Iz poglavja:
DAVČNO MNENJE
STROKOVNJAKA/ZDDPO
STROKOVNO MNENJE GLEDE POVEZANIH OSEB PO 13. ČLENU
ZDDPO-1
Mnenje nam je bilo posredovano s strani Društva
davčnih svetovalcev Slovenije in je odobrena objava mnenja na teh spletnih
straneh, v smeri predstavitve mnenja stroke glede na aktualizacijo problematike.
Navedeno mnenje je drugačne narave, kot ga je pri opredeljevanju povezanih oseb
skladno z določili ZDDPO-1 izdal DURS.
1. Vprašanje:
Pravna oseba posluje s
samostojnim podjetnikom posameznikom. Ta samostojni podjetnik je tudi solastnik
pravne osebe. Ali se, v skladu z določbo 13. člena ZDDPO-1 šteje, da sta s tem
ti dve osebi povezani osebi po 13. členu ZDDPO-1 ali ne (glede na to, da
prvi odstavek govori o zavezancih rezidentih kot povezanih osebah)?
Skladno z opredelitvijo v 13.
členu, se kot povezani osebi štejeta dva rezidenta, če (drugi odstavek 13.
člena):
1) sta
neposredno ali posredno povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru in eden
vpliva ali ima možnost vplivati na sprejemanje odločitev drugega, ali
2) če
med rezidentom in drugo osebo obstajajo druga razmerja, ki se razlikujejo od
razmerij med nepovezanimi osebami, zlasti razmerje z osebo, ki ima ugodnejši
davčni položaj in bi se posli opravili pod drugačnimi pogoji, če ugodnejšega
davčnega položaja ne bi bilo.
V prvem delu drugega odstavka 13.
člena je torej opredeljena povezanost na podlagi povezave v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru (točka 1 zgoraj), v drugem delu drugega odstavka pa je
določena zakonska predpostavka o obstoju povezanosti z osebo, ki ima ugodnejši
davčni položaj (točka 2 zgoraj), čeprav med osebama ni povezave v kapitalu,
upravljanju in nadzoru.
Glede na zastavljeno vprašanje,
je davčno relevantno vprašanje opredelite povezave med rezidenti, ki so
povezani na podlagi kapitala, upravljanja ali nadzora. Če je drugi odstavek 13.
člena splošen, pa tretji odstavek predstavlja specialno normo, ki opredeljuje,
kaj se šteje za povezavo v kapitalu, upravljanju ali nadzoru. Skladno s
specialