
lahko katerikoli etažni lastnik predlaga, da upravnika določi
sodišče v nepravdnem postopku.
III.4 Rezervni
sklad
41. člen
(vplačevanje v
rezervni sklad)
(1) Etažni lastniki
lahko v načrtu vzdrževanja iz 26. člena tega zakona določijo tudi
višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad, kot je določen s
podzakonskim predpisom iz 119. člena stvarnopravnega zakonika,
glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in načrt
vzdrževanja.
(2) Občine, država,
javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije
lahko oblikujejo svoje rezervne sklade v okviru svojih namenskih
sredstev in v tem primeru niso dolžne vplačevati v rezervne sklade,
oblikovane za posamezno večstanovanjsko stavbo, kjer imajo v lasti
stanovanja, če o tem obvestijo upravnika s priloženimi listinami,
ki dokazujejo obstoj rezervnega sklada in višino zbranih
sredstev.
42. člen
(vodenje sredstev
računa rezervnega sklada)
(1) Upravnik
mora zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni
sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu.
(2) Če upravnik
opravlja upravniške storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za
sredstva rezervnega sklada voditi knjigovodsko ločeno evidenco za
vsako večstanovanjsko stavbo.
(1) Upravnik v svojem
imenu in za račun etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe odpre in
vodi fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada, ločeno za
vsako večstanovanjsko stavbo posebej.
(2) Ne glede na prejšnji
odstavek se lahko etažni lastniki odločijo, da se sredstva
rezervnega sklada zbirajo na enotnem fiduciarnem računu upravnika,
odprtem za zbiranje sredstev rezervnega sklada več večstanovanjskih
stavb. V tem primeru upravnik za sredstva rezervnega sklada vodi
knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo
posebej.
(3) Če izvaja
upravnik vplačila etažnih lastnikov preko svojega transakcijskega
računa, mora najkasneje v roku 10 dni od vplačila posameznega
etažnega lastnika odvesti sredstva, vplačana za namen rezervnega
sklada, na transakcijski fiduciarniračun rezervnega
sklada.
(4) Izvršbo na
sredstva rezervnega sklada je mogoče dovoliti le do višine
sredstev, ki so jih zbrali etažni lastniki tiste večstanovanjske
stavbe, zoper katero teče izvršba, kar je razvidno iz knjigovodske
evidence po drugem odstavku tega člena.
43. člen
(način
gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada)
(1) Z denarnimi
sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik.
(2) Upravnik mora
sredstva rezervnega sklada naložiti samo v depozite pri banki, ki
ima v skladu s predpisi o bančništvu dovoljenje za sprejemanje
depozitov na območju Republike Slovenije, v nakup obveznic države
ali vrednostne papirje centralne banke. Pri sklepanju depozitnih
pogodb mora upravnik zagotoviti ohranjanje vrednosti denarnih
sredstev kot dober gospodarstvenik.
(3) Etažni
lastniki se lahko v pogodbi o opravljanju upravniških storitev
dogovorijo, da lahko sredstva rezervnega sklada upravnik dviguje le
skupaj z enim od etažnih lastnikov, ki ga etažni lastniki določijo
v pogodbi o opravljanju upravniških storitev.
(3) Etažni lastniki lahko
sklenejo, da upravnik izplačila iz rezervnega sklada izvaja le ob
potrditvi enega izmed etažnih lastnikov. Poleg izbranega etažnega
lastnika lahko izmed etažnih lastnikov določijo tudi njegovega
namestnika. Etažnega lastnika in namestnika določijo s sklepom.
Veljavno sprejeti sklep upravnik v 15 dneh predloži banki, pri
kateri je odprt fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada
večstanovanjske stavbe.
44. člen
(uporaba sredstev
rezervnega sklada)
(1) Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za
poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu
vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo
energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za
odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov
izterjave plačil v rezervni sklad.
(2) Nujna
vzdrževalna dela so vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu
vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi
njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za
vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe
ali pa bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na
posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim
osebam. Za nujna vzdrževalna dela se štejejo tudi vzdrževalna dela,
ki so določena z odločbo iz 28. in 125. člena tega
zakona.
(3) Če etažni
lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora
upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za
verodostojno listino v smislu zakona, ki ureja izvršbo in
zavarovanje.
45. člen
(omejitev izvršbe
na sredstva rezervnega sklada)
(1) Na premoženje
rezervnega sklada je dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti
iz pravnih poslov, sklenjenih v skladu s prvim odstavkom prejšnjega
člena.
(2) Premoženje
rezervnega sklada ni del upravnikove stečajne mase in nanj ne
morejo poseči upravnikovi upniki v izvršilnem postopku.
46. člen
(prepoved zahtevati
vračilo vplačil)
Etažni lastniki ne
morejo zahtevati vračila zneskov, vplačanih v rezervni
sklad.
47. člen
(smiselna uporaba
določb tega poglavja)
Določbe 41. do 46.
člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za subjekte iz
drugega odstavka 41. člena tega zakona.
III.5 Upravnik
večstanovanjske stavbe
1. Pojem
48. člen
(upravnik)
(1) Če ima
večstanovanjska stavba več kot dva etažna lastnika in več kot osem
posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti
upravnika.
(2) Upravnik
večstanovanjske stavbe je pooblaščenec etažnih lastnikov, ki
zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje
večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in
obveznosti iz sklenjenih poslov.
(3) V
večstanovanjskih stavbah, kjer določitev upravnika ni obvezna in
upravnik ni določen, morajo etažni lastniki sami zagotoviti
izvrševanje vseh poslov, ki po tem zakonu sodijo v krog opravljanja
upravniških storitev.
2. Določitev
upravnika
49. člen
(določitev
upravnika)
(1) Določitev
upravnika je posel rednega upravljanja.
(2) Upravnik je
lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje z
nepremičninami oziroma je eden od etažnih lastnikov v
večstanovanjski stavbi, na katero se določitev
nanaša.
(2) Upravnik je lahko
pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje
nepremičnin.
(3) Ne glede na prejšnji
odstavek je lahko v večstanovanjskih stavbah, kjer ustanovitev
rezervnega sklada ni obvezna, upravnik tudi eden od etažnih
lastnikov te stavbe, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega
odstavka.
(3)(4) Če upravnik ni določen, lahko
vsak etažni lastnik predlaga, da ga določi sodišče v nepravdnem
postopku.
3.
Pooblastila
50. člen
(pooblastila
upravnika)
(1) Upravnik ima
poleg pooblastil, določenih s stvarnopravnim zakonikom, še
naslednja pooblastila:
1. zastopa etažne
lastnike pred upravnimi organi v zadevah izdaje dovoljenj in
soglasij v geodetskih postopkih v zvezi z večstanovanjsko stavbo in
zemljiščem;
2. pripravi načrt
vzdrževanja večstanovanjske stavbe, terminski plan izvedbe tega
načrta in skrbi za izvedbo načrta;
3. sestavi obračun
stroškov upravljanja večstanovanjske stavbe in stroške razdeli med
etažne lastnike v
skladu s tem zakonom ali pogodbo o medsebojnih
razmerjih;
4. poroča etažnim
lastnikom o svojem delu in jim izstavi mesečne in letne
obračune;
5. sprejema plačila
etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje
obveznosti iz pogodb sklenjenih s tretjimi osebami;
6. poda letno
poročilo o upravljanju objekta;
7. opravi
oštevilčenje in označitev stanovanj in drugih prostorov ter zbira
podatke, potrebne za prijavo vpisa registrskih podatkov v kataster
stavb.
(2) Upravnik ima
lahko tudi druga pooblastila, določena s tem zakonom in pogodbo o
opravljanju upravniških storitev.
(3) Upravnik je na
podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih
je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v
skladu s tem zakonom.
51. člen
(redna vzdrževalna
dela manjše vrednosti)
(1) Upravnik mora
tekoče skrbeti za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti
(manjša pleskarska dela, zamenjava manjših rezervnih delov in
podobno) na skupnih delih večstanovanjske stavbe. Stroški rednih
vzdrževalnih del manjše vrednosti bremenijo etažne
lastnike.
(2) Za izvedbo del
iz prejšnjega odstavka upravnik ne potrebuje sklepa etažnih
lastnikov, mora pa o izvedenih delih poročati na zboru
lastnikov.
52. člen
(izključitvena
tožba)
(1) V
večstanovanjski stavbi, kjer je sprejet hišni red, se groba kršitev
hišnega reda šteje za razlog, zaradi katerega je mogoče vložiti
izključitveno tožbo pod pogoji in po postopku, določenim s
stvarnopravnim zakonikom.
(2) Grobo kršitev
iz prejšnjega odstavka se določi v hišnem redu.
4. Razmerje
lastniki – upravnik
53. člen
(pogodba o
opravljanju upravniških storitev)
(1) Razmerja med
etažnimi lastniki in upravnikom se uredijo s pogodbo o opravljanju
upravniških storitev, ki lahko, poleg pooblastil iz 50. člena tega
zakona, določi še druge pravice in obveznosti.
(2) Pogodba o
opravljanju upravniških storitev je sklenjena, ko jo podpišejo
upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem
sklepa o določitvi upravnika.
(3) Etažni lastniki
lahko, ob določitvi upravnika, za sklenitev pogodbe o opravljanju
upravniških storitev pooblastijo enega ali več etažnih lastnikov. V
tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko jo podpišejo upravnik
in vsi pooblaščenci za sklenitev pogodbe.
(4) Pogodba o
opravljanju upravniških storitev učinkuje tudi proti etažnim
lastnikom, ki je niso podpisali, oziroma proti etažnim lastnikom,
ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in
proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
(5) Upravnik mora vsakokratnemu etažnemu lastniku vročiti kopijo
sklenjene pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Šteje se, da
je vročitev opravljena, ko upravnik kopijo sklenjene pogodbe o
opravljanju upravniških storitev vrže v hišne predalčnike, ob
sklenitvi pa jo tudi objavi na oglasni deski.
54. člen
(vsebina pogodbe o
opravljanju upravniških storitev)
(1) Pogodba o opravljanju
upravniških storitev vsebuje zlasti:
– pooblastila in
obveznosti upravnika;
– mesečno plačilo,
ki pripada upravniku za opravljanje storitev in rok njegove
zapadlosti;
– čas, za katerega
je sklenjena pogodba;
– dan začetka
veljavnosti pogodbe.
(2) Pogodba o opravljanju
upravniških storitev se sklepa za določen ali nedoločen
čas.
(3) Pri prvi
investitorjevi določitvi upravnika v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, se pogodba o
opravljanju upravniških storitev sklene za tri leta od dneva izdaje
uporabnega dovoljenja.
55. člen
(izročitev pogodbe
o urejanju medsebojnih razmerij upravniku)
(1) Ob sklenitvi
pogodbe o opravljanju upravniških storitev se upravniku izroči
besedilo pogodbe o medsebojnih razmerjih skupaj s sklepi zbora
lastnikov, ki to besedilo dopolnjujejo.
(2) Upravnik mora
pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij in sklepe preučiti in
etažnim lastnikom predlagati dopolnitve, tako, da se dosežejo
najprimernejši pogoji za obratovanje in vzdrževanje večstanovanjske
stavbe.
56. člen
(pooblastilo
upravnika tretji osebi)
Upravnik lahko za
opravljanje posameznih poslov, ki sodijo v okvir upravniških
storitev, pooblasti tretjo osebo. Za ravnanje tretjega odgovarja
upravnik, kot da bi posel opravil sam.
57. člen
(odgovornost
upravnika za izbiro tretje osebe)
(1) Kadar upravnik
v okviru opravljanja upravniških storitev sklepa pravne posle s
tretjimi osebami glede obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske
stavbe, etažnim lastnikom odgovarja za izbiro tretje
osebe.
(2) Upravnik lahko
sam opravi določene posle glede obratovanja in vzdrževanja
večstanovanjske stavbe samo, če je tako posebej dogovorjeno s
pogodbo o opravljanju upravniških storitev in če izpolnjuje pogoje
za opravljanje takih poslov. V tem primeru mora upravnik pred
sklenitvijo pogodbe o opravljanju upravniških storitev predložiti
tudi cenik svojih storitev, ki se nanašajo na opravljanje takih
poslov.
(3) S pogodbo o
opravljanju upravniških storitev se lahko določi, da mora upravnik
pred sklenitvijo pogodbe s tretjo osebo predlog pogodbe poslati v
soglasje etažnim lastnikom ali nadzornemu odboru.
58. člen
(zbiranje
ponudb)
(1) S pogodbo o
opravljanju upravniških storitev se lahko določi, da mora upravnik
določene pogodbe s tretjo osebo skleniti z zbiranjem ponudb
določenega števila dobaviteljev ali izvajalcev. V tem primeru
izbiro najugodnejše ponudbe opravita skupaj upravnik in nadzorni
odbor ali predstavnik etažnih lastnikov, ki ga za to imenuje zbor
lastnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je obvezno zbiranje najmanj dveh
ponudb dobaviteljev ali izvajalcev del, ki po ocenjeni vrednosti
presegajo znesek 10.000 eurov.
59. člen
(izpolnjevanje
obveznosti)
Etažni lastniki
morajo upravniku na podlagi izstavljenega mesečnega obračuna ali
drugega ustreznega izračuna redno in v roku izpolniti vse
obveznosti. Etažnega lastnika, ki zamuja s plačilom, mora upravnik
pisno opomniti.
60. člen
(odstop od pogodbe
o opravljanju upravniških storitev)
(1) Etažni lastniki
lahko kadarkoli odstopijo od pogodbe o opravljanju upravniških
storitev z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, ki začne teči od
dneva vročitve odpovedi upravniku. V tem roku morajo izbrati tudi
novega upravnika.
(2) V primeru, da
upravnik krši zakon ali pogodbo o opravljanju upravniških storitev,
lahko etažni lastniki odstopijo od pogodbe brez odpovednega
roka.
(3) Sklep o odstopu
od pogodbe sprejmejo etažni lastniki na način, ki je določen za
določitev upravnika.
(4) Upravnik lahko
kadarkoli odpove pogodbo o opravljanju upravniških storitev z
odpovednim rokom najmanj treh mesecev. Odpoved pogodbe mora
upravnik sporočiti na zboru lastnikov ali s pisnim sporočilom, ki
ga pusti v hišnem predalčniku vsakega etažnega lastnika in objavi
na oglasni deski večstanovanjske stavbe. Odpovedni rok začne teči z
dnem, ki je naveden na odpovedi.
61. člen
(obveznosti
upravnika ob prenehanju upravljanja)
(1) Upravnik mora
na dan prenehanja pogodbe o opravljanju upravniških storitev
izdelati končno poročilo in sestaviti končni obračun. Sredstva,
zbrana na računu, mora upravnik na dan prenehanja pogodbe prenesti
na račun, ki ga za večstanovanjsko stavbo vodi na novo izbrani
upravnik.
(2) Po prenehanju
pogodbe o opravljanju upravniških storitev mora upravnik novemu
upravniku izročiti vse pogodbe, dovoljenja in druge listine, ki se
nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, ter obvestiti tiste
dobavitelje in izvajalce storitev, ki izvršujejo dobavo oziroma
opravljajo storitve za večstanovanjsko stavbo, katere upravnik je
bil.
(3) Upravnik mora
imenovati svojega zakonitega zastopnika, ki je bodisi novo izbrani
upravnik ali eden od etažnih lastnikov, ki je pooblaščen, da ob
izteku depozitne pogodbe prevzame sredstva rezervnega sklada do
izbire novega upravnika.
62. člen
(uporaba drugih
predpisov)
Za pogodbo o
opravljanju upravniških storitev se uporabljajo pravila
obligacijskega prava o pogodbi o naročilu (mandat), če ta zakon ne
določa drugače.
5. Ločenost
premoženja
63. člen
(ločeno vodenje
sredstev)
(1) Upravnik mora
zagotoviti, da se sredstva iz naslova obratovanja in vzdrževanja,
ki se zbirajo na njegovem transakcijskem računu, vodijo
knjigovodsko ločeno. Če upravnik opravlja upravniške storitve za
več stavb, mora za vsako večstanovanjsko stavbo in vsakega etažnega
lastnika voditi ločeno knjigovodsko evidenco.
(2) Zbrana sredstva
iz naslova obratovanja, vzdrževanja in rezervnega sklada se lahko
porabijo samo namensko za potrebe posamezne večstanovanjske stavbe
oziroma etažnih lastnikov, ki so ta sredstva zbrali.
(3) Določbe
prejšnjih odstavkov ne veljajo za plačilo, ki pripada upravniku za
opravljanje upravniških storitev.
6.
Poročanje
64. člen
(poročanje zboru
lastnikov)
(1) Upravnik mora
vsaj enkrat letno lastnikom poročati o svojem delu.
(2) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka mora upravnik poročati o svojem delu,
če tako sklenejo lastniki oziroma če sam oceni, da je takšno
poročilo potrebno.
(3) Minister izda
navodilo o izdelavi poročila o upravnikovem delu.
65. člen
(vpogled v pogodbe,
sklenjene s tretjimi osebami)
Upravnik mora
vsakemu etažnemu lastniku na njegovo zahtevo, vendar ne več kot
enkrat mesečno, omogočiti vpogled v pogodbe, sklenjene s tretjimi
osebami glede poslov obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske
stavbe, v knjigovodske listine, ki so pridobljene na podlagi pogodb
in poslovnih razmerij upravnika s tretjimi osebami in v stanje
rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.
66. člen
(izstavljanje
obračuna stroškov)
(1) Upravnik mora
vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun
stroškov.
(2) V obračunu
stroškov mora upravnik ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in
vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko
stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je
obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in
morebitna druga plačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za
celotno večstanovanjsko stavbo.
67. člen
(potrdilo o stanju
neplačanih obveznosti)
(1) Upravnik mora
etažnemu lastniku na njegovo zahtevo izdati potrdilo o stanju
neplačanih obveznosti na določen dan.
(2) Strošek izdaje
potrdila iz prejšnjega odstavka se ne šteje za strošek opravljanja
upravniških storitev.
IV. RAZMERJA MED
ETAŽNIMI LASTNIKI IN TRETJIMI OSEBAMI
68. člen
(sklepanje pravnih
poslov s tretjimi osebami)
(1) Pri sklepanju
pravnih poslov s tretjimi osebami upravnik nastopa v imenu in za
račun etažnih lastnikov, razen če ta zakon ali pogodba o
opravljanju upravniških storitev ne določa drugače.
(2) Šteje se, da je
pravni posel sklenjen v imenu etažnih lastnikov, če pravni posel
vsebuje navedbo: “Etažni lastniki“ skupaj z natančno označbo
večstanovanjske stavbe.
(3) Upravnik je
dolžan ob podpisu pogodbe izročiti dobavitelju storitev seznam
etažnih lastnikov, ki vsebuje ime in priimek etažnega lastnika,
naslov, številko stanovanja, velikost stanovanja in druge podatke,
ki so potrebni za opravljanje storitve dobavitelja, ter delilnik
stroškov med etažnimi lastniki.
(4) V primeru iz
prejšnjega odstavka se šteje, da pravni posel zavezuje etažne
lastnike na dan sklenitve.
69. člen
(pridobitelj etažne
lastnine)
(1) Pridobitelj
etažne lastnine stopi na mesto svojega pravnega prednika v vseh
pravnih poslih, ki jih v okviru svojih pooblastil sklene upravnik s
tretjimi osebami.
(2) Za odgovornost
prednika in pridobitelja do tretjih iz pravnih poslov iz prejšnjega
odstavka, se uporabljajo določbe tega zakona.
70. člen
(prepoved dogovora
o solidarni odgovornosti etažnih lastnikov)
(1) Pri sklepanju
pravnih poslov s tretjimi osebami v zvezi z upravljanjem
večstanovanjske stavbe, upravnik ne sme dogovoriti solidarne
odgovornosti etažnih lastnikov za izpolnjevanje
obveznosti.
(2) Pogodbeno
določilo v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka nima pravnega
učinka proti etažnim lastnikom, ki tretji osebi odgovarjajo za
izpolnitev po pravilih, ki veljajo za deljive obveznosti. V tem
primeru pa tretji osebi za izpolnitev obveznosti etažnih lastnikov
solidarno odgovarja upravnik.
71. člen
(poravnava zapadlih
obveznosti)
(1) Upravnik mora
brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam
iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na
prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega
lastnika.
(2) Če obveznosti
do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike,
mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih
dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal
svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe.
V. SKUPNOST
LASTNIKOV
72. člen
(skupnost lastnikov
– pravna oseba)
(1) Etažni lastniki
lahko sprejmejo sklep, da se za upravljanje z večstanovanjsko
stavbo ustanovi skupnost lastnikov kot pravna oseba. Takšen sklep
se lahko sprejme samo s soglasjem vseh etažnih
lastnikov.
(2) Skupaj s
sklepom o ustanovitvi skupnosti lastnikov morajo etažni lastniki
sprejeti statut.
73. člen
(statut skupnosti
lastnikov)
Statut skupnosti
lastnikov vsebuje zlasti:
– imena in naslove
članov – etažnih lastnikov;
– ime in sedež
skupnosti lastnikov;
– identifikacijsko
oznako iz katastra stavb;
– način in pravila
odločanja skupnosti lastnikov;
–
dejavnost;
– način imenovanja
predsednika in njegova pooblastila;
– ime ali firmo ter
bivališče oziroma sedež predsednika;
– način
izpolnjevanja obveznosti članov do skupnosti.
74. člen
(ime skupnosti
lastnikov)
(1) Ime skupnosti
lastnikov kot pravne osebe mora biti sestavljeno samo iz besedne
zveze “Skupnost lastnikov“, ki se ji doda naslov večstanovanjske
stavbe. Za naslov večstanovanjske stavbe se štejejo ulica ali
naselje, hišna številka in kraj.
(2) Sedež skupnosti
lastnikov je lahko samo na naslovu večstanovanjske
stavbe.
75. člen
(vpis v
register)
(1) Skupnost
lastnikov pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.
Vsako spremembo članstva je potrebno vnesti v statut skupnosti in
predložiti pristojnemu registrskemu organu.
(2) Priglasitvi za
vpis v sodni register se priloži:
– sklep o
ustanovitvi;
– statut skupnosti
lastnikov;
– druge listine, v
skladu s predpisi o vpisu v sodni register;
– akt o določitvi
predsednika skupnosti lastnikov.
76. člen
(pravna sposobnost
skupnosti lastnikov)
Skupnost lastnikov
je pravno sposobna samo za sklepanje poslov upravljanja te
večstanovanjske stavbe in ne sme opravljati nobene druge
dejavnosti.
77. člen
(zastopanje
skupnosti lastnikov)
(1) Skupnost
lastnikov zastopa v pravnem prometu predsednik, za katerega se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravniku
večstanovanjske stavbe.
(2) Predsednik
sklepa vse posle v imenu in za račun skupnosti
lastnikov.
78. člen
(organ upravljanja
skupnosti lastnikov)
(1) Organ
upravljanja skupnosti lastnikov je zbor članov.
(2) Člani skupnosti
lastnikov so vsakokratni etažni lastniki.
(3) Za zbor članov
se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo zbor
lastnikov.
79. člen
(premoženje
skupnosti lastnikov)
(1) Premoženje
skupnosti lastnikov sestavljajo denarna sredstva na računu, ki jih
plačujejo člani iz naslova upravljanja večstanovanjske stavbe in
plačil v rezervni sklad.
(2) Skupnost
lastnikov mora voditi ločeno knjigovodsko evidenco za stroške
upravljanja in ločeno za rezervni sklad.
80. člen
(obveznosti članov
skupnosti lastnikov)
(1) Člani skupnosti
lastnikov morajo mesečno plačati skupnosti lastnikov vsak svoj
delež stroškov upravljanja ter vplačilo v rezervni
sklad.
(2) Za plačila
članov se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo
plačila etažnih lastnikov.
81. člen
(solidarna
odgovornost članov skupnosti lastnikov do tretjih oseb)
Za obveznosti
skupnosti lastnikov do tretjih oseb so vsi člani solidarno
odgovorni.
82. člen
(prenehanje
skupnosti lastnikov)
(1) Skupnost
lastnikov preneha z likvidacijo na podlagi sklepa
članov.
(2) Sklep o
likvidaciji skupnosti lastnikov morajo sprejeti vsi
člani sprejme
več kot polovica članov skupnosti lastnikov po solastniških
deležih.
(3) Skupnost
lastnikov izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz registra
skupnosti lastnikov.
VI. STANOVANJSKA
NAJEMNA RAZMERJA
VI.1 Vrste najemnih
stanovanj
83. člen
(vrste najemnih
stanovanj)
Najemno stanovanje
po tem zakonu je:
– stanovanje, ki se
oddaja za neprofitno najemnino in stanovanje, ki se oddaja
upravičencu do najema neprofitnega stanovanja (neprofitno najemno
stanovanje);
– stanovanje, ki se
prosto oddaja na trgu (tržno najemno stanovanje);
– stanovanje, ki je
namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb
(službeno najemno stanovanje);
– stanovanje,
namenjeno institucionalnemu varstvu starejših oseb, upokojencem ali
posebnim skupinam odraslega prebivalstva (namensko najemno
stanovanje).
VI.2 Pravice
lastnika stanovanja
84. člen
(oddaja stanovanja
v najem)
(1) Lastnik
stanovanja odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne
pogodbe.
(2) Če lastnik odda
del lastnega stanovanja, sklene najemno pogodbo za določen ali
nedoločen čas pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(3) Najemnik lahko
odda del stanovanja v podnajem s sklenitvijo podnajemne pogodbe za
določen čas in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, če se lastnik
stanovanja s tem strinja.
(4) Najemna in
podnajemna pogodba se sklepata v pisni obliki.
85. člen
(pravice lastnika
stanovanja)
Lastnik ima
pravico:
– pobirati
najemnino za oddano stanovanje v skladu s tem zakonom;
– odločati o
prenehanju najemnega razmerja v skladu s tem zakonom in najemno
pogodbo.
86. člen
(veljavnost najemne
pogodbe)
Najemna pogodba se
lahko sklene za določen ali nedoločen čas.
VI.3 Neprofitno
najemno stanovanje
87. člen
(oddajanje
neprofitnega stanovanja v najem)
(1) Kadar
neprofitno najemno stanovanje, razen neprofitno najemno nadomestno
stanovanje, zaradi rušenja, prenove ter elementarnih ali drugih
nesreč in v primeru preselitve po četrtem odstavku 104. člena tega
zakona oddaja občina, država, javni stanovanjski sklad ali
neprofitna stanovanjska organizacija, se postopek dodelitve
stanovanja v najem začne na podlagi javnega razpisa.
(2) O upravičenosti
do uvrstitve na prednostno listo in hkrati o uvrstitvi med
upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem
javnem razpisu ter o neuvrstitvi med tiste, ki jim bodo
zagotovljena stanovanja, se odloči v splošnem upravnem postopku v
roku šestih mesecev po zaključku javnega razpisa. Sproženi upravni
spori ne zadržijo objave seznama upravičencev, ki jim bodo
zagotovljena stanovanja in s tem tudi sklepanja najemnih
pogodb.
(3) Tistemu
upravičencu, za katerega bo zagotovljeno stanovanje, se odda
stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe, vendar ne pred
objavo seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena
stanovanja.
(4) S soglasjem
upravičenca se lahko dodeli tudi stanovanje, ki po površini ni
primerno.
(5) Do dodelitve
neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega
stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije so
upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje
in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih
stanovanj v najem, ki ga izda minister.
(6) V pravilniku iz
prejšnjega odstavka se predpišejo splošni pogoji, ki jih morajo
izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega
stanovanja v najem, kriteriji in merila za ocenjevanje
stanovanjskih in socialnih razmer, kriteriji za morebitno plačilo
lastne udeležbe in varščina za uporabo stanovanja ter možni
zavezanci zanju, površinski normativi za dodelitev neprofitnih
stanovanj in napotki glede njihove uporabe ter postopek
dodeljevanja teh stanovanj. Pogoji in merila se določijo tako, da
ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali
več kategorij prosilcev kot, na primer, družine z več otroki,
družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine,
invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo
delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ter
prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo,
pomembni za posamezno lokalno skupnost, kar mora lokalna skupnost
posebej opredeliti v razpisu. Najemodajalec v posameznem razpisu
določi tudi, katera kategorija prosilcev ima prednost pri dodelitvi
stanovanja, če eden ali več prosilcev dosežejo enako število točk,
ugotovljenih glede na prej navedena merila.
(7) Pri posameznem
razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem lahko
najemodajalec predpiše, poleg pogojev, določenih s pravilnikom iz
petega odstavka tega člena, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec
izpolnjevati (na primer doba bivanja v občini), pri čemer točke, ki
jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji ne smejo presegati
najvišjega možnega števila točk, ki ga določa pravilnik iz petega
odstavka tega člena.
(8) Najemodajalec v
posameznem razpisu posebej opredeli stanovanja, ki so predmet
posameznega razpisa in so predvidena za oddajo v najem prosilcem,
ki glede na socialne razmere po pravilniku iz petega odstavka tega
člena niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine.
Najemodajalec pa lahko v posameznem razpisu razpiše tudi plačilo
lastne udeležbe kot prednost pri pridobitvi stanovanja in vplačilo
varščine, ki se najemniku povrne pod pogoji in na način, določen s
pravilnikom iz petega odstavka tega člena ter pogodbo z
upravičencem do pridobitve neprofitnega stanovanja. Morebitno
plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine lahko najemodajalec
predpiše za največ polovico stanovanj, ki so predmet posameznega
razpisa. Najemodajalec pri posameznem razpisu ločeno objavi seznam
upravičencev do najema neprofitnih stanovanj, ki niso zavezanci za
plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine, od seznama ostalih
upravičencev.
(9) Občina, država,
javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija v
vsakem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem opredeli
tiste upravičence, ki so glede na razmerje med dohodki prosilca in
njegovih ožjih družinskih članov do povprečne neto plače v državi,
upravičeni kandidirati na posameznem razpisu, pri čemer mora občina
oziroma javni stanovanjski sklad uravnoteženo skrbeti, da je
neprofitno stanovanje dostopno vsem kategorijam glede na socialni
status, določen s pravilnikom.
88. člen
(dodeljevanje
bivalnih enot)
Kadar dodeljuje
bivalne enote za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno
ogroženih oseb občina, država, javni stanovanjski sklad ali
neprofitna stanovanjska organizacija, odda tako bivalno enoto v
najem na podlagi seznama upravičencev do dodelitve take bivalne
enote. Ko je zagotovljena bivalna enota, se jo po ponovni
preveritvi upravičenosti do dodelitve odda v najem tistemu,
katerega socialna problematika je najtežja in je površina primerna
glede na število družinskih članov, s sklenitvijo najemne pogodbe
za določen čas. Postopek se lahko začne na zahtevo stranke ali po
uradni dolžnosti.
89. člen
(zamenjava
neprofitnega stanovanja ali preselitev)
O upravičenosti do
zamenjave neprofitnega stanovanja ali o preselitvi se odloči z
odločbo v splošnem upravnem postopku.
90. člen
(trajanje najemne
pogodbe za neprofitno stanovanje)
(1) Najemna pogodba
za neprofitno stanovanje mora biti sklenjena za nedoločen
čas.
(2) Najemodajalec neprofitnega stanovanja je dolžan vsakih pet let
od najemnika, razen najemnika-bivšega imetnika stanovanjske
pravice, zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih
pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje
pravilnik iz petega odstavka 87. člena tega zakona.
(3) Če najemnik iz prejšnjega odstavka ni več upravičen do
neprofitnega stanovanja, se določila najemne pogodbe, ki urejajo
višino najemnine, spremenijo po postopku, ki ga določa pravilnik,
ki ga izda minister, in se najemnina določi v višini tržne
najemnine.
(4) Če se socialno
stanje najemnika, ki plačuje tržno najemnino za stanovanje po
prejšnjem odstavku spremeni, lahko najemnik zahteva preveritev
svojega socialnega stanja in ponovno spremembo tržne najemnine v
neprofitno najemnino.
VI.4 Obvezne
sestavine najemne pogodbe
91. člen
(bistvene sestavine
najemne pogodbe)
(1) Najemna pogodba
mora vsebovati vsaj:
– opis stanovanja,
lego, površino, strukturo, komunalno opremljenost, leto zgraditve
ter način uporabe stanovanja;
– identifikacijsko
oznako iz katastra stavb;
– ime in priimek
lastnika, davčno številko lastnika, ime in priimek najemnika in
oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale
stanovanje;
– odpovedne
razloge, ki jih določa 103. člen tega zakona;
– vrsto najema po
kategorijah najemnih stanovanj;
– določbe o
medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in
vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali
večstanovanjske stavbe;
– višino najemnine
ter način in roke plačevanja;
– način plačevanja
in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo na
stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje
stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški) ter stroški
za obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske
stavbe (skupni obratovalni stroški);
– določbe o načinu
uporabe stanovanja ter na kakšen način in v kakšnih časovnih
razdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo
stanovanja;
– čas trajanja
najemnega razmerja, če se stanovanje oddaja za določen
čas;
– način predaje
stanovanja.
(2) Lastnik mora
skleniti aneks k najemni pogodbi na zahtevo najemnika, če se
število oseb poveča za eno ali več oseb, ki jih mora najemnik
preživljati po zakonu, za vse ostale osebe pa le, če je glede na
število oseb stanovanje po velikosti še primerno.
(3) Prejšnji
odstavek ne velja za stanovanje, namenjeno osebam iz četrte alinee
prvega odstavka 83. člena tega zakona.
VI.5 Obveznosti
lastnika stanovanja
92. člen
(dolžnosti lastnika
stanovanja)
Lastnik stanovanja
mora:
– izročiti
stanovanje kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki
najemniku stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z
veljavnimi normativi in standardi;
– vzdrževati
stanovanje in skupne dele v stanovanjski ali večstanovanjski stavbi
v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter
skupnih delov ves čas trajanja najema v skladu s pravilnikom iz
125. člena tega zakona;
– odgovarjati za
pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju;
93. člen
(opustitev
dolžnosti lastnika)
(1) Če stanje v
stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja,
lahko najemnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku
stanovanja odredi izvedbo tistih del, ki so potrebna za
zagotavljanje normalne uporabe stanovanj ali skupnih
delov.
(2) Če lastnik v
roku, določenem z odločbo, ne izvede naloženih del, lahko ta dela
na njegove stroške izvede najemnik sam. Stroške izvedbe del, skupaj
z obrestmi, lahko najemnik pobota s terjatvami lastnika iz naslova
najemnine.
(3) V primeru, da
lastnik ne ravna v skladu z odločbo iz prejšnjega odstavka, lahko
najemnik od lastnika zahteva, da mu preskrbi drugo primerno
stanovanje.
VI.6 Pravice in
obveznosti najemnika stanovanja
94. člen
(obveznosti
najemnika stanovanja)
Najemnik stanovanja
mora:
– uporabljati
najeto stanovanje v skladu z najemno pogodbo;
– odgovarjati za
škodo, nastalo pri nepravilni oziroma malomarni rabi
stanovanja;
– dopustiti vstop
lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje za preveritev
pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat
letno;
– poravnati stroške
popravil v stanovanju, ki so posledica nepravilne oziroma malomarne
uporabe stanovanja, skladno z določili najemne pogodbe;
– obveščati
lastnika o napakah na stanovanju, za odpravo katerih odgovarja
lastnik v skladu z veljavnimi normativi in standardi;
– plačevati
najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg
najemnine, v skladu z najemno pogodbo;
– pridobiti
soglasje lastnika, če stanovanje več kot 60 dni v obdobju treh
mesecev uporablja poleg najemnika oseba, ki ni navedena v najemni
pogodbi;
– predlagati
lastniku sklenitev aneksa k najemni pogodbi, če se število oseb, ki
uporabljajo stanovanje, spremeni;
– vzdrževati
stanovanje v obsegu, kot ga za najemnike določajo normativi za
vzdrževanje po pravilniku iz 125. člena tega zakona.
95. člen
(podaljšanje najema
za določen čas)
Najemnik, ki mu je
bilo stanovanje dano v najem za določen čas, mora najmanj 30 dni
pred potekom tega časa pridobiti od lastnika odobritev podaljšanja
najemne pogodbe s sklenitvijo aneksa k najemni pogodbi, sicer mora
izprazniti stanovanje oseb in stvari v pogodbenem roku, razen če
najemna pogodba ne določa drugače.
96. člen
(soglasje lastnika
za posege najemnika v stanovanju)
(1) Najemnik
stanovanja ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene
opreme in naprav ter opravljati koristnih vlaganj oziroma izboljšav
v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja lastnika.
(2) Soglasje
lastnika iz prejšnjega odstavka je hkrati tudi pooblastilo
lastnika, da sme najemnik zaprositi za izdajo potrebnega upravnega
dovoljenja.
97. člen
(kdaj lastnik ne
more odreči soglasja za posege najemnika)
(1) Lastnik ne more
odreči najemniku soglasja, če so skupaj izpolnjeni naslednji
pogoji:
– poseg je v skladu
s sodobnimi tehničnimi zahtevami in je v osebnem interesu
najemnika;
– stroške nosi
najemnik;
– sprememba ne
ogroža interesa lastnika stanovanja in ostalih lastnikov v
stavbi;
– s spremembo niso
povezane poškodbe skupnih delov večstanovanjske stavbe in zunanji
izgled.
(2) Šteje se, da so
izpolnjeni pogoji iz prve alinee prejšnjega odstavka, če gre
za:
– posodobitev ali
zahtevam gospodinjstva ustrezno rekonstrukcijo vodovodnih,
elektrovodnih, plinovodnih, ogrevalnih (vključno z ureditvijo
centralnih ogrevalnih naprav) ali sanitarnih naprav;
– takšno
preureditev predmeta najema, ki je namenjena zmanjšanju porabe
energije ali povečuje funkcionalnost;
– izboljšave, ki se
subvencionirajo ali kreditirajo iz javnih sredstev;
– napeljavo
telefonskega priključka;
– postavitev nujnih
anten in drugih naprav za radijski in televizijski sprejem v skladu
s stanjem tehnike, če priključek na obstoječo napravo ni
možen.
(3) Kadar gre za
posege iz tega člena, lastnik pa soglasja ni dal, lahko najemnik
zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku nadomesti soglasje
lastnika.
(4) Če gre za
bistveno spremembo ali izboljšavo, ki je navedena v drugem odstavku
tega člena, lahko lastnik pogojuje svoje soglasje s tem, da bo
predmet najema najemnik ob njegovi vrnitvi vzpostavil v prejšnje
stanje ali da se najemnik odpove povrnitvi lastnih vlaganj po 98.
členu tega zakona.
98. člen
(povrnitev lastnih
vlaganj najemnika)
Ob izselitvi iz
stanovanja ima najemnik pravico do povrnitve neamortiziranega dela
koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v
soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače.
99. člen
(popravila in
izboljšave v najemnem stanovanju)
(1) Najemnik mora
dopustiti vstop v stanovanje, da se opravijo dela za izboljšanje
predmeta najema (napeljava oziroma rekonstrukcija centralnega
ogrevanja, električnega in vodovodnega omrežja, satelitske antene,
kabelskega in telefonskega priključka, varnostnih naprav, vgraditev
ali zamenjava opreme in tako dalje), dela za zmanjšanje porabe
energije in vode, razen če bi to za najemnika oziroma njegovo
družino predstavljalo obremenitev, ki glede na obseg in trajanje
del, posledice izvedbe del, povečane stroške najema in najemnikova
predhodna lastna vlaganja v izboljšavo stanovanja presega
upravičeno korist lastnika in morebitnih drugih lastnikov in
najemnikov v stavbi.
(2) Popravila in
izboljšave se morajo opraviti v najkrajšem možnem času in z
motnjami, ki najmanj prizadenejo najemnika. Lastnik mora o
nameravanih posegih v stanovanje najemnika obvestiti v primernem
roku ter zagotoviti normalno uporabo stanovanja po opravljenem
posegu.
(3) Če so
nameravani posegi take narave, da zahtevajo začasno preselitev
najemnika, je lastnik dolžan opraviti prenovo hitro in v obdobju
glede katerega se dogovori z najemnikom oziroma ga v primeru spora
določi sodišče v nepravdnem postopku. Lastnik je dolžan najemniku v
času prenove zagotoviti nadomestne prostore. Stroške, povezane z
začasno preselitvijo, nosi lastnik.
(4) V primeru spora
odloči sodišče v nepravdnem postopku.
100.
člen
(pravice najemnika
stanovanja)
Pravice najemnika
stanovanja so:
– uporabljati in
izvajati posest nad stanovanjem;
– opraviti
popravila v stanovanju, če je popravilo neodložljivo, da se
zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev, ali stanovanje in
oprema v njem pred večjo škodo, ter zahtevati povračilo stroškov,
ki so nastali zaradi teh popravil;
– zahtevati
povrnitev škode, nastale zaradi opustitve obveznosti lastnika iz
druge alinee 92. člena tega zakona, tako da lahko zahteva povrnitev
škode v enkratnem znesku ali z znižanjem najemnine;
– zahtevati vračilo
previsoko zaračunane najemnine;
– zahtevati
sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo
mogoče normalno uporabljati, ker je lastnik opustil svoje dolžnosti
iz 93. člena tega zakona.
101.
člen
(urejanje
podnajemnih razmerij)
Če s tem zakonom ni
drugače določeno, se določbe 94. do 112. člena tega zakona smiselno
uporabljajo tudi za urejanje podnajemnih razmerij.
VI.7 Odpoved
najemne pogodbe
102.
člen
(odpoved najemne
pogodbe s strani najemnika)
Če ni dogovorjeno
drugače, lahko najemnik odpove najemno pogodbo vselej, ne da bi za
to navajal razloge, če o tem pisno obvesti lastnika, z
90 s 60
dnevnim odpovednim
rokom.
103.
člen
(krivdni odpovedni
razlogi)
(1) Lastnik lahko
odpove najemno pogodbo zaradi naslednjih krivdnih
razlogov:
1. če najemnik
oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja
povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih delih stanovanjske
ali večstanovanjske stavbe;
2. če opravlja v
stanovanju dejavnost brez dovoljenja ali v nasprotju z
dovoljenjem;
3. če najemnik ne
vzdržuje stanovanja v skladu s pravilnikom iz 125. člena tega
zakona v delu, ki se nanaša na najemnika;
4. če najemnik ne
plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v
roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen pa v 60 dneh
od prejema računa;
5. če najemnik
oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja
pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določenega
s hišnim redom ali z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce
pri njihovi mirni uporabi stanovanja;
6. če najemnik
izvršuje ali izvrši v stanovanju in vgrajeni opremi spremembe brez
poprejšnjega soglasja lastnika, razen v primerih iz 97. člena tega
zakona;
7. če stanovanje
več kot 60 dni v obdobju treh mesecev uporablja poleg najemnika
oseba ali več oseb, ki niso navedene v najemni pogodbi in če
najemnik za to ni pridobil soglasja lastnika;
8. če najemnik odda
najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika, kot to določa
84. člen tega zakona;
9. če najemnik ne
dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz tretje alinee 94. člena
in 99. člena tega zakona;
10. če najemnik
brez upravičenih razlogov ne prevzame stanovanja oziroma ne prične
prebivati v stanovanju v 30 dneh po sklenitvi najemne
pogodbe;
11. če so najemnik
in osebe, navedene v najemni pogodbi, nehale uporabljati stanovanje
in brez presledka več kot tri mesece niso stanovale v
njem;
12. če posreduje
lažne podatke, ki so osnova za pridobitev pravice do
subvencionirane najemnine v skladu s 121. členom tega
zakona.
(2) Pogoj iz 11.
točke prejšnjega odstavka ni izpolnjen, če je najemnik na
zdravljenju, v domu za starejše za čas, krajši od šestih mesecev,
ali če stanovanja ne uporablja iz drugih upravičenih razlogov
(službena premestitev ali šolanje v drugem kraju, služenje
vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni in podobno).
(3) Najemne pogodbe
ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno
opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Opomin mora vsebovati
kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za
odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne
sme biti krajši od 15 dni.
(4) Za isto
kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika
samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo
več kot eno leto.
(5) Če ima najemnik
neprofitnega stanovanja ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero
živi najemnik v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti, v
lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo, sme lastnik
odpovedati najemno pogodbo.
104.
člen
(utemeljene
okoliščine)
(1) Najemniku
neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če
zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki
poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti
oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba
zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni
zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo
poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku
okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane
najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi
stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika
stanovanja.
(2) Če najemnik iz
utemeljenih razlogov v roku iz prejšnjega odstavka ni mogel
obvestiti lastnika o nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka,
mora to storiti najkasneje v 30 dneh po prenehanju teh
razlogov.
(3) Občinski organ,
pristojen za stanovanjske zadeve, lahko najemniku iz prejšnjega
odstavka, ki ni upravičen do subvencionirane najemnine, ali ki
kljub subvenciji ni zmožen poravnati najemnine in drugih stroškov,
ki se plačujejo poleg najemnine, zaradi izjemnih okoliščin začasno
odobri izredno pomoč pri uporabi stanovanja.
(4) V primeru
okoliščin, ki kažejo na dolgotrajno nezmožnost plačevanja najemnine
in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, lahko občina
preseli najemnika tudi v drugo primerno neprofitno stanovanje glede
na spremenjene okoliščine ali v drugo neprofitno stanovanje, ki je
lahko po površini tudi manjše od primernega stanovanja, ali pa v
stanovanjsko stavbo, namenjeno začasnemu reševanju stanovanjskih
potreb socialno ogroženih oseb.
105.
člen
(odpovedni razlogi
za tržno, službeno in namensko najemno stanovanje)
(1) Lastnik tržnega
najemnega, službenega najemnega ali namenskega najemnega stanovanja
lahko odpove najemno pogodbo, poleg razlogov iz prvega in petega
odstavka 103. člena tega zakona, tudi iz drugih razlogov, če so
navedeni v najemni pogodbi.
(2) Odpovedni
razlogi iz 11. točke prvega odstavka in petega odstavka 103. člena
tega zakona ne veljajo za tržno najemno stanovanje.
106.
člen
(nekrivdni
odpovedni razlogi)
(1) Lastnik lahko
odpove najemno pogodbo zaradi razlogov, ki niso našteti v 103.
členu tega zakona ali najemni pogodbi le, če najemniku priskrbi
drugo primerno stanovanje.
(2) Najemniku se
zaradi tega njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati,
kar pomeni, da se šteje za primerno stanovanje, poleg opredelitev
iz 10. člena tega zakona, stanovanje, ki v nobeni drugi pomembni
okoliščini, v primerjavi s sedanjim stanovanjem, ne pomeni
bistvenega poslabšanja stanovanjskih pogojev najemnika in oseb, ki
skupaj z njim bivajo v stanovanju.
(3) Istemu
najemniku je mogoče odpovedati najemno pogodbo pod pogoji iz prvega
odstavka tega člena brez utemeljenih razlogov le enkrat. Kot
utemeljen razlog se štejejo lastne stanovanjske potrebe lastnika
ali njegovega ožjega družinskega člana kot tudi če zaradi
objektivnih okoliščin, vezanih na stanovanje, nadaljnje bivanje v
tem stanovanju ni več mogoče (predvideno rušenje, sprememba
namembnosti celotne stavbe, ogrožena varnost bivanja in podobno).
Za lastne stanovanjske potrebe lastnika ali njegovega ožjega
družinskega člana se šteje zlasti povečanje števila njegovih ožjih
družinskih članov, povečanje števila gospodinjstev, upoštevaje
merila glede primernosti stanovanja po 10. členu tega
zakona.
(4) Omejitev iz
prejšnjega odstavka ne velja za stanovanja v lasti občine,
neprofitne stanovanjske organizacije, javnega stanovanjskega sklada
ali države, kadar se izvajajo zamenjave zaradi racionalne
zasedenosti njihovega stanovanjskega fonda, pri čemer je treba
najemniku zagotoviti stanovanje v skladu z drugim odstavkom tega
člena.
(5) Stroške selitve
nosi lastnik.
(6) V primeru spora
odloči o primernosti drugega stanovanja sodišče v nepravdnem
postopku.
107.
člen
(posledice
spremembe lastninske pravice na stanovanju)
Sprememba lastnika
stanovanja ne vpliva na obstoječa najemna razmerja. Vsakokratni
pridobitelj lastninske pravice na stanovanju vstopi v pravni
položaj najemodajalca.
108.
člen
(najemnik, lastnik
zasedenega stanovanja)
Odpovedni razlog iz
petega odstavka 103. člena tega zakona ni podan, če ima najemnik
ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero najemnik živi v
zunajzakonski skupnosti, lastno stanovanje ali stanovanjsko stavbo,
ki jo je po zakonu dolžan oddajati v najem za nedoločen čas ter za
neprofitno najemnino.
109.
člen
(sklenitev najemne
pogodbe po smrti najemnika)
(1) Če najemnik
stanovanja umre, mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo
pod istimi pogoji z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je
živel v zunajzakonski skupnosti oziroma z enim od ožjih družinskih
članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v
stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter
bil naveden v najemni pogodbi. Zahteva za sklenitev pogodbe mora
biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti
najemnika.
(2) Če se ožji
družinski člani ne sporazumejo o tem, kdo bo sklenil najemno
pogodbo, odloči sodišče v nepravdnem postopku.
(3) Po smrti
najemnika, ki je živel v namenskem najemnem stanovanju, mora
lastnik skleniti najemno pogodbo z zakoncem umrlega, navedenega v
najemni pogodbi, ali osebo, s katero je najemnik živel v
zunajzakonski skupnosti, če ni s posebnimi predpisi ali v najemni
pogodbi drugače določeno.
110.
člen
(sklenitev najemne
pogodbe po razvezi zakonske zveze ali prenehanju zunajzakonske
skupnosti)
(1) Če se zakonska
zveza razveže, se lahko prejšnja zakonca sporazumeta o tem, kdo od
njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, drugi zakonec pa se
iz stanovanja izseli.
(2) Če se prejšnja
zakonca ne moreta sporazumeti, odloči o sporu na zahtevo enega od
njiju sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče upošteva pri tem
stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih
oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine
primera.
(3) Prejšnji
zakonec, ki po sodni odločbi ne ostane ali ne postane najemnik
stanovanja, se mora iz stanovanja izseliti v roku, ki ga določi
sodišče v skladu s 112. členom tega zakona.
(4) Določbe
prejšnjega in tega člena se ne uporabljajo, kadar je najemna
pogodba sklenjena za službeno stanovanje, določbe tega člena pa se
ne uporabljajo tudi, kadar gre za stanovanje iz tretjega odstavka
109. člena tega zakona, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita
drugače.
(5) Določbe tega
člena veljajo tudi v primeru prenehanja zunajzakonske
skupnosti.
110.a člen
(izjemno nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega
razpisa)
(1) Če najemnik neprofitnega stanovanja, ki ga oddaja občina,
država, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska
organizacija, trajno zapusti to stanovanje zaradi nastanka nove
družine ali ob preselitvi v drugo stanovanje zunaj kraja bivanja,
zaradi trajnega odhoda v dom za starejše ali oskrbovano stanovanje,
sklene lastnik najemno pogodbo brez javnega razpisa z enim od ožjih
družinskih članov, ki ob izselitvi najemnika prebiva v stanovanju,
ima v njem prijavljeno stalno prebivališče, je naveden v najemni
pogodbi in v primeru, da uporabniki izpolnjujejo pogoje za
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.
(2) Pri sklepanju najemne pogodbe se smiselno upoštevata prvi in
drugi odstavek 109. člena tega zakona.
111.
člen
(uporaba stanovanja
brez pravnega naslova)
(1) Oseba, ki
uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe
oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas,
uporablja stanovanje nezakonito.
(2) Lastnik lahko
kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne
pristojnosti. Spori se rešujejo prednostno.
(3) Določbe
prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za prejšnje imetnike
stanovanjske pravice in njihove družinske člane, če do sklenitve
najemne pogodbe ni prišlo zaradi razlogov na strani
lastnika.
112.
člen
(odpoved najemne
pogodbe)
(1) Lastnik
stanovanja odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme
biti krajši od 90 60 dni.
(2) Lastnik ne more
zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj po 98.
členu tega zakona.
(3) Najemna in
podnajemna pogodba se ob sporu odpovedujeta s tožbo pri sodišču
splošne pristojnosti.
(4) Sodišče določi
rok za izselitev, ki pa ne sme biti krajši kot 60
30 dni in ne daljši od
90 60
dni.
(5) Spori se
rešujejo prednostno.
(6) Lastnik ne more
odpovedati najemne pogodbe, če najemnik dokaže, da krivdni razlog
ni nastal po njegovi krivdi oziroma da ga brez svoje krivde ni
mogel odpraviti v danem roku.
112.a
člen
(odpoved najemne
pogodbe v primeru neplačila najemnine ali stroškov)
(1) Ne glede na prejšnji
člen lahko najemodajalec najemno ali podnajemno pogodbo v primeru
nastopa krivdnega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. člena
tega zakona odpove z vročitvijo odpovedi in zahteva izpraznitev
stanovanja. Najemno razmerje je odpovedano z dnem vročitve
odpovedi. Pred odpovedjo najemne pogodbe lastnik pisno opomni
najemnika o kršitvi najemne pogodbe v skladu s tretjim in četrtim
odstavkom 103. člena tega zakona.
(2) Če najemnik ne
izprazni stanovanja v skladu s prejšnjim odstavkom, ima
najemodajalec na podlagi odpovedi in zahteve za izpraznitev
stanovanja iz prejšnjega odstavka pravico pri sodišču zahtevati
izpraznitev stanovanja (nalog za izpraznitev
stanovanja).
(3) Za postopek izdaje
naloga za izpraznitev stanovanja se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja pravdni postopek, ki se nanašajo na plačilni nalog, pri čemer
sodišče v izpraznitvenem nalogu izreče, da je najemnik dolžan
izprazniti stanovanje v 30 dneh od prejema izpraznitvenega naloga
ali pa v istem roku ugovarjati zoper izpraznitveni
nalog.
VI.8 Pravice in
obveznosti najemnika in lastnika stanovanja po prenehanju najemnega
razmerja
113.
člen
(izročitev
stanovanja lastniku)
(1) Po prenehanju
najemnega razmerja mora najemnik izročiti lastniku stanovanje v
stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo
spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih
je najemnik opravil v soglasju z lastnikom.
(2) Pravica
podnajemnika, da po podnajemni pogodbi uporablja stanovanjske
prostore, preneha, če najemnik iz kateregakoli razloga preneha
uporabljati stanovanje, v katerem so ti prostori, ne glede na to,
ali je čas, za katerega je bila sklenjena podnajemna pogodba,
potekel ali ne.
114.
člen
(uporaba določb
tega poglavja)
Določbe tega
poglavja, ki se nanašajo na najemna razmerja, veljajo za vsa
stanovanja, ne glede na to, v kakšni stavbi se stanovanje
nahaja.
VII. STANOVANJSKA
NAJEMNINA
VII.1
Splošno
115.
člen
(stanovanjska
najemnina)
(1) Za uporabo
najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja
najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z
določbami tega zakona.
(2) Najemnina za
službena, tržna in namenska najemna stanovanja se oblikuje prosto
(prosto oblikovana najemnina).
(3) Najemnina za
neprofitna stanovanja se oblikuje v skladu z metodologijo iz 117.
člena tega zakona (neprofitna najemnina).
116.
člen
(določitev
vrednosti stanovanja)
(1) Vrednost
stanovanja, za katero se zaračunava neprofitna najemnina, se določa
na podlagi pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj
in stanovanjskih stavb, ki ga izda minister za potrebe določanja
najemnin.
(2) Vrednotenje
stanovanja se lahko opravi na zahtevo lastnika ali najemnika.
Stroške vrednotenja nosi tisti, ki je cenitev zahteval.
(3) V pravilniku iz
prvega odstavka tega člena minister določi pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati osebe, ki lahko opravljajo vrednotenje stanovanj za
potrebe določanja najemnin.
(4) Vrednost
stanovanja, kot osnova za določitev neprofitne najemnine, se določi
na podlagi naslednje enačbe:
vrednost stanovanja
= število točk × vrednost točke × uporabna stanovanjska površina ×
vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) × vpliv lokacije
stanovanja.
(5) Vrednost točke je 2,63 eura.
(5) Pri določanju
vrednosti stanovanja iz prejšnjega odstavka se za stanovanja,
katerih najemnik ali uporabnik je invalid, ki je trajno vezan na
uporabo invalidskega vozička, uporabna stanovanjska površina
pomnoži s količnikom 0,8.
(6) Vrednost točke je 3,50
eura in se uskladi enkrat letno z rastjo cen življenjskih
potrebščin v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije.
(7) Minister vsako leto
najpozneje do 1. marca s sklepom v Uradnem listu Republike
Slovenije objavi usklajeno višino vrednosti točke iz prejšnjega
odstavka, ki se uporablja od 1. aprila dalje.
VII.2 Neprofitna
najemnina
117.
člen
(metodologija za
izračun neprofitne najemnine)
Podrobnejši način
in postopek za izračun neprofitnih najemnin, postopnost pri njihovi
uveljavitvi ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane
najemnine določi Vlada Republike Slovenije v 60 dneh od uveljavitve
tega zakona. Metodologija upošteva pri določitvi neprofitne
najemnine elemente iz prvega odstavka 118. člena tega zakona in
natančneje določi postopnost pri uveljavitvi najemnin.
118.
člen
(elementi
neprofitne najemnine)
(1) Neprofitna
najemnina pokriva stroške za vzdrževanje stanovanja in skupnih
delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo v
življenjski dobi 60 let, stroške financiranja sredstev, vloženih v
stanovanje in pripadajoče skupne dele ter zemljišče stanovanjske
stavbe.
(2) Stroški
vzdrževanja so materialna vlaganja, ki jih mora zagotavljati
lastnik in so potrebna, da se ohranja nespremenjena uporabna
vrednost stanovanja oziroma stanovanjske stavbe vso dobo trajanja
in vsi sprotni ukrepi, potrebni zaradi preprečitve prezgodnje
obrabe posameznega elementa stanovanja oziroma stanovanjske stavbe.
Med stroške vzdrževanja so vključeni tudi stroški za zavarovanje
skupnih delov stanovanjske stavbe. Stroški vzdrževanja ter
zavarovanja smejo znašati največ 1,11% od vrednosti, če je
stanovanje mlajše od 60 let oziroma 1,81% od vrednosti stanovanja,
če je stanovanje starejše od 60 let.
(3) Stroški za
opravljanje upravniških storitev so stroški, ki zagotavljajo
opravljanje storitev upravljanja v stanovanjski stavbi po določbah
tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in smejo v
najemnini znašati največ 0,4% od vrednosti stanovanja
letno.
(4) Amortizacija je
strošek za nadomestitev stanovanja in se izračunava v višini 1,67%
letno od vrednosti stanovanja, ki je staro do 60 let. Pri
stanovanjih, starejših od 60 let, se amortizacija ne izračunava,
pač pa se prizna strošek v višini 0,97% letno za amortizacijo
vlaganj, potrebnih zaradi podaljšanja dobe koristnosti
stanovanja.
(5) Stroški
financiranja so obresti za najeta posojila ali za lastna sredstva.
Obresti za najeta posojila so obresti, izračunane kot zmnožek
glavnice najetega posojila za stanovanje oziroma stanovanjsko
stavbo ter letne obrestne mere. Obresti za lastna sredstva so
obresti, izračunane kot zmnožek lastnih sredstev, vloženih v
stanovanje oziroma stanovanjsko stavbo ter letne obrestne mere.
Stroški financiranja v neprofitni najemnini lahko letno znašajo
največ 1,5% od vrednosti stanovanja.
(6) Občine morajo
priznana sredstva iz naslova stroškov financiranja ponovno namensko
uporabiti za gradnjo in vzdrževanje neprofitnih stanovanj in jih
prikazovati v občinskih stanovanjskih programih, sicer teh stroškov
v najemnini ne smejo zaračunavati.
(7) Seštevek
dovoljenih stopenj posameznih elementov najemnine je zgornja letna
stopnja najemnine, ki je izražena v odstotku od vrednosti
stanovanja.
(8) Na vrednost
stanovanja vpliva tudi lokacija stanovanja. Odvisna je od velikosti
mesta oziroma naselja, v katerem se stanovanje nahaja, od
oddaljenosti stanovanja od središča mesta oziroma naselja,
opremljenosti z infrastrukturo, prometnih povezav, oddaljenosti od
virov emisij, od bližine zelenih površin, kulturnih in
infrastrukturnih objektov, od hrupa in atraktivnosti
lokacije.
(9) Vpliv
lokacije na višino najemnine lahko določi na svojem območju občina
z odlokom in lahko znaša največ 30% od najemnine. Merila, ki na
posameznem območju občine vplivajo na višjo najemnino, določi
metodologija iz 117. člena tega zakona.
(9) Vpliv lokacije na
višino najemnine (lokacijski faktorji) določi Vlada Republike
Slovenije s predpisom iz prejšnjega člena na podlagi vrednostnih
ravni in con po modelu vrednotenja za stavbna zemljišča, določenih
v skladu s predpisom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in
lahko znaša največ 30 % od najemnine.
(10) Najemnina se
izračuna na letni podlagi, plačuje pa se v mesečnih obrokih za vsak
tekoči mesec.
119.
člen
(oderuška
najemnina)
(1) Oderuška
najemnina je po tem zakonu najemnina, ki za več kot 50% presega
povprečno tržno najemnino v občini za enako ali podobno kategorijo
stanovanj, pri čemer je treba upoštevati tudi lokacijo in opremo
stanovanja.
(2) V občini, kjer
po tržni najemnini oddaja najemna stanovanja manj kot pet
lastnikov, ali večino teh stanovanj oddajajo manj kot trije
lastniki, se oderuška najemnina primerja s povprečno prosto
oblikovano najemnino v regiji.
120.
člen
(preveritev višine
najemnine)
(1) Najemnik
stanovanja ima pravico zahtevati, da občinski organ, pristojen za
stanovanjske zadeve, preveri višino najemnine.
(2) Občinski organ
je dolžan v 15 dneh preveriti višino najemnine, pri čemer mora
poleg okoliščin iz 117. člena tega zakona upoštevati še vse
okoliščine iz najemne pogodbe.
(3) Oškodovani
najemnik lahko zahteva spremembo višine najemnine v najemni pogodbi
na ustrezno najemnino ter vračilo preveč plačane
najemnine.
(4) Zahtevka iz
prejšnjega odstavka lahko vloži oškodovani najemnik pri sodišču
splošne pristojnosti.
VIII.
SUBVENCIONIRANJE NAJEMNINE
121.
člen
(subvencija neprofitne
najemnine)
(1) Najemniku stanovanja,
ki je upravičen do subvencionirane neprofitne najemnine, se
subvencija neprofitne najemnine določi v višini razlike med
neprofitno najemnino, določeno v drugem odstavku tega člena, in
ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 %
ugotovljenega dohodka, pri čemer se pri posamezniku, ki prebiva v
stanovanju sam, upošteva minimalni dohodek za samsko osebo, zvišan
za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka po predpisu, ki ureja
socialnovarstvene prejemke. Ugotovljeni dohodek se ugotavlja na
način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne
pomoči določajo predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.
Subvencija se določi največ v višini 85 % neprofitne najemnine,
določene v drugem odstavku tega člena.
(2) Za določitev
subvencionirane neprofitne najemnine se pri izračunavanju višine
neprofitne najemnine upošteva dejanska površina stanovanja, ki jo
najemnik zaseda, vendar ne večja, kot znaša primerna površina glede
na število oseb po pravilniku iz 87. člena tega zakona. Če lastnik
stanovanja zaračunava nižjo najemnino, kot bi jo lahko glede na
metodologijo iz 117. člena tega zakona, se subvencija izračunava od
nižje najemnine.
(3) Za izračunani znesek
subvencije neprofitne najemnine lastnik stanovanja zniža najemnino
najemniku, lastniku pa ta znesek povrne pristojni občinski
organ.
(4) Najemniki so do
subvencije neprofitne najemnine upravičeni največ za čas enega
leta.
(5) Ob vsakokratni
uskladitvi vrednosti točke v skladu s 116. členom tega zakona se
subvencija neprofitne najemnine uskladi tako, da se višina
subvencije neprofitne najemnine preračuna z novo vrednostjo točke,
pri tem pa se upošteva tudi morebitni novi osnovni znesek
minimalnega dohodka, ki je določen s predpisi, ki urejajo
socialnovarstvene prejemke. Uskladitev se izvede brez izdaje nove
odločbe.
(6) Lastnika stanovanja in
upravičenca do subvencije neprofitne najemnine center za socialno
delo obvesti o usklajeni višini subvencije najemnine, občina pa se
o usklajeni višini subvencije najemnine seznani s pomočjo modula
Informacijskega sistema centrov za socialno delo.
(7) Po preteku časa, za
katerega je bila najemniku odobrena subvencionirana neprofitna
najemnina, lahko ponovno zaprosi zanjo.
121.a člen
(upravičenci za pridobitev subvencije k plačilu tržne
najemnine)
(1) Do subvencije k plačilu tržne najemnine so upravičeni prosilci,
ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo
na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega
stanovanja v občini stalnega prebivališča, z izjemo prosilcev, ki
zavrnejo zagotovljeno neprofitno najemno stanovanje. Upravičen
prosilec je najemnik ali član gospodinjstva, ki se je skupaj z
najemnikom uvrstil na prednostno listo. Subvencijo k plačilu tržne
najemnine izplačuje pristojni organ občine stalnega prebivališča,
ne glede na to, v kateri občini ima prosilec v najemu tržno
stanovanje in urejeno začasno prebivališče.
(2) Če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega
stanovanja nazadnje objavljen pred več kot letom dni, lahko
prosilci vložijo vlogo za subvencijo najemnine neposredno na center
za socialno delo. V takem primeru mora center za socialno delo
pridobiti od pristojne lokalne skupnosti mnenje tudi o
izpolnjevanju pogojev po zadnjem objavljenem javnem razpisu za
dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, pri čemer lokalna
skupnost upošteva razmere ob vložitvi vloge za subvencijo
najemnine. V takem primeru je do subvencije k plačilu tržne
najemnine upravičen prosilec, ki plačuje tržno najemnino in
izpolnjuje pogoje po zadnjem objavljenem javnem razpisu za
dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja ob upoštevanju razmer
ob vložitvi vloge za subvencijo najemnine.
(3) Če javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja
v občini stalnega bivališča prosilca ni bil objavljen, je do
subvencije k plačilu tržne najemnine upravičen prosilec, ki plačuje
tržno najemnino ter izpolnjuje pogoje in merila iz 87. člena tega
zakona.
121.b člen
(splošni pogoji za pridobitev subvencije k plačilu tržne
najemnine)
(1) Subvencija pripada upravičencem iz prejšnjega člena, če
izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede
premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki
urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega
stanovanja.
(2) Subvencija k plačilu tržne najemnine je mesečni znesek,
izračunan na način, določen v četrtem prvem odstavku 121. člena tega zakona,
upoštevaje priznano neprofitno najemnino (neprofitni del), in
povečan za razliko med priznano tržno najemnino in priznano
neprofitno najemnino (tržni del). Subvencija k plačilu tržne najemnine se izračuna od
površine stanovanja, določene v drugem odstavku 121. člena tega
zakona. Če lastnik stanovanja zaračunava nižjo tržno
najemnino od priznane tržne najemnine, se subvencija izračuna od
nižje najemnine.
(3) Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje
priznane tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga
izda minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se
prizna v višini 3,00 eurov 4
eure za m2 stanovanjske površine.
(4) Priznana neprofitna najemnina iz
prejšnjega odstavka se uskladi na način iz šestega odstavka 116.
člena tega zakona.
(5) Minister vsako leto najpozneje do 1.
marca s sklepom v Uradnem listu Republike Slovenije objavi
usklajeno višino priznane neprofitne najemnine iz tretjega odstavka
tega člena, ki se uporablja od 1. aprila dalje.
(4) Subvencija se izračuna od površine stanovanja, določene v
tretjem odstavka 121. člena tega zakona. Za ugotavljanje
nadaljevanja upravičenosti do subvencije in določitve organa
odločanja o subvenciji se smiselno uporabljajo določbe šestega,
sedmega odstavka 121. člena tega zakona.
(6) Subvencija k plačilu tržne najemnine se
odobri za čas trajanja najemne pogodbe, vendar največ za eno leto,
in se izplačuje na način iz tretjega odstavka 121. člena tega
zakona.
(5)(7) Sredstva za
subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega
stanovanja zagotavlja državni proračun. Potrebna sredstva se med
letom zalagajo iz občinskih proračunov. Po zaključku koledarskega
leta se na zahtevo občinskih organov iz državnega proračuna
povrnejo založena sredstva plačanih zneskov subvencij.
(6)(8) Podrobnejši način in
postopek izračuna subvencij iz prejšnjega in tega člena se določa
skladno s 117. in 118. členom tega zakona.
IX.
PREMOŽENJSKOPRAVNA RAZMERJA MED INVESTITORJEM IN KUPCEM
STANOVANJ
122.
člen
(obveznosti
investitorja novozgrajene večstanovanjske stavbe)
Opomba:
Prenehanje veljavnosti 122. člena SZ-1 – glej 99. člen ZVKSES
(Uradni list RS, št. 18/04).
123.
člen
(prodaja posameznih
delov pred dokončanjem večstanovanjske stavbe)
Opomba: Prenehanje veljavnosti
123. člena SZ-1 – glej 99. člen ZVKSES (Uradni list RS, št.
18/04).
X. INŠPEKCIJSKO
NADZORSTVO
124.
člen
(stanovanjska
inšpekcija)
(1) Inšpekcijski
nadzor nad uresničevanjem javnega interesa na stanovanjskem
področju po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi,
opravljajo inšpektorji stanovanjske inšpekcije (v nadaljnjem
besedilu: inšpekcijski organ).
(2) Za javni
interes na stanovanjskem področju se šteje zlasti:
– zagotavljanje
takšnega stanja večstanovanjske stavbe, da je omogočena njena
normalna raba;
– zagotavljanje
pogojev za učinkovito upravljanje večstanovanjskih
stavb.
124.a
člen
(odprava nepravilnosti
upravnika)
Če inšpekcijski organ pri
izvajanju pooblastil upravnika ugotovi nepravilnosti ali kršitve
tega zakona, upravniku odredi, da te nepravilnosti ali kršitve v
določenem roku odpravi.
125.
člen
(odločba
inšpekcije, kadar skupni deli niso usposobljeni za normalno
rabo)
(1) Inšpekcijski
organ z odločbo odredi, katera dela je treba izvesti in primeren
rok za njihovo izvedbo, če skupni deli večstanovanjske stavbe niso
vzdrževani v skladu z normativi za vzdrževanje stanovanj in
stanovanjskih stavb, ki jih s pravilnikom predpiše minister, ter
niso primerni za normalno rabo.
(2) Inšpekcijski
organ mora v postopku pred izdajo odločbe omogočiti upravniku, da
se izjavi o razlogih za izdajo odločbe.
(3) Inšpekcijski
organ odločbo vroči upravniku, ki mora o izdaji odločbe obvestiti
etažne lastnike in v okviru svojih pooblastil storiti vse, kar je
potrebno za njeno izvršitev.
126.
člen
(ukrepanje
inšpekcije, kadar lastnik ne zagotovi popravila v lastnem
stanovanju)
Inšpekcijski organ
z odločbo odredi, katera dela je treba izvesti in rok za njihovo
izvedbo, če etažni lastnik ne zagotovi popravila v lastnem
stanovanju oziroma če ne vzdržuje najemnega stanovanja v skladu z
normativi iz prejšnjega člena, pa je to potrebno, da se odvrne
škoda, ki se povzroča drugim stanovanjem ali skupnim delom
večstanovanjske stavbe, ali da se odvrne škoda, ki ogroža oziroma
onemogoča normalno uporabo stanovanja.
126.a člen
(poseg v skupni
del)
Kadar etažni lastnik ob
vzdrževanju posameznega dela brez soglasja, predpisanega s tem
zakonom, poseže v skupne dele večstanovanjske stavbe, inšpekcijski
organ z odločbo naloži etažnemu lastniku vzpostavitev prejšnjega
stanja na skupnih delih, če etažni lastnik v roku, ki ga določi
inšpekcijski organ, ne pridobi ustreznih soglasij, predpisanih s
tem zakonom.
127.
člen
Razveljavljen
skladno z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-255/09-14 z dne
23.06.2011 (Uradni list RS, št. 56/11).
128.
člen
(začasna določitev
upravnika)
(1) Če v večstanovanjski stavbi upravnik ni določen, lahko
inšpekcijski organ z odločbo določi začasnega upravnika za šest
mesecev.
(2) Za začasnega
upravnika je lahko določena samo fizična ali pravna oseba, ki
opravlja gospodarsko dejavnost upravljanja z
nepremičninami.
(3) Odločba o
določitvi začasnega upravnika se šteje za vročeno vsem etažnim
lastnikom, če se pusti v hišnem predalčniku vsakega etažnega
lastnika in nabije na oglasno desko ali vhodna vrata
večstanovanjske stavbe.
(4) Začasni
upravnik mora obvestiti tudi pristojni organ, ki vodi register
upravnikov, da ga vpiše kot začasnega upravnika. Za vpis začasnega
upravnika se smiselno uporabljajo določbe 166. in 167. člena tega
zakona.
(5) Začasni
upravnik mora najkasneje v sedmih dneh po prejemu odločbe sklicati
zbor lastnikov in na njem predlagati odločanje o določitvi
upravnika.
129.
člen
(opravljanje
dejavnosti v nasprotju z dovoljenjem ali brez
dovoljenja)
(1) Če se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s soglasji
ali brez potrebnih soglasij, odredi inšpekcijski organ z odločbo,
da se z opravljanjem dejavnosti preneha do pridobitve ustreznih
soglasij.
(2) Če v primeru iz
prejšnjega odstavka tako dejavnost opravlja najemnik stanovanja,
mora inšpekcijski organ o tem obvestiti tudi lastnika
stanovanja.
130.
člen
(nemoten
inšpekcijski nadzor)
(1) Upravnik in
etažni lastniki oziroma najemniki morajo inšpektorju omogočiti
nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.
(2) Upravnik mora
inšpektorju na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v vse listine, ki
se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe.
131.
člen
(skrajšani
postopek)
Organ stanovanjske
inšpekcije odloča o zadevah po določbah prejšnjih členov v
skrajšanem postopku.
131.a
člen
(izvršba s
prisilitvijo)
(1) Inšpekcijski organ
opravi izvršbo odločb, izdanih po tem zakonu, s prisilitvijo z
uporabo denarne kazni, ki jo določi in izreče za vsakega
inšpekcijskega zavezanca posebej.
(2) Prva denarna kazen iz
prejšnjega odstavka se določi v znesku od 200 do 500
eurov.
(3) Vse poznejše denarne
kazni se izrekajo, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže
dvajsetkratnika najvišjega zneska iz prejšnjega
odstavka.
132.
člen
(poročanje Vladi
Republike Slovenije o delu inšpekcije)
Inšpekcijski organ
poroča o svojem delu enkrat letno Vladi Republike Slovenije.
Poročilo mora vsebovati tudi predlog ustreznih ukrepov.
133.
člen
(izpolnjevanje
pogojev)
Za inšpektorja
oziroma inšpektorico (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) je lahko
imenovana oseba z univerzitetno strokovno izobrazbo tehnične,
pravne ali ekonomske smeri, ki ima najmanj pet let delovnih
izkušenj iz enakega ali podobnega delovnega področja in strokovni
izpit za inšpektorja.
134.
člen
(stroški
postopka)
Stroške
inšpekcijskega postopka, ki se je za zavezanca končal neugodno,
trpi zavezanec.
135.
člen
(smiselna
veljavnost inšpekcijskih določb)
Določbe tega
poglavja se smiselno uporabljajo tudi za ukrepanje inšpekcije,
pristojne za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
primeru njenih pooblastil v zvezi z večstanovanjsko
stavbo.
XI. SVET ZA VARSTVO
PRAVIC NAJEMNIKOV
136.
člen
(pristojnosti
občinskega sveta za varstvo pravic najemnikov)
(1) Občinski svet
lahko ustanovi svet za varstvo pravic najemnikov, ki je sestavljen
iz predstavnikov najemnikov.
(2) Pristojnosti
sveta za varstvo pravic najemnikov so zlasti:
– spremljanje
uresničevanja obveznosti lastnikov najemnih stanovanj;
– zagotavljanje
brezplačnega pravnega svetovanja;
– dajanje pobud
občinskemu svetu za sprejem ustreznih ukrepov na stanovanjskem
področju;
– ugotavljanje
pravic najemnikov po tem zakonu;
– obravnavanje
konkretnih kršitev s področja najemnih razmerij;
– priprava
predlogov za spremembo zakonodaje s stanovanjskega
področja.
(3) Občinska uprava
zagotavlja administrativno-strokovna opravila in pogoje za
delovanje ter izvrševanje nalog sveta za varstvo pravic
najemnikov.
137.
člen
(obravnavanje pobud
občinskega sveta za varstvo pravic najemnikov)
(1) Občinski svet
ali njegovo delovno telo mora obravnavati pobude in stališča sveta
za varstvo pravic najemnikov in ga o svojih stališčih obvestiti
najkasneje v 60 dneh.
(2) Kadar občinski
svet razpravlja o pobudah sveta za varstvo pravic najemnikov, imajo
njegovi predstavniki pravico svoje predloge in stališča razložiti
na zasedanju sveta.
138.
člen
(nacionalni svet za
varstvo pravic najemnikov)
(1) Sveti za
varstvo pravic najemnikov se združujejo v nacionalni svet za
varstvo pravic najemnikov, ki je sestavljen iz predstavnikov
občinskih svetov za varstvo pravic najemnikov.
(2) Nacionalni svet
za varstvo pravic najemnikov zastopa interese najemnikov pred
državnimi organi, kadar obravnavajo vprašanja s stanovanjsko
problematiko.
XII. STANOVANJSKA
ZBORNICA SLOVENIJE
139.
člen
(stanovanjska
zbornica)
(1) Javni
stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije, lokalne
skupnosti, na območju katerih niso ustanovljeni stanovanjski
skladi, lastniki najemnih stanovanj in izvajalci stanovanjskih
storitev se lahko združujejo v Stanovanjsko zbornico Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: zbornica).
(2) Zbornica je
samostojno strokovno združenje, ki je pravna oseba.
(3) Zbornica
spremlja in obravnava problematiko oddajanja stanovanj in
opravljanja stanovanjskih storitev, spremlja ponudbo in
povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem izboljšanja
stanovanjske oskrbe, ponudbo in povpraševanje po izvajalcih
stanovanjskih storitev, zagotavlja svojim članom strokovno pomoč in
informacijske baze, pomembne za njihove poslovne odločitve, daje
priporočila posameznim izvajalcem stanovanjskih storitev, sprejme
kodeks etike (dobre poslovne običaje), obvezen za člane zbornice,
zastopa interese svojih članov, organizira dodatno usposabljanje
izvajalcev stanovanjskih storitev.
(4) Sredstva za
delo zbornice se zagotavljajo iz:
–
članarine;
– prihodkov,
ustvarjenih z lastnim poslovanjem;
– sredstev
republiškega proračuna;
– namenskih dotacij
domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb.
140.
člen
(statut
zbornice)
(1) Delo zbornice
je javno.
(2) S statutom
zbornice se določijo organizacija in naloge zbornice, organi
zbornice in njihove pristojnosti, način zagotavljanja sredstev za
delo zbornice, pravice in obveznosti članov zbornice in druga
vprašanja, pomembna za delo zbornice.
XIII. PRISTOJNOSTI
IN NALOGE DRŽAVE NA STANOVANJSKEM PODROČJU
XIII.1 Nacionalni
stanovanjski program
141.
člen
(pristojnosti
države na stanovanjskem področju)
Država ima na
stanovanjskem področju zlasti naslednje pristojnosti in
naloge:
– določa
stanovanjsko politiko v razvojnem in prostorskem načrtu
države;
– določa nacionalni
stanovanjski program ter zagotavlja sredstva za njegovo
izvedbo;
– skrbi za razvojno
raziskovalno dejavnost na stanovanjskem področju;
– spremlja višino
najemnine po vrstah najemnih stanovanj na nivoju regije in
države;
– ustanovi in
imenuje stanovanjski svet in njegove člane;
– vodi evidence,
registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje
stanovanjske politike;
– ustanovi
nacionalni svet za varstvo pravic najemnikov, v katerega so
združeni občinski sveti za varstvo pravic najemnikov.
142.
člen
(nacionalni
stanovanjski program)
(1) Nacionalni
stanovanjski program mora biti v skladu s socialnim, prostorskim in
razvojnim programom države.
(2) Nacionalni stanovanjski program sprejema Državni zbor Republike
Slovenije.
(3) Nacionalni stanovanjski program se izvaja na osnovi opredelitev
javnega interesa na področju poselitve slovenskega prostora z
vidika smotrnosti izrabe prostora, kvalitete bivalnega okolja ter
identitete širšega prostora.
(4) Nacionalni stanovanjski program izhaja iz ustavne določbe, da
država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno
stanovanje. Pri opredeljevanju kvalitete stanovanjske gradnje
izhaja iz upoštevanja razvojnih trendov v načinu življenja in
diferenciacije potreb oziroma standardov, v okviru humanizacije
bivalnega in delovnega okolja.
143.
člen
(vsebina
nacionalnega stanovanjskega programa)
(1) Nacionalni
stanovanjski program opredeljuje elemente celovitega razvoja na
stanovanjskem področju.
(2) Nacionalni
stanovanjski program določa predvsem:
– programe, ukrepe
za realizacijo in strateške cilje;
– letne akcijske
programe;
– indikatorje,
potrebne za spremljanje njihovega uresničevanja in merjenja
ciljev;
– indikativen
finančni načrt;
– prikaz skladnosti
ciljev z državnimi razvojnimi prioritetami.
XIII.2 Stanovanjski
svet
144.
člen
(stanovanjski
svet)
Zaradi spremljanja
izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa, svetovanja in
sodelovanja pri oblikovanju stanovanjske in prostorske politike in
razvoja, ustanovi minister posvetovalno delovno telo – stanovanjski
svet.
145.
člen
(sestava
stanovanjskega sveta)
(1) Stanovanjski
svet ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik sveta je
minister.
(2) Minister s
poslovnikom o delu sveta predpiše način delovanja sveta.
XIII.3 Stanovanjski
sklad Republike Slovenije
146.
člen
(stanovanjski
sklad)
(1) Stanovanjski
sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljnjem besedilu:
sklad) je javni finančni in nepremičninski sklad, ustanovljen za
financiranje in izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa,
spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj
in stanovanjskih stavb.
(2) Ustanovitelj
sklada je Republike Slovenija.
147.
člen
(sredstva za
poslovanje sklada)
(1) Sredstva za
poslovanje sklada se zagotavljajo:
– v državnem
proračunu;
– iz dela sredstev,
ustvarjenih s prodajo družbenih stanovanj;
– z namenskimi
dotacijami domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb;
– iz sredstev,
ustvarjenih z izdajo vrednostnih papirjev sklada;
– iz prihodkov,
ustvarjenih z razpolaganjem s premoženjem sklada ali države v
upravljanju sklada;
– iz prihodkov,
ustvarjenih z lastnim poslovanjem;
– s sredstvi zadolževanja dodatno, glede na določbe zakona, ki
ureja javne sklade, še za 20 % 40% izkazanega namenskega premoženja sklada.
(2) Za
zagotavljanje sredstev za financiranje oziroma kreditiranje nalog,
opredeljenih v nacionalnem stanovanjskem programu, lahko sklad
najema dolgoročna domača in tuja posojila oziroma izdaja
garancije.
(3) O zadolžitvi iz
prejšnjega odstavka odloča nadzorni svet sklada.
148.
člen
(pristojnosti
sklada)
Sklad iz zbranih
sredstev:
– daje dolgoročna
posojila z ugodno obrestno mero fizičnim in pravnim osebam za
pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj;
– daje dolgoročna
posojila z ugodno obrestno mero fizičnim osebam za pridobivanje
lastnih stanovanj in stanovanjskih stavb z nakupom, gradnjo ali za
vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih
stavb;
– investira v
gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča;
– daje pomoč pri
odplačevanju posojil;
– posluje z
nepremičninami z namenom zagotavljanja javnega interesa;
– zagotavlja
finančne spodbude za dolgoročno stanovanjsko varčevanje, zlasti v
obliki premij za hranilne vloge fizičnih oseb;
– spodbuja različne
oblike zagotavljanja lastnih in najemnih stanovanj: z rentnim
odkupom stanovanj in njihovim oddajanjem v najem, s prodajo
stanovanj na časovni zakup (lizing), s sovlaganjem z javnimi ali
zasebnimi investitorji in podobno;
? izvaja javni najem
stanovanj;
– opravlja druge
zakonske naloge in naloge za izvajanje nacionalnega stanovanjskega
programa.
148.a
člen
(javni najem
stanovanj)
(1) Javni najem stanovanj
je dejavnost sklada, ki zaradi javnega interesa oskrbe z najemnimi
stanovanji najema stanovanja na trgu in jih oddaja v podnajem po
neprofitni najemnini. Javni najem stanovanj se izvaja v skladu z
določbami tega zakona o stanovanjskih najemnih razmerjih in
stanovanjski najemnini, razen če ni v tem podpoglavju določeno
drugače.
(2) Sklad na podlagi
stalno odprtega javnega razpisa najema stanovanja na trgu za
najmanj tri leta. Sklad stanovanja na trgu najema na podlagi
naslednjih meril:
– splošne potrebe po
najemnih stanovanjih na posameznem območju,
– potrebe po stanovanjih
posamičnega površinskega razreda na posameznem območju,
– kakovost stanovanj z
vidika vzdrževanja,
– razpoložljivost
stanovanj za takojšen najem in oddajo v podnajem ter
– višina
najemnine.
(3) Sklad odda stanovanja
v podnajem za določen čas, vendar največ za čas najema.
(4) Natančnejša merila iz
prvega odstavka tega člena in podrobnejši način najemanja stanovanj
na trgu predpiše Vlada Republike Slovenije.
148.b
člen
(razmerje med skladom
in lastnikom stanovanja)
(1) Najemnina, ki jo sklad
plačuje lastniku stanovanja, ne sme biti višja od 1,3-kratnika
neprofitne najemnine za to stanovanje.
(2) Ne glede na peti in
šesti odstavek 24. člena tega zakona pri javnem najemu stanovanj
sklad prevzame subsidiarno odgovornost lastnika stanovanja za
plačilo obratovalnih stroškov podnajemnika iz petega odstavka 24.
člena tega zakona in dolžnost lastnika stanovanja za obveščanje
upravnika iz šestega odstavka 24. člena tega zakona.
(3) Stroški vzdrževanja
stanovanja in večstanovanjske stavbe bremenijo lastnika stanovanja,
razen tistih stroškov vzdrževanja, ki jih po tem zakonu krije
najemnik. Če se lastnik stanovanja in sklad dogovorita, da sklad
opravi posle vzdrževanja v stanovanju, se ta strošek lahko pobota z
najemnino.
(4) Za druge pravice in
obveznosti, ki izhajajo iz najemnega razmerja, se lastnik
stanovanja in sklad dogovorita s pogodbo o oddaji stanovanja v
javni najem.
(5) Lastnik stanovanja
lahko z najmanj 12-mesečnim odpovednim rokom odpove najemno pogodbo
iz prejšnjega odstavka le zaradi utemeljenega razloga iz tretjega
odstavka 106. člena tega zakona.
148.c
člen
(upravičenci za
podnajem)
(1) Sklad oddaja
stanovanja iz drugega odstavka 148.a člena tega zakona v podnajem
na podlagi stalno odprtega javnega razpisa.
(2) Prosilci za podnajem
stanovanja morajo za upravičenost do dodelitve stanovanja v
podnajem izpolnjevati splošne pogoje glede premoženja in dohodkov,
določene v predpisu, ki ureja dodeljevanje neprofitnih
stanovanj.
(3) Sklad o upravičenosti
prosilca do podnajema stanovanja v 30 dneh od vložitve popolne
vloge za dodelitev stanovanja v podnajem odloči z odločbo, zoper
katero je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za
stanovanjske zadeve. Odločba o pritožbi se izda v enem mesecu od
dneva vložitve pritožbe.
(4) Vlada Republike
Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino javnega razpisa iz prvega
odstavka tega člena.
148.č
člen
(pridobivanje
podatkov)
Sklad za ugotavljanje
dejanskega stanja in odločanje v postopku dodelitve stanovanj v
podnajem brezplačno pridobiva podatke iz zbirk podatkov
upravljavcev iz 11.a člena tega zakona.
148.d
člen
(dodeljevanje stanovanj
v podnajem)
(1) Upravičenci do
podnajema stanovanj se razvrstijo na sezname upravičencev, ki jih
sklad vodi ločeno za območje vsake občine posebej, glede na število
uporabnikov stanovanja. Na seznamu se vodijo naslednji podatki: ime
in priimek upravičenca, datum vložitve popolne vloge za dodelitev
stanovanja v podnajem in prednostna kategorija, če upravičenec
spada v katero izmed predpisanih prednostnih kategorij iz drugega
odstavka tega člena.
(2) Na seznamu iz
prejšnjega odstavka se upravičenci razvrstijo glede na čas vložitve
popolne vloge za dodelitev stanovanja v podnajem. Če isti dan vlogo
za dodelitev stanovanja v podnajem vloži več upravičencev z enakim
številom uporabnikov stanovanja, imajo prednost:
– mladi (upravičenec, ki
ni starejši od 35 let niti ni starejši od 35 let noben uporabnik
stanovanja, ki je naveden v vlogi za dodelitev stanovanja v
podnajem);
– mlade družine (družine z
vsaj enim mladoletnim otrokom, katerih člani niso starejši od 40
let);
– upravičenec, ki se je na
javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja vsaj dvakrat
uvrstil na prednostni seznam iz drugega odstavka 87. člena tega
zakona, vendar mu stanovanje ni bilo dodeljeno.
(3) Upravičenec se uvrsti
na seznam upravičencev 90. dan od vložitve popolne vloge za
dodelitev stanovanja v podnajem.
(4) Pri dodelitvi
stanovanja v podnajem se uporabljajo površinski normativi za
dodelitev neprofitnih stanovanj, določeni za primere plačila
varščine in lastne udeležbe, v skladu s predpisom, ki ureja
oddajanje neprofitnih stanovanj v najem.
(5) Upravičenec lahko le
enkrat zavrne v podnajem ponujeno in po velikosti primerno
stanovanje. Po drugi zavrnitvi je izbrisan z vseh seznamov
upravičencev.
(6) Upravičencu se lahko v
podnajem ponudi po površini večje ali manjše stanovanje glede na
število uporabnikov stanovanja, če za to stanovanje na seznamu
upravičencev ni drugega ustreznega upravičenca. Če upravičenec
stanovanje iz prejšnjega stavka zavrne, se prejšnji odstavek ne
uporablja.
(7) Vlada Republike
Slovenije predpiše podrobnejši način sklenitve podnajemne pogodbe
iz tega člena.
148.e
člen
(razmerje med skladom
in podnajemnikom)
(1) Sklad v podnajem odda
celotno stanovanje.
(2) Podnajemnik ob podpisu
podnajemne pogodbe plača varščino v višini ene mesečne
najemnine.
(3) Če lastnik stanovanja
odpove najemno pogodbo iz četrtega odstavka 148.b člena tega zakona
pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena podnajemna pogodba
med skladom in podnajemnikom, se z dnem odpovedi najemne pogodbe
odpove tudi podnajemna pogodba. Sklad podnajemniku za preostali čas
predvidenega trajanja sklenjene podnajemne pogodbe zagotovi
primerno nadomestno stanovanje, če ga ima na voljo. Če sklad
primernega nadomestnega stanovanja nima na voljo, nima na podlagi
odpovedane podnajemne pogodbe nobenih obveznosti do
podnajemnika.
148.f
člen
(financiranje javnega
najema stanovanj)
(1) Skladu se za izvajanje
javnega najema stanovanj po tem zakonu iz državnega proračuna
zagotovijo sredstva za kritje stroškov:
– zaposlenih za izvajanje
javnega najema stanovanj glede na število stanovanj, ki jih ima
sklad v najemu;
– nezasedenosti stanovanj
s podnajemniki v času od najema stanovanja do oddaje v
podnajem;
– neuspele izterjave
stroškov od podnajemnikov, ki izvirajo iz podnajema
stanovanja;
– neuspele izterjave
terjatev od podnajemnika, ki izhajajo iz subsidiarne odgovornosti
za neplačilo obratovalnih stroškov;
– razlike med najemnino,
ki jo plačuje sklad, in neprofitno najemnino za vsako najeto
stanovanje.
(2) Obseg sredstev za
stroške iz prejšnjega odstavka predlaga ministrstvo, pristojno za
stanovanjske zadeve, v izhodiščih za pripravo finančnega načrta
sklada.
149.
člen
(posojila sklada
lastnikom denacionaliziranih stanovanj)
Lastnikom
stanovanj, ki so jim bila vrnjena na podlagi predpisov o
denacionalizaciji, stanovanja pa so zasedena z najemniki –
prejšnjimi imetniki stanovanjske pravice, daje sklad posojila z
ugodno obrestno mero, namenjena za prenovo in rekonstrukcijo teh
stanovanj in stanovanjskih stavb ter skupnih delov.
150.
člen
(pogoji
poslovanja)
Pogoje poslovanja
določi sklad s posebnim aktom, pri čemer mora določiti tudi pogoje
za soinvestitorstvo in partnerstvo.
XIII.4
Soinvestitorstvo in partnerstvo
150.a člen
(soinvestitorstvo in partnerstvo)
(1) V okviru soinvestitorstva sklad skupaj z občinami skrbi za
pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj.
(2) Natančnejši pogoji soinvestitorstva se določijo v pogodbi,
sklenjeni med skladom in občino.
(3) Partnerstvo je sovlaganje sklada in občine ter zasebnih
investitorjev za pridobivanje neprofitnih in tržnih stanovanj.
Zasebni investitorji, ki sodelujejo v partnerstvu, so vpisani v
register neprofitnih stanovanjskih organizacij.
151. člen
(neprofitna stanovanjska organizacija)
(1) Pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj je v javnem
interesu Republike Slovenije. Javni interes se udejanja z
zagotavljanjem ugodnosti sklada in občin, opredeljenih v 151.a
členu tega zakona.
(2) Zaradi zagotavljanja javnega interesa pridobi pravna oseba
status neprofitne stanovanjske organizacije z vpisom v register
neprofitnih stanovanjskih organizacij. V register se lahko vpiše
pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere
dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja
stanovanj. Za vpis v register mora gospodarska družba predložiti
statut družbe in izjavo, da ministrstvu dovoljuje pregled
poslovanja z vidika spoštovanja s tem zakonom in pravilnikom
predpisanih pogojev. Podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na
pridobitev statusa neprofitne stanovanjske organizacije, način
poslovanja, partnerska razmerja in nadzor nad delovanjem neprofitne
stanovanjske organizacije predpiše minister s pravilnikom.
151.a člen
(ugodnosti)
(1) Javni partner zaradi zagotavljanja javnega interesa na
stanovanjskem področju na javnih razpisih, namenjenih gradnji
neprofitnih stanovanj, dodeljuje neprofitni stanovanjski
organizaciji naslednje ugodnosti:
– ugodno posojilo,
– sofinanciranje prenove z namenom pridobivanja novih stanovanjskih
površin,
– ustanovitev stavbne pravice v korist neprofitne stanovanjske
organizacije,
– komunalno opremljene ali neopremljene zemljiške parcele kot
stvarni vložek javnega partnerja,
– sofinanciranje komunalnega urejanja že pridobljenih zemljiških
parcel.
(2) Kadar je neprofitna stanovanjska organizacija deležna ene ali
več ugodnosti iz prejšnjega odstavka, dogovori z javnim partnerjem
medsebojne pravice in obveznosti s pogodbo.
(3) Če se kot ugodnost dodeli komunalno opremljena ali neopremljena
zemljiška parcela, ima neprofitna stanovanjska organizacija
pravico, da na takšni parceli poleg neprofitnih stanovanj zgradi
določen delež stanovanj za trg, o čemer se v vsakem primeru
dogovorijo partnerji s pogodbo.
152.
člen
(register
neprofitnih stanovanjskih organizacij)
(1) Ministrstvo,
pristojno za stanovanjske zadeve (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), na podlagi predloga gospodarske družbe za vpis v
register neprofitnih stanovanjskih organizacij ugotovi, ali ta
izpolnjuje pogoje, predpisane s pravilnikom iz drugega odstavka
prejšnjega člena.
(2) Ministrstvo
mora o predlogu gospodarske družbe za vpis v register odločiti v
roku 30 dni od njene prijave z odločbo.
(3) Če ministrstvo
ugotovi, da prijavljena gospodarska družba izpolnjuje pogoje, jo
vpiše v register neprofitnih stanovanjskih organizacij.
153.
člen
(prednost pri
dodelitvi kredita)
(1) V pravilniku iz
drugega odstavka 151. člena tega zakona se lahko predpiše, da so do
kredita upravičene predvsem tiste neprofitne stanovanjske
organizacije, ki si zagotovijo določeno ugodnost tudi od občine, na
območju katere nameravajo poslovati, odvisno od možnosti posamezne
občine.
(2) Občine, ki
zagotovijo neprofitni stanovanjski organizaciji kakršnokoli pomoč v
okviru svojih pristojnosti in možnosti, lahko zahtevajo, da se
določen del neprofitnih stanovanj nameni za razreševanje
stanovanjskih vprašanj upravičencev z najnižjimi
dohodki.
153.a člen
(nadzor)
(1) Za nadzor nad poslovanjem neprofitnih stanovanjskih organizacij
z vidika izvajanja določil stanovanjskih predpisov je pristojna
stanovanjska inšpekcija.
(2) Če stanovanjski inšpektor ugotovi, da neprofitna stanovanjska
organizacija ne izpolnjuje več katerega od pogojev, določenega v
zakonu ali pravilniku iz drugega odstavka 151. člena tega zakona,
ali ga krši, jo pozove, da kršitve ali nepravilnosti odpravi v
določenem roku. Če jih v tem roku ne odpravi, je skladno s
predpisom, ki ureja splošni upravni postopek, izbrisana iz
registra.
(3) Po izbrisu iz registra preide premoženje neprofitne
stanovanjske organizacije, pridobljeno iz naslova partnerstva iz
tretjega odstavka 150.a člena, na javnega partnerja sorazmerno z
deleži dodeljenih ugodnosti.
153.b člen
(veljavnost najemne pogodbe)
Določbe najemne pogodbe, sklenjene med neprofitno stanovanjsko
organizacijo in najemnikom, ostanejo v veljavi tudi po izbrisu te
organizacije iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij ali
po prenosu lastništva na pravne naslednike.
153.c člen
(uporaba določil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu)
Vsi pogoji partnerstva, ki niso urejeni s tem zakonom, se urejajo
skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št.
127/06).
XIV. PRISTOJNOSTI
IN NALOGE OBČINE NA STANOVANJSKEM PODROČJU
154.
člen
(pristojnosti
občine)
(1) Občina ima na
stanovanjskem področju zlasti naslednje pristojnosti in
naloge:
– sprejema in
uresničuje občinski stanovanjski program;
– zagotavlja
sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj
ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju
stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb;
– spodbuja različne
oblike zagotavljanja lastnih in najemnih stanovanj;
– zagotavlja
sredstva za subvencioniranje najemnine in za izredno pomoč pri
uporabi stanovanja;
– zagotavlja pogoje
za razvijanje različnih oblik gradnje in prenove z ustrezno
zemljiško in normativno politiko;
– sprejema
usmeritve za projektiranje, gradnjo in prenovo stanovanj, ki
izhajajo iz njenih lokalnih posebnosti, vključno z zunanjim videzom
stanovanjskih stavb;
– vodi register
stanovanj.
(2) Občina
zagotavlja pridobivanje najemnih in lastnih stanovanj
zlasti:
– s
soinvestitorstvom s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije,
javnim skladom;
– z rentnim odkupom
stanovanj in njihovim oddajanjem v najem;
– z najemom
stanovanj na trgu z namenom oddajanja upravičencem do neprofitnih
stanovanj, pri čemer občina določi podrobnejša merila njihovega
najema in podnajema;
– s prodajo
stanovanj na časovni zakup (finančni lizing);
– s sovlaganjem
javnih in zasebnih investitorjev in podobno;
– s sredstvi
državnega proračuna;
– s sredstvi,
namenjenimi za regionalni razvoj ter razvoj podeželja;
– s sredstvi
Evropske unije in podobno.
(3) Občina obvesti
Stanovanjski sklad Republike Slovenije o nameravani prodaji
zazidljivega zemljišča, ki je v lasti občine in je s prostorskimi
načrti opredeljeno za gradnjo večstanovanjskih stavb, z navedbo
pogojev prodaje ter mu ponudi, da ga odkupi pod enakimi pogoji.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije v 14 dneh po prejemu
obvestila občine o nameravani prodaji na zanesljiv način občino
obvesti o svoji odločitvi, da bo izkoristil predkupno pravico. Če
tega v 14 dneh po prejemu obvestila občine o nameravani prodaji ne
stori, se šteje, da predkupne pravice ne bo izkoristil.
(4) Če občina proda
zemljišče iz prejšnjega odstavka in prenese lastninsko pravico na
tretjega, ne da bi ravnala v skladu prejšnjim odstavkom, lahko
predkupni upravičenec iz prejšnjega odstavka v treh mesecih od
dneva, ko je izvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba
razveljavi in se zemljišče pod enakimi pogoji proda njemu.
Upravičenje iz prejšnjega stavka preneha v dveh letih od prenosa
lastninske pravice na tretjega.
155.
člen
(občinski
odlok)
Občina lahko z
odlokom določi splošna pravila pri uporabi stanovanj in
stanovanjskih stavb ter obveznosti in pogoje za prenovo, izboljšave
ter zunanji videz stanovanj in stanovanjskih stavb.
156.
člen
(občinski
stanovanjski program)
Občinski
stanovanjski program sprejme občinski svet. Na podlagi načel
nacionalnega stanovanjskega programa se z njim konkretizira
stanovanjska politika občine, ki zajema predvsem:
– obseg, lokacijo
in dinamiko graditve lastnih in najemnih stanovanj;
– ukrepe občine, ki
spodbujajo gradnjo in prenovo stanovanj ter ustreznejšo zasedenost
obstoječih stanovanj v občini;
– posebne
stanovanjske programe v občini, ki upoštevajo arhitektonske in
druge posebnosti pri zagotavljanju stanovanj za
invalide;
– način izvajanja
izredne pomoči pri uporabi stanovanja;
– način
zagotavljanja ustreznih oblik pomoči za nastajanje in delovanje
neprofitnih stanovanjskih organizacij.
157.
člen
(občinski
stanovanjski sklad)
(1) Občina lahko
zaradi zagotavljanja javnega interesa na stanovanjskem področju
ustanovi javni stanovanjski sklad, ki skrbi zlasti za:
– vzpodbujanje
razvoja stanovanjske infrastrukture;
– gospodarjenje s
stanovanji, stanovanjskimi hišami in stavbnimi
zemljišči;
– gradnjo, nakup,
prenovo in vzdrževanje neprofitnih stanovanj;
– zagotavljanje
posojil z ugodno obrestno mero za gradnjo, nakup ali prenovo
stanovanj in stanovanjskih hiš;
– uresničevanje
občinskih stanovanjskih programov.
(2) Dve ali več
občin lahko ustanovijo skupni javni stanovanjski sklad.
158.
člen
(odlok o
ustanovitvi sklada)
(1) Občina ustanovi
javni stanovanjski sklad z odlokom. Če je ustanoviteljev več, se
javni stanovanjski sklad ustanovi z odlokom, ki ga sprejmejo vsi
sveti ustanoviteljic.
(2) Za poslovanje
javnega stanovanjskega sklada veljajo določbe zakona o javnih
skladih (Uradni list RS, št. 22/2000).
(3) Sredstva za
poslovanje javnega stanovanjskega sklada se
zagotavljajo:
1. v občinskem
proračunu iz:
– rednih
proračunskih sredstev;
– dela sredstev,
ustvarjenih s prodajo družbenih stanovanj;
– vračila anuitet
za predhodno dana stanovanjska posojila;
– prihodkov od
najemnin;
2. iz presežka
prihodkov nad odhodki;
3. z namenskimi
sredstvi, ki jih prejmejo od domačih in tujih pravnih in fizičnih
oseb.
4. s sredstvi zadolževanja pri Stanovanjskem skladu Republike
Slovenije dodatno, glede na določbe zakona, ki ureja javne
sklade, še do 10 % 40%
izkazanega namenskega premoženja javnega sklada, postopno 2 %
letno.
159.
člen
(proračunski
stanovanjski sklad)
Občina lahko
ustanovi tudi proračunski stanovanjski sklad zaradi zagotavljanja
javnega interesa na stanovanjskem področju.
XV. IZENAČEVANJE
POGOJEV ZA DRŽAVLJANE ČLANIC EVROPSKE UNIJE
160.
člen
(izenačevanje
pogojev za državljane članic Evropske unije)
Ob izpolnjevanju
pogojev vzajemnosti so pod pogoji iz tega zakona in na njegovi
podlagi izdanih predpisov upravičeni do pridobitve neprofitnega
stanovanja v najem, pomoči pri plačilu najemnine, kakor tudi do
ugodnega posojila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije ter do
varčevanja v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme tudi
državljani držav članic Evropske unije, če imajo dovoljenje za
stalno bivanje v Republiki Sloveniji.
XVI. KATASTER STAVB
IN REGISTRI
161.
člen
(kataster stavb in
registri)
(1) Podatki o
stavbah in stanovanjih se vodijo v katastru stavb in registru
stanovanj. Podatki o upravnikih se vodijo v posebnem
registru.
(2) Kataster stavb
in centralni register stanovanj vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije v skladu z določili zakona, ki ureja evidentiranje
nepremičnin. Register stanovanj vodi občina, na območju katere se
stanovanje nahaja, registre upravnikov stavb vodi upravna enota, na
območju katere je stanovanje oziroma večstanovanjska stavba,
oziroma organ mestne občine (v nadaljnjem besedilu: pristojni
organ).
(3) Vodenje
registra upravnikov stavb se lahko prenese na posamezno lokalno
skupnost, če želi to opravljati in je za to
usposobljena.
(4) Kataster stavb
in registri stanovanj se vodijo povezano.
(5) V vseh
registrih iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo
identifikacijske številke stavbe in delov stavbe iz katastra
stavb.
(6) Kataster stavb
in registri iz prvega odstavka tega člena so javni.
(7) Organi, ki
vodijo podatke o najemninah, so dolžni te podatke na zahtevo
posredovati upravnim organom ter organom lokalnih skupnosti, ki
izvajajo svoje naloge na podlagi tega člena.
(8) Upravitelji
registra stanovanj in centralnega registra stanovanj pridobivajo za
opravljanje svoje funkcije podatke iz centralnega registra
prebivalstva.
162.
člen
(podatki katastra
stavb)
Opomba:
Prenehanje veljavnosti 162. člena SZ-1 – glej 165. člen ZEN (Uradni
list RS, št. 47/06).
163.
člen
(register
stanovanj)
(1) V registru
stanovanj se vodijo podatki za posamezna stanovanja prevzeti iz
katastra stavb s smiselno uporabo določb prejšnjega člena in drugi
podatki o stavbah in stanovanjih, ki jih določi občina z odlokom
oziroma so določeni z drugimi predpisi.
(2) Etažni lastniki
oziroma najemniki so dolžni občini na njeno zahtevo posredovati
podatke, ki se vpisujejo v register.
164.
člen
Črtan skladno z
Zakonom o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona – SZ-1A
(Uradni list RS, št. 57/08).
165.
člen
Črtan skladno z
Zakonom o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona – SZ-1A
(Uradni list RS, št. 57/08).
166.
člen
(register
upravnikov)
V register
upravnikov stavb se vpiše:
– identifikacijska
oznaka iz katastra stavb;
– ulica in hišna
številka večstanovanjske stavbe;
– ime ali firma ter
bivališče oziroma sedež upravnika oziroma skupnosti
lastnikov;
– datum sklenitve
pogodbe o opravljanju upravniških storitev;
– statut skupnosti
lastnikov.
167.
člen
(predlog za vpis v
register upravnikov)
(1) Vpis
večstanovanjske stavbe v register upravnikov stavb ter vpis
sprememb registrskih podatkov predlaga upravnik oziroma predsednik
skupnosti lastnikov.
(2) Upravnik
izkazuje svojo upravičenost s pogodbo o opravljanju upravniških
storitev, predsednik skupnosti lastnikov pa s sklepom o vpisu v
sodni register.
(3) Pristojni organ
mora o predlogu za vpis v register odločati v roku 30 dni od
njegovega prejema.
(4) Če pristojni
organ ugotovi, da stavba ni vpisana v kataster stavb ali da predlog
za vpis v register ni popoln ali da ga je vložila nepooblaščena
oseba, opozori na to predlagatelja in mu določi rok, v katerem je
treba pomanjkljivosti odpraviti. Ta rok ne sme biti krajši od 15
dni in ne daljši od 30 dni.
(5) O predlogu za
vpis novega in izbris starega upravnika odloči pristojni organ z
odločbo.
(6) O pritožbah
zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za
stanovanjske zadeve.
XVII. KAZENSKE
DOLOČBE
168.
člen
(1) Z globo od 500
do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek etažni
lastnik-posameznik:
1. ki opravlja v
stanovanju dejavnosti brez soglasij ali v nasprotju s soglasji (14.
člen);
2. ki ne poravnava
stroškov upravljanja in drugih stroškov (30. člen);
3. ki kljub odredbi
stanovanjske inšpekcije po prvem odstavku 93. člena tega zakona ne
izvede tistih del, ki so potrebna za normalno bivanje;
4. ki ne posreduje
podatkov v skladu z drugim odstavkom 163. člena tega
zakona;
5. ki ne ponudi
stanovanja v nakup predkupnemu upravičencu (177. člen);
6. ki ne vzdržuje
stanovanja in skupnih delov stavbe ali večstanovanjske stavbe v
stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter
skupnih delov ves čas trajanja najema (druga alinea 92.
člena);
7. ki izvrši
spremembe v stanovanju v nasprotju s 15. členom tega
zakona.
(2) Z globo od
1.500 do 15.000 eurov se kaznuje etažni lastnik-pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 500
do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika.
169.
člen
(1) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek etažni
lastnik posameznik:
1. ki upravnika ne obvesti o spremembi lastništva (17. člen);
2. ki o sklenitvi in vseh spremembah najemne pogodbe ne obvesti
upravnika (24. člen);
3. ki oddaja stanovanje brez najemne pogodbe (84. člen);
4. ki oddaja del stanovanja brez pogodbe (drugi odstavek 84.
člena);
5. ki ne odstrani naprav, ki posegajo v skupne dele večstanovanjske
stavbe (126.a člen);
6. ki inšpektorju ne omogoči nemotenega nadzora (130. člen).
(2) Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje etažni lastnik pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega
odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika.
170.
člen
(1) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek etažni
lastnik posameznik:
1. ki ne sklene pogodbe iz 32. člena tega zakona in ne predlaga
sodišču, da izda odločbo po 182. členu tega zakona;
2. ki ne sporoči spremembe podatkov v skladu z drugim odstavkom
189. člena tega zakona;
3. ki ne označi stanovanja v skladu s 7. in 188. členom tega
zakona.
(2) Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek iz
prejšnjega odstavka etažni lastnik pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega
odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika.
171.
člen
(prekrški upravnika)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se
kaznuje upravnik, ki je pravna oseba, posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik,
ki:
1. ne označi stanovanj v skladu s 7. členom
tega zakona;
2. ne pripravi načrta vzdrževanja
večstanovanjske stavbe v skladu s prvim in drugim odstavkom 26.
člena tega zakona;
3. ne razdeli stroškov upravljanja
večstanovanjske stavbe, razen stroškov obratovanja večstanovanjske
stavbe, med etažne lastnike po merilih iz prvega odstavka 30. člena
tega zakona;
4. ne razdeli stroškov obratovanja
večstanovanjske stavbe med etažne lastnike po merilih iz drugega
odstavka 30. člena tega zakona;
5. ne skliče in izvede zbora lastnikov v
skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona;
6. ne sestavi in objavi zapisnika v skladu
z 38. členom tega zakona;
7. ne odpre in ne vodi fiduciarnega računa
v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona oziroma ne vodi
sredstev rezervnega sklada v skladu z drugim odstavkom 42. člena
tega zakona;
8. ne odvede sredstev rezervnega sklada na
fiduciarni račun rezervnega sklada v roku iz tretjega odstavka 42.
člena tega zakona;
9. ne naloži sredstev rezervnega sklada v
skladu z drugim odstavkom 43. člena tega zakona;
10. ne predloži banki sklepa etažnih
lastnikov v skladu s tretjim odstavkom 43. člena tega
zakona;
11. opravi plačilo v breme rezervnega
sklada v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena tega
zakona;
12. ne vroči kopije sklenjene pogodbe o
opravljanju upravniških storitev etažnim lastnikom v skladu s petim
odstavkom 53. člena tega zakona;
13. pri sklepanju pravnega posla glede del,
ki po ocenjeni vrednosti presegajo znesek 10.000 eurov, ne ravna v
skladu z drugim odstavkom 58. člena tega zakona;
14. v 30 dneh po izteku pogodbe o
opravljanju upravniških storitev ne izdela končnega poročila ali ne
sestavi končnega obračuna po stanju na dan prenehanja pogodbe o
opravljanju upravniških storitev ali sredstev, zbranih na računu,
po stanju na dan prenehanja pogodbe ne prenese na račun, ki ga za
večstanovanjsko stavbo vodi na novo izbrani upravnik (prvi odstavek
61. člena);
15. po prenehanju pogodbenega razmerja ne
ravna v skladu z drugim odstavkom 61. člena tega zakona;
16. sredstev iz naslova obratovanja in
vzdrževanja večstanovanjske stavbe ne vodi knjigovodsko ločeno
(prvi odstavek 63. člena);
17. zbrana sredstva iz naslova obratovanja,
vzdrževanja in rezervnega sklada porabi v nasprotju z drugim
odstavkom 63. člena tega zakona;
18. ne pripravi poročila o upravnikovem
delu v skladu z navodilom iz tretjega odstavka 64. člena tega
zakona;
19. etažnemu lastniku ne omogoči vpogleda v
dokumentacijo iz 65. člena tega zakona ali v stanje rezervnega
sklada večstanovanjske stavbe;
20. ne izstavi obračuna stroškov v skladu s
66. členom tega zakona;
21. za namene upravljanja večstanovanjske
stavbe sklene pravni posel s tretjo osebo v nasprotju s prvim
odstavkom 68. člena tega zakona;
22. ne plačuje obveznosti iz pogodb,
sklenjenih s tretjimi osebami, v skladu s prvim odstavkom 71. člena
tega zakona;
23. na zahtevo inšpekcijskega organa ne
omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ne
omogoči vpogleda v listine v skladu s 130. členom tega
zakona.
(2) Z globo od 800 do 2.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika.
172.
člen
(1) Z globo od 500
do 1.200 eurov se kaznuje najemnik-posameznik:
1. ki ne dopusti
vstopa v stanovanje (prvi odstavek 99. člena in tretja alinea 94.
člena);
2. ki ne oštevilči
stanovanja v skladu s 7. členom tega zakona;
3. ki odda del
stanovanja brez podnajemne pogodbe (tretji odstavek 84.
člena).
(2) Z globo od 500
do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka
najemnik-pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik.
(3) Z globo od 500
do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika.
172.a
člen
(višina globe v hitrem
prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona
se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od
najnižje globe, določene s tem zakonom.
XVIII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
XVIII.1 Urejanje
razmerij v stanovanjih, odvzetih po predpisih o
podržavljenju
173.
člen
(pravice najemnikov
v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim
odkupom)
(1) Določbe najemne
pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in
najemnikom-prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice (v nadaljnjem
besedilu: najemnik), ostanejo v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja
upravičencu do denacionalizacije ali tistemu, ki mu je bilo vrnjeno
zaplenjeno stanovanje oziroma njunim pravnim naslednikom, vključno
s kupci in prodajalci.
(2) Potem, ko je
bila stanovanjska stavba ali stanovanje (v nadaljnjem besedilu:
stanovanje), odvzeto po predpisih o podržavljenju ali zaplenjeno,
vrnjeno prvotnemu lastniku (v nadaljnjem besedilu: lastnik), lahko
najemnik na takem stanovanju uveljavlja pravico po tem zakonu
bodisi do nakupa stanovanja, v katerem prebiva, če se lastnik s tem
strinja, bodisi do nakupa drugega stanovanja ali gradnje hiše, v
roku petih let od uveljavitve tega zakona oziroma pravnomočnosti
odločbe o denacionalizaciji, če na dan uveljavitve tega zakona
postopek denacionalizacije še ni pravnomočno končan.
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima najemnik pravico do nadomestila v višini
36% od vrednosti stanovanja od Slovenske odškodninske
družbe Slovenski državni holding
v gotovini, 25% od
Slovenske odškodninske družbe Slovenski državni holding
v obliki obveznic
in 13% od Republike Slovenije v vrednostnih papirjih
gotovini.
Najemnik lahko od Stanovanjskega sklada Republike Slovenije
zahteva, da mu ta odobri tudi posojilo iz 148. člena tega zakona do
višine kupnine za primerno stanovanje po ceni, ki jo za izračun
posojila priznava Stanovanjski sklad Republike
Slovenije.
(4) Vrednost
denacionaliziranega stanovanja, ki se proda ali izprazni, se določi
na podlagi 116. člena tega zakona.
(5) Ministrstvo,
pristojno za stanovanjske zadeve, ugotavlja upravičenost do
pridobitve nadomestila iz tretjega odstavka tega člena ter višino
nadomestila po posameznih zavezancih z izdajo odločbe, ki jo
prejmejo vsi zavezanci za plačilo nadomestila, lastnik in
najemnik.
(6) Zoper odločbo
iz prejšnjega odstavka je dovoljen upravni spor.
(7) Zavezanci iz
tretjega odstavka tega člena so svoje obveznosti dolžni izpolniti
najkasneje v šestih mesecih od popolne vložene zahteve za izplačilo
nadomestila, ki mora vsebovati tudi overjeno kupoprodajno pogodbo
za stanovanje, ki ga kupuje.
(8) Najemnik, ki
kupuje drugo stanovanje ali gradi hišo, se je dolžan z osebami, ki
skupaj z njim uporabljajo stanovanje, izseliti iz stanovanja, v
katerem biva, najkasneje v roku enega leta od prejetja ugodnosti iz
tretjega odstavka tega člena. Po poteku tega roka pa lahko lastnik
stanovanja zahteva od najemnika plačilo prosto oblikovane najemnine
in izselitev najemnika s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti.
Spori se rešujejo po hitrem postopku.
174.
člen
(možnost najema
neprofitnega stanovanja)
Najemniki, ki ne
želijo oziroma ne zmorejo kupiti stanovanja po prejšnjem členu,
želijo pa stanovanje izprazniti, lahko zaprosijo za najem
neprofitnega stanovanja, če izpolnjujejo pogoje za najem takega
stanovanja.
175.
člen
(najemnik
hišniškega stanovanja)
Prejšnjim imetnikom
stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjim
imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred
uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim
lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v denacionaliziranih
stanovanjih.
175.a
člen
Črtan skladno z
Zakonom o uravnoteženju javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št.
40/12).
XVIII.2 Posebne
pravice najemnika-prejšnjega imetnika stanovanjske
pravice
176.
člen
(predkupna pravica
najemnika–prejšnjega imetnika stanovanjske pravice)
(1)
Najemnik-prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki mu je bilo
stanovanje dano v najem za nedoločen čas, ima predkupno pravico na
stanovanju, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik v
primerih, ki jih določa zakon.
(2) Če najemnik
ponudbe o prodaji stanovanja ne izkoristi, mora etažni lastnik
ponudbo o prodaji stanovanja posredovati etažnim lastnikom te
večstanovanjske stavbe, če imajo po določbi stvarnopravnega
zakonika predkupno pravico, občini oziroma občinskemu
stanovanjskemu skladu, na območju katerega se stanovanje ali
stanovanjska stavba nahaja in Stanovanjskemu skladu Republike
Slovenije (predkupni upravičenci). Predkupna pravica se uveljavlja
po tem vrstnem redu.
177.
člen
(ponudba lastnika
predkupnemu upravičencu)
(1) Lastnik, ki
namerava prodati stanovanje, ga mora ponuditi po pošti s povratnico
ali z vlogo po sodišču naprodaj predkupnemu upravičencu in mu
sporočiti ceno ter druge prodajne pogoje.
(2) Če je v ponudbi
pogoj, da je treba celotno ceno ali del cene izplačati v gotovini,
ima izjava o sprejemu ponudbe učinek le, če se hkrati izroči ali
položi pri sodišču znesek, ki je zahtevan v ponudbi, v roku iz
tretjega odstavka tega člena.
(3) Če predkupni
upravičenec v 60 dneh od prejema ponudbe ne izjavi, da ponudbo
sprejema, lahko proda ponudnik stanovanje v etažni lastnini
drugemu, vendar samo pod enakimi ali za kupca manj ugodnimi
pogoji.
(4) Pogodbo,
sklenjeno s tretjo osebo, je dolžan ponudnik predložiti na vpogled
predkupnemu upravičencu v roku osmih dni od overitve
pogodbe.
(5) Če predkupni
upravičenec ne izkoristi svoje predkupne pravice, se mu položaj iz
najemnega razmerja ne sme poslabšati.
178.
člen
(varstvo in kršitev
predkupne pravice)
(1) Predkupna
pravica na stanovanju se vknjiži v zemljiško knjigo na predlog
predkupnega upravičenca.
(2) Če lastnik
proda stanovanje, pa ga ne ponudi predkupnemu upravičencu, ali ga
proda po ugodnejših pogojih, kot jih je ponudil predkupnemu
upravičencu, lahko predkupni upravičenec s tožbo zahteva, naj se
prodaja razveljavi in naj lastnik ob enakih pogojih njemu proda
stanovanje v etažni lastnini ali nepremičnino.
(3) Tožba zaradi
kršitve predkupne pravice se lahko vloži v 60 dneh od dneva, ko je
predkupni upravičenec dobil pogodbo na vpogled.
(4) Če prodajalec
ne predloži predkupnemu upravičencu pogodbe na vpogled, lahko
predkupni upravičenec pogodbo izpodbija v 60 dneh od dneva, ko je
izvedel za pogodbo, vendar ne pozneje kot eno leto od vknjižbe
lastninske pravice v zemljiško knjigo.
(5) Tožnik mora v
roku za vložitev tožbe zaradi kršitve predkupne pravice položiti
pri sodišču, na katerega območju je stanovanje v etažni lastnini
ali nepremičnina, zneske ali garancijo za zneske, ki so na račun
kupnine po sklenjeni pogodbi zapadli v plačilo do dneva vložitve
tožbe.
179.
člen
(vpis
pravice)
Najemna pogodba,
sklenjena za nedoločen čas, se lahko vpiše v zemljiško
knjigo.
180.
člen
(ožji družinski
član prejšnjega imetnika stanovanjske pravice)
Kadar gre za
najemno pogodbo, sklenjeno s prejšnjim imetnikom stanovanjske
pravice, se za ožjega družinskega člana šteje tudi tisti sorodnik
do vključno drugega dednega reda, ki je na dan uveljavitve
stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 13/93 –
odločba US, 9/94, 21/94, 22/94 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 23/96,
24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 23/96, 1/2000, 22/2000 –
ZJS, 87/2002 – SPZ in 29/2003 – odločba US) več kot dve leti živel
v ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske
pravice.
XVIII.3 Postopnost
pri dvigu najemnin
181.
člen
(postopni dvig
neprofitnih najemnin)
Neprofitne
najemnine, določene z metodologijo iz 117. člena tega zakona, se
uveljavijo postopoma, tako da dosežejo vrednost, določeno s tem
zakonom, do 31. 12. 2006.
XVIII.4
Vzpostavitev upravljanja in druge uskladitve organizacijske
narave
182.
člen
(določitev
solastniških deležev)
(1) Do sklenitve
pogodbe o medsebojnih razmerjih se solastniški deleži določijo
glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do
skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Vsak
etažni lastnik ali upravnik lahko predlaga, da pogodbo nadomesti
odločba sodišča v nepravdnem postopku.
(2) Sodišče v
nepravdnem postopku pri razmejitvi med posameznimi in skupnimi deli
upošteva zlasti načrt večstanovanjske stavbe, pogodbe o prodaji
posameznih delov, obstoječe točkovalne zapisnike, sestavljene v
skladu s takrat veljavnimi predpisi in druge primerne
listine.
(3) Sodišče v
nepravdnem postopku pri določitvi solastniških deležev na skupnih
delih upošteva glede na posamezno večstanovanjsko stavbo
najprimernejšo od naslednjih metod:
– površino
posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine
vseh posameznih delov v etažni lastnini;
– prostornino
posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne prostornine
vseh posameznih delov v etažni lastnini;
– uporabno vrednost
posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne
vrednosti nepremičnine;
– vrednost
stanovanja, določeno po zapisniku o ugotovitvi vrednosti
stanovanja, če ta obstaja, v razmerju do skupne vrednosti do
nepremičnine, določene na enak način.
(4) Sodišče v
nepravdnem postopku lahko glede na namembnost stavbe in
razporeditev stanovanjskih in nestanovanjskih posameznih delov
odloči tudi o oblikovanju posebnih skupnih delov in solastniških
deležih na njih.
(5) Stroški
nepravdnega postopka zaradi nadomestitve pogodbe o medsebojnih
razmerjih so stroški upravljanja večstanovanjske stavbe.
183.
člen
(rok za določitev
upravnika)
Etažni lastniki iz
48. člena tega zakona, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso
določili upravnika, ga morajo določiti najkasneje v šestih mesecih
od uveljavitve tega zakona.
184.
člen
(rok za odprtje
transakcijskega računa rezervnega sklada)
Upravnik mora
odpreti transakcijski račun za sredstva iz 42. člena tega zakona v
60 dneh od uveljavitve podzakonskega predpisa iz 119. člena
stvarnopravnega zakonika.
185.
člen
(sprejem načrta
vzdrževanja)
Upravnik oziroma
etažni lastniki morajo sprejeti načrt vzdrževanja v roku osmih
mesecev od uveljavitve tega zakona.
186.
člen
(odprtje posebnih
računov)
Upravniki, ki na
dan uveljavitve tega zakona že upravljajo večstanovanjske stavbe,
morajo za te stavbe odpreti transakcijski račun in pričeti s
knjigovodsko ločeno evidenco v skladu s 63. členom tega zakona
najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
187.
člen
(uporaba določbe o
posegih v skupne dele)
Določbe tega zakona
o posegih etažnega lastnika v skupne dele večstanovanjske stavbe se
ne uporabljajo za tiste posege, ki so bili dokončani pred
uveljavitvijo tega zakona.
XVIII.5
Vzpostavitev evidenc in druge upravne uskladitve
188.
člen
(oštevilčenje in
označitev stanovanj)
Oštevilčenje in
označitev stanovanj iz 7. člena tega zakona morajo zavezanci
opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od sprejetja uredbe iz
prvega odstavka 8. člena tega zakona.
189.
člen
(registracija stavb
in stanovanj)
(1) Upravniki stavb
ali lastniki stanovanj, če stavba nima upravnika, morajo v roku
šestih mesecev od uveljavitve tega zakona prijaviti vpis stanovanj
in nestanovanjskih posameznih delov, če stanovanja in
nestanovanjski posamezni deli še niso vpisani, ali prijaviti
spremembe, če podatki, vpisani v kataster stavb, ne izkazujejo
pravega stanja.
(2) Po vzpostavitvi
katastra stavb na način, ki ga določa 99. člen zakona o
evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni
list RS, št. 52/2000 in 87/2002 – SPZ), Geodetska uprava Republike
Slovenije obvesti lastnike stanovanj o vpisu tistih podatkov v
kataster stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če lastniki
stanovanj do tedaj niso prijavili vpisa stanovanj tako kot določa
prejšnji odstavek. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so
dolžni lastniki stanovanj v roku 30 dni od prejema obvestila
prijaviti spremembe v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Občine morajo v
enem letu uskladiti obstoječe evidence, ki jih vodijo o stavbah in
stanovanjih, s podatki iz katastra stavb.
190.
člen
(določitev
zemljišča)
Med skupne dele
večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na
dan uveljavitve zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni
lastnini (Uradni list RS, št. 44/97, 59/2001 in 110/2002 – ZGO-1)
pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta
zemljišča določena kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšno
zemljišče je v solastnini etažnih lastnikov.
Z dnem uveljavitve ZVEtL (UL RS,
št. 45/08) – tj. 24.05.2008 so prenehale veljati določbe drugega in
tretjega odstavka 190. člena SZ (drugi odstavek 33. člena
ZVEtL).
191.
člen
(vpis nevpisanih
stanovanj v zemljiško knjigo)
(1) Po sklenitvi
pogodbe o medsebojnih razmerjih mora upravnik začeti s postopkom
vpisa večstanovanjske stavbe v etažno lastnino oziroma poskrbeti,
da se uskladijo morebitni obstoječi vpisi.
(2) Upravnik mora
pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga pozvati vse etažne
lastnike, da mu v roku, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši
od šestih mesecev, izročijo listine, ki se v skladu z
zemljiškoknjižnimi predpisi zahtevajo za vpis etažne lastnine na
posameznem delu večstanovanjske stavbe. Če kdo od etažnih lastnikov
teh listin ne predloži, se podvložek za ta posamezni del v
zemljiški knjigi odpre na podlagi podatkov iz pogodbe o medsebojnih
razmerjih, ne izvrši pa se vpis lastninske pravice.
(3) Stroški
zemljiškoknjižnega postopka se štejejo za stroške upravljanja. Če
obstaja pravna podlaga za zahtevo za nadomestilo stroškov, mora
upravnik začeti s postopkom uveljavljanja nadomestila teh stroškov
od odgovorne osebe.
192.
člen
(uporabno
dovoljenje po tem zakonu)
(1) Ne glede na
določbo 10. člena tega zakona, ki se nanaša na izpolnjevanje
minimalnih tehničnih pogojev za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj ter na uporabno dovoljenje, se šteje, da izpolnjujejo
pogoje vse tiste večstanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene pred
31. decembrom 1967, če se jim namembnost po navedenem datumu ni
spremenila in so njihove gradbene parcele z dnem uveljavitve tega
zakona na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru, ter
vse druge stanovanjske stavbe, za katere je bilo izdano gradbeno
dovoljenje po 31. decembru 1967, a pred uveljavitvijo zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list
RS, št. 59/96), če so njihove gradbene parcele na predpisan način
evidentirane v zemljiškem katastru.
(2) Če za stavbe iz
prejšnjega odstavka gradbene parcele z dnem uveljavitve tega zakona
še niso na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru, se
šteje, da pridobijo takšne stavbe uporabno dovoljenje, ko se jim v
skladu s predpisi o zemljiškem katastru določi stavbišče ter vpiše
v zemljiški kataster.
XVIII.6 Uporaba,
prenehanje in začetek veljavnosti
193.
člen
(uporaba dosedanjih
predpisov)
Spori, sproženi
pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po dosedanjih
predpisih.
194.
člen
(uporaba določb za
državljane članic Evropske unije)
Določba 160. člena
tega zakona se začne uporabljati z dnem pristopa Republike
Slovenije v Evropsko unijo.
195.
člen
(veljavnost
določb)
(1) Določbe drugega
in tretjega odstavka 90. člena tega zakona ne veljajo za najemna
razmerja, sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Najemnik, ki je
hkrati lastnik primernega, na dan uveljavitve tega zakona
zasedenega stanovanja, razen v primerih iz 108. člena tega zakona,
se iz stanovanja ni dolžan izseliti oziroma mu ni mogoče odpovedati
najemne pogodbe v skladu s petim odstavkom 103. člena tega zakona,
dokler najemna pogodba za stanovanje v lasti najemnika ne preneha.
V tem času mora najemnik neprofitnega stanovanja lastniku plačevati
tržno najemnino, če tudi sam za svoje stanovanje zaračunava tržno
najemnino, če se ne dogovorita drugače.
(3) Višina globe iz
168. do 172. člena tega zakona se prične uporabljati s 1. januarjem
2005.
(4) Do roka iz
prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo za:
1. prekršek iz 168.
člena tega zakona:
– etažni
lastnik-posameznik v razponu od 50.000 do 150.000
tolarjev,
– etažni
lastnik-pravna oseba v razponu od 200.000 do 3,000.000
tolarjev,
– etažni
lastnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 200.000 do
3,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba
pravne osebe v razponu od 100.000 do 300.000 tolarjev;
2. prekršek iz 169.
in 170. člena tega zakona:
– etažni
lastnik-posameznik v razponu od 40.000 do 150.000
tolarjev,
– etažni
lastnik-pravna oseba v razponu od 150.000 do 3,000.000
tolarjev,
– etažni
lastnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 150.000 do
3,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba
pravne osebe v razponu od 80.000 do 300.000 tolarjev;
3. prekršek iz 171.
člena tega zakona:
– upravnik-pravna
oseba v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev,
–
upravnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 1,000.000 do
5,000.000 tolarjev,
– upravnik-etažni
lastnik, ki opravlja dejavnost upravljanja v razponu od 100.000 do
150.000 tolarjev,
– odgovorna oseba
pravne osebe v razponu od 80.000 do 400.000 tolarjev;
4. prekršek iz 172.
člena tega zakona:
–
najemnik-posameznik v razponu od 40.000 do 150.000
tolarjev,
– najemnik-pravna
oseba v razponu od 150.000 do 3,000.000 tolarjev,
–
najemnik-samostojni podjetnik posameznik v razponu od 150.000 do
3,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba
pravne osebe v razponu od 80.000 do 300.000 tolarjev;
5. prekršek iz
četrtega odstavka 170. člena tega zakona:
– investitor v
razponu od 1,000.000 do 3,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba
pravne osebe v razponu od 100.000 do 300.000 tolarjev.
196.
člen
(prenehanje
veljavnosti dosedanjih predpisov)
(1) Z dnem
uveljavitve tega zakona preneha veljati:
1. stanovanjski
zakon (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 13/93 – odločba US, 9/94,
21/94, 22/94 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odločba US,
44/96 – odločba US, 23/96, 1/2000, 22/2000 – ZJS, 87/2002 – SPZ in
29/2003 – odločba US) razen:
– poglavja
“Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter
stanovanjskih podjetij“, ki se uporablja do zaključka
privatizacije;
– dela četrtega
odstavka 125. člena, ki se nanaša na izpolnjevanje obveznosti
Slovenske razvojne družbe, d.d. prejšnjim imetnikom stanovanjske
pravice – najemnikom, do likvidacije Slovenske razvojne družbe
d.d.;
– prvi odstavek
150. člena, če določa, da najemniki-prejšnji imetniki stanovanjske
pravice, plačujejo najemnino, ki se oblikuje skladno z
metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih
stanovanjih.
(2) Šteje se, da si
je posameznik, ki si je pred 19. oktobrom 1991 svoje stanovanjsko
vprašanje razrešil s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov
v večstanovanjski stavbi in je takšno preureditev oziroma nadzidavo
izvedel na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi
zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86)
oziroma na podlagi predpisov o graditvi objektov, ki so veljali
pred 27. 11. 1984 ali na podlagi priglasitve del, vložene pred 14.
julijem 1990 na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in
29/86) oziroma na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del, če
so bila takšna dela priglašena po 14. juliju 1990, dela pa izvedena
pred 19. oktobrom 1991, na takšnem stanovanju s tem dnem pridobil
lastninsko pravico.
(3) Kdor misli, da
določba prejšnjega odstavka posega v njegove pravice, lahko zahteva
primerno odškodnino od lastnika iz prejšnjega odstavka. Zastaralni
rok začne teči od uveljavitve tega zakona.
(4) Določbe 117.,
118. in 121. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. 1. 2005,
do takrat pa ostanejo v veljavi določbe 62., 63. in 63.a člena
stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 13/93 –
odločba US, 9/94, 21/94, 22/94 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 23/96,
24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 23/96, 1/2000, 22/2000 –
ZJS, 87/2002 – SPZ in 29/2003 – odločba US).
197.
člen
(veljavnost
podzakonskih aktov)
(1) Z dnem
uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi do izdaje novih
predpisov naslednji podzakonski akti, kolikor niso v nasprotju s
tem zakonom:
– pravilnik o
minimalnih tehničnih in drugih normativih in standardih za
vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov
v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št.
39/83, 3/84 in Uradni list RS-I, št. 18/91-SZ);
– pravilnik o
merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in
stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št.
25/81 in Uradni list RS, št. 18/91-SZ in 65/99);
– pravilnik o
posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij
(Uradni list RS, št. 64/93);
– pravilnik o
oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 26/95,
31/97, 9/99-odločba US in 31/2003).
(2) Z dnem
uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– pravilnik o
enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš
in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87 in
16/87);
– pravilnik o
normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do
socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 18/92 in
31/96);
– pravilnik o
merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list
RS, št. 18/92 in 53/99).
(3) Odlok o
metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih
(Uradni list RS, št. 23/2000 in 96/2001) ter navodilo o načinu
uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najema
socialnega stanovanja (Uradni list RS, št. 42/2000) prenehata
veljati 1. 1. 2005.
198.
člen
(prenehanje
Slovenske razvojne družbe)
Do likvidacije
Slovenske razvojne družbe, d.d., se ne uporablja tretji odstavek
173. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na obveznosti Republike
Slovenije v vrednostnih papirjih.
199.
člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne
veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o
vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega
dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi – ZVEtL
(Uradni list RS, št. 45/08) vsebuje naslednjo končno
določbo:
34.
člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona - SZ-1A (Uradni
list RS, št. 57/08) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(pristojnosti pokrajine na stanovanjskem področju)
(1) Pokrajina ima na stanovanjskem področju zlasti naslednje
pristojnosti in naloge:
– sprejema in uresničuje pokrajinski stanovanjski program;
– sprejema usmeritve za zagotavljanje zemljiških parcel, namenjenih
stanovanjski graditvi v regijah;
– zagotavlja sredstva za izvajanje pokrajinskega stanovanjskega
programa;
– sprejema usmeritve za projektiranje, gradnjo in prenovo
stanovanj, ki izhajajo iz pokrajinskih značilnosti, vključno z
zunanjim videzom stanovanjskih stavb;
– lahko ustanovi pokrajinski svet za varstvo pravic najemnikov.
(2) Pokrajina lahko ustanovi pokrajinski stanovanjski sklad kot
javni, finančni in nepremičninski sklad.
(3) Dejavnost pokrajinskega stanovanjskega sklada je zlasti
izvajanje pokrajinskega stanovanjskega programa prek
soinvestitorstva s skladom ter partnerstva z zasebnim sektorjem na
področju stanovanjske graditve in prenove na ravni pokrajine.
(4) Določbe zakona, ki se nanašajo na pokrajine, se pričnejo
uporabljati z dnem uveljavitve zakona o pokrajinah.
37. člen
(veljavnost soglasij)
Etažni lastnik, ki je pred uveljavitvijo tega zakona za opravljanje
dovoljene dejavnosti v delu stanovanja pridobil potrebna soglasja,
opravlja to dejavnost do preklica soglasij.
38. člen
(status neprofitne stanovanjske organizacije)
Neprofitne stanovanjske organizacije, ki so na dan uveljavitve tega
zakona že vpisane v register, se preoblikujejo v treh letih od
uveljavitve tega zakona.
39. člen
(subvencioniranje tržnih najemnin)
Določbi 121.a in 121.b člena tega zakona se začneta uporabljati s
1. januarjem 2009.
40. člen
(subvencije hišnikom)
(1) Hišnikom, ki so sklenili najemno pogodbo za hišniško stanovanje
pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.
18/91, 19/91, 13/93 – odločba US, 9/94, 21/94, 22/94 – odločba US,
29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 23/96,
1/2000, 22/00 – ZJS, 87/02 – SPZ, in 29/03 – odločba US) in v
stanovanju še prebivajo ter hišniška dela še opravljajo ali del ne
opravljajo več zaradi upokojitve ali razlogov, ki niso nastali po
njihovi krivdi in za uporabo stanovanja plačujejo tržno najemnino,
pripada subvencija. Po smrti najemnika hišniškega stanovanja se
pravica iz prejšnjega stavka prizna tudi njegovemu zakoncu ali
zunajzakonskemu partnerju.
(2) Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije, načina izračuna
in postopkov odločanja o subvencijah iz prejšnjega odstavka se
uporablja 121.b člen tega zakona.
(3) Sredstva za subvencioniranje tržnih najemnin najemnikom v
hišniških stanovanjih zagotavlja državni proračun. Potrebna
sredstva se med letom zagotavljajo iz občinskih proračunov. Po
zaključku koledarskega leta se na zahtevo občinskih organov iz
državnega proračuna povrnejo založena sredstva plačanih zneskov
subvencij.
41. člen
(podzakonski akti)
Minister izda pravilnika iz 9. in 151. člena zakona v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
42. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS (Uradni
list RS, št. 62/10) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
[…]
4. v Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 –
ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08 in 90/09 – odločba US):
prvi, drugi in osmi odstavek 121. člena, besedilo »po prvem
odstavku 121. člena tega zakona« v prvem odstavku 121.b člena, ter
besedi »in osmega« v četrtem odstavku 121.b člena;
[…]
65. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011, razen
določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji
malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o
subvenciji prevozov za dijake in študente, ki se začnejo
uporabljati 1. septembra 2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 1. točka prvega odstavka 17.
člena tega zakona ne uporablja do vzpostavitve zbirke podatkov o
vrednosti nepremičnin.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Stanovanjskega zakona – SZ-1B
(Uradni list RS, št. 87/11) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(pogoji za uveljavljanje pravic)
(1) Prejšnji imetnik dokazuje svojo upravičenost do reševanja
stanovanjskega vprašanja po tem zakonu s predložitvijo dokumenta, s
katerim mu je bilo hišniško stanovanje dodeljeno pred letom 1991
ter pogodbo o delu, ki dokazuje opravljanje hišniških ali sorodnih
del za večstanovanjsko stavbo.
(2) Prejšnji imetnik, ki je uveljavil materialne spodbude po 175.a
členu zakona, je dolžan izprazniti hišniško stanovanje v roku treh
let od uveljavitve materialnih spodbud, sicer jih je dolžan
vrniti.
(3) O izpraznitvi stanovanja mora prejšnji imetnik obvestiti
ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve, ki je odločilo o
pravici do rešitve stanovanjskega vprašanja.
4. člen
(rok za uveljavitev pravic in uporaba določb tega
zakona)
(1) Pravice iz hišniških stanovanj, ki jih določata 1. in 2. točka
175.a člena zakona, se lahko uveljavijo v roku petih let od
uveljavitve tega zakona.
(2) V pravdnih postopkih glede pravic iz hišniških stanovanj, ki so
bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, pa še niso pravnomočno
zaključeni, se od dneva uveljavitve tega zakona uporabljajo določbe
tega zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št.
40/12) vsebuje še naslednje določbe:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za
zmanjšanje izdatkov proračunov spreminjajo in dopolnjujejo
določbe:
[…]
6. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 –
ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 –
odločba US in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski
zakon);
[…]
V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV,
TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV
5. Stanovanjski zakon
209. člen
(1) Podzakonski predpis iz tretjega odstavka 121.b člena zakona
izda minister v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o
podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij
mladim družinam za najem tržnih stanovanj (Uradni list RS, št.
66/07), določba 8. člena tega pravilnika, ki se nanaša na najvišje
priznane tržne najemnine pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz
tretjega odstavka 121.b člena zakona.
210. člen
Postopki, začeti na podlagi 175.a člena Stanovanjskega zakona
(Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 –
ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odločba US in 87/11), se
končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona – SZ-1C
(Uradni list RS, št. 27/17) vsebuje naslednjo končno
določbo:
KONČNA DOLOČBA
9. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona – SZ-1D
(Uradni list RS, št. 59/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se
končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic
drugega vala epidemije Covid-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS, št.
203/20) z naslednjimi določbami posega v SZ-1:
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) […]
(2) S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:
[…]
9. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 –
ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 –
odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17 in 59/19),
[…]
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
9. Stanovanjski zakon
48. člen
Ne glede na tretji odstavek 36. člena Stanovanjskega zakona (Uradni
list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL,
57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 –
odl. US, 27/17 in 59/19) se v letih 2020 in 2021 opusti dolžnost
upravnika, da skliče in izvede zbor lastnikov najmanj enkrat
letno.
PETI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
133. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št.
189/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
IV. KONČNE DOLOČBE
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu,
ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Stanovanjskega zakona – SZ-1E (Uradni list RS, št90/21) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
37. člen
(določitev solastniških deležev na
skupnih delih v skupni lasti)
(1) Lastniki skupnih delov iz spremenjenega
23. člena zakona, ki so na dan uveljavitve tega zakona namenjeni
rabi več večstanovanjskih stavb ali drugih nepremičnin in so v
skupni lasti vseh etažnih lastnikov posameznih delov
večstanovanjskih stavb in lastnikov drugih nepremičnin, ki jim
takšen skupen del služi, s sporazumom določijo solastniške deleže
ali jih določi sodišče. Če sporazum iz prejšnjega stavka ni
sklenjen v enem letu od uveljavitve tega zakona, lahko vsak od
lastnikov predlaga, da solastniške deleže določi sodišče v
nepravdnem postopku. Sodišče določi solastniške deleže ob smiselni
uporabi določb drugega do petega odstavka 182. člena Stanovanjskega
zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN,
45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12
– ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19 in 189/20 – ZFRO).
(2) Do določitve solastniških deležev na
skupnih delih, ki so namenjeni rabi več večstanovanjskih stavb ali
drugih nepremičnin, ki so predmet urejanja po tem zakonu, so ti
skupni deli skupna lastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov
večstanovanjskih stavb in lastnikov drugih nepremičnin, ki so
predmet urejanja po tem zakonu, ki jim takšen skupen del
služi.
38. člen
(upravljanje s skupnimi deli v skupni
lasti)
Do določitve solastniških deležev na
skupnih delih, ki so namenjeni rabi več večstanovanjskih stavb ali
drugih nepremičnin, se sklepi glede upravljanja teh delov
sprejemajo z ustrezno večino v posamezni večstanovanjski stavbi ali
drugi nepremičnini glede na vrsto posla upravljanja. Sklep je
sprejet, če ga sprejmejo lastniki v vsaki posamezni večstanovanjski
stavbi ali drugi nepremičnini. Stroški upravljanja teh skupnih
delov se delijo po stavbah glede na delež neto površine posamezne
stavbe, razen če med lastniki velja dogovor o drugačni delitvi
stroškov.
39. člen
(zavarovanje večstanovanjske stavbe kot
celote)
Ne glede na določila pogodb o medsebojnih
razmerjih, sklenjenih do uveljavitve tega zakona, se odločitve
glede zavarovanja večstanovanjske stavbe kot celote štejejo med
posle rednega upravljanja.
40. člen
(rok za odprtje fiduciarnih
računov)
(1) Upravnik odpre fiduciarni račun za
sredstva rezervnega sklada v enem letu od uveljavitve tega zakona,
če etažni lastniki ne sprejmejo sklepa iz spremenjenega drugega
odstavka 42. člena zakona.
(2) Do odprtja fiduciarnega računa za
sredstva rezervnega sklada za posamezno večstanovanjsko stavbo v
skladu s prejšnjim odstavkom je izvršbo na sredstva, zbrana v
rezervni sklad, mogoče dovoliti le do višine sredstev, ki so jih
zbrali etažni lastniki tiste večstanovanjske stavbe, zoper katero
teče izvršba.
(3) Sredstva rezervnega sklada posamezne
večstanovanjske stavbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona vezana
na podlagi depozitne pogodbe, se nakažejo na fiduciarni račun za
sredstva rezervnega sklada te večstanovanjske stavbe v sedmih dneh
po izteku depozitne pogodbe.
(4) Do odprtja fiduciarnega računa v skladu
s spremenjenim prvim odstavkom 42. člena zakona se sredstva
rezervnega sklada vodijo po dosedanjih predpisih.
41. člen
(poenoteno upravljanje)
(1) Etažni lastniki večstanovanjske stavbe,
ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov
(po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo
enega upravnika, ki za večstanovanjsko stavbo vzpostavi en rezervni
sklad.
(2) Če v roku iz prejšnjega odstavka etažni
lastniki ne določijo upravnika za večstanovanjsko stavbo,
inšpekcijski organ v skladu s 128. členom Stanovanjskega zakona
(Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 –
ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF,
14/17 – odl. US, 27/17, 59/19 in 189/20 – ZFRO) za začasnega
upravnika določi enega izmed obstoječih upravnikov te
večstanovanjske stavbe.
(3) Sredstva, ki jih etažni lastniki do
vzpostavitve enotnega rezervnega sklada stavbe zberejo v rezervne
sklade po vhodih, se uporabijo za vzdrževanje skupnih delov teh
vhodov.
(4) Do odprtja fiduciarnega računa za
sredstva rezervnega sklada za posamezno večstanovanjsko stavbo je
izvršbo na sredstva, zbrana po vhodih stavbe, mogoče dovoliti le do
višine sredstev, ki so jih zbrali etažni lastniki posameznega
vhoda, zoper katere teče izvršba.
42. člen
(upravnik, ki je etažni
lastnik)
(1) Etažni lastniki večstanovanjske stavbe,
v kateri je ustanovitev rezervnega sklada obvezna in v kateri
opravlja posle upravljanja eden izmed etažnih lastnikov, določijo
upravnika v enem letu od uveljavitve tega zakona v skladu s
spremenjenim 49. členom zakona.
(2) Če etažni lastniki v roku iz prejšnjega
odstavka ne določijo upravnika v skladu s spremenjenim 49. členom
zakona, inšpekcijski organ v skladu s 128. členom Stanovanjskega
zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN,
45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12
– ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19 in 189/20 – ZFRO) določi
začasnega upravnika.
(3) Do določitve upravnika v skladu s
spremenjenim 49. členom zakona se večstanovanjska stavba iz prvega
odstavka tega člena upravlja po dosedanjih predpisih.
43. člen
(likvidacija dosedanjih skupnosti
lastnikov)
Skupnosti lastnikov, ustanovljene na
podlagi 22. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.
18/91-I, 19/91 – popr., 13/93 – ZP-G, 9/94 – odl. US, 21/94, 29/95
– ZPDF, 23/96, 24/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 1/00, 1/00 – odl.
US in 22/00 – ZJS) ali 72. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list
RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08,
62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl.
US, 27/17, 59/19 in 189/20 – ZFRO), lahko prenehajo likvidacijo na
podlagi sklepa v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 82. člena
zakona.
44. člen
(postopna uskladitev vrednosti točke in
prva uskladitev)
(1) Ne glede na novi šesti odstavek 116.
člena zakona je:
– od uveljavitve tega zakona do 30. junija
2021 vrednost točke 2,63 eura;
– od 1. julija 2021 do 31. marca 2022
vrednost točke 2,92 eura in
– od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023
vrednost točke 3,21 eura.
(2) Ne glede na novi šesti odstavek 116.
člena zakona se vrednost točke prvič uskladi z rastjo cen
življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije v marcu leta 2024.
45. člen
(postopna uskladitev subvencije
neprofitne najemnine)
(1) Ob vsakokratni uskladitvi vrednosti
točke iz prvega odstavka prejšnjega člena se uskladi tudi
subvencija neprofitne najemnine tako, da se višina subvencije
neprofitne najemnine preračuna z upoštevanjem usklajene vrednosti
točke, pri čemer se upošteva tudi morebitni novi osnovni znesek
minimalnega dohodka, ki je določen s predpisi, ki urejajo
socialnovarstvene prejemke.
(2) Pri uskladitvi subvencije neprofitne
najemnine v skladu s prejšnjim odstavkom se upoštevata tudi
spremenjeni najvišji delež subvencije neprofitne najemnine iz
prvega odstavka spremenjenega 121. člena zakona in lokacijski
faktor iz spremenjenega devetega odstavka 118. člena
zakona.
(3) Subvencija neprofitne najemnine iz tega
člena se uskladi na način iz petega odstavka spremenjenega 121.
člena zakona.
(4) Lastnika stanovanja, upravičenca do
subvencije neprofitne najemnine in občino center za socialno delo o
novi višini subvencije neprofitne najemnine obvesti na način iz
šestega odstavka spremenjenega 121. člena zakona.
46. člen
(vpliv lokacije na višino
najemnine)
(1) Vpliv lokacije iz spremenjenega
devetega odstavka 118. člena zakona se za izračun neprofitne
najemnine začne uporabljati 1. novembra 2021.
(2) Do 1. novembra 2021 se vpliv lokacije
na višino najemnine določi v skladu z dosedanjimi
predpisi.
47. člen
(postopna uskladitev višine priznane
neprofitne najemnine)
(1) Ne glede na spremenjeni tretji odstavek
121.b člena zakona je:
– od uveljavitve tega zakona do 30. junija
2021 višina priznane neprofitne najemnine 3 eure za kvadratni meter
stanovanjske površine,
– od 1. julija 2021 do 31. marca 2022
višina priznane neprofitne najemnine 3,33 eura za kvadratni meter
stanovanjske površine in
– od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023
višina priznane neprofitne najemnine 3,67 eura za kvadratni meter
stanovanjske površine.
(2) Ne glede na novi četrti odstavek 121.b
člena zakona se višina priznane neprofitne najemnine prvič uskladi
z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega
urada Republike Slovenije v marcu leta 2024.
48. člen
(uporaba določbe o posegih iz
posameznega dela v skupne dele)
Spremenjeni 126.a člen zakona se ne
uporablja za posege, ki so bili končani pred uveljavitvijo tega
zakona.
49. člen
(začetek izvajanja javnega najema
stanovanj)
Sklad začne izvajati javni najem stanovanj
iz novega 148.a člena zakona 1. januarja 2022.
50. člen
(izdaja in uskladitev izvršilnih
predpisov)
(1) Predpis iz četrtega odstavka novega
148.a člena, četrtega odstavka novega 148.c člena in sedmega
odstavka novega 148.d člena zakona se izda v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(2) Uredba o metodologiji za oblikovanje
najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za
uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št.
131/03, 142/04, 99/08, 62/10 – ZUPJS, 79/15 in 91/15) se uskladi s
spremenjenimi 116., 118. in 121. členom zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(3) Pravilnik o upravljanju
večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11 in 85/13)
se uskladi z novima 25.a in 35.a členom in spremenjenimi 25., 29.,
30., 33., 34., 35. in 36. členom zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
51. člen
(upravičenost do subvencije najemnine v
prehodnem obdobju)
Do uskladitve drugega stavka prvega
odstavka 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
(Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D,
14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16
– odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18,
47/19 in 189/20 – ZFRO) je meja dohodkov za ugotavljanje
upravičenosti do subvencije najemnine ugotovljeni dohodek najemnika
in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine
njihovega minimalnega dohodka brez dodatka za delovno aktivnost,
določenega v skladu s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene
prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka, in za znesek
neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo
stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine
pri tržnih in hišniških stanovanjih, pri čemer se pri posamezniku,
ki prebiva v stanovanju sam, upošteva minimalni dohodek za samsko
osebo, zvišan za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka po
predpisu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
52. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni
list SRS, št. 18/74 in 34/88 ter Uradni list RS, št. 32/00, 102/02
– odl. US in 87/11 – ZMVN-A), uporablja pa se za pogodbe, sklenjene
na njegovi podlagi pred uveljavitvijo tega zakona.
53. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.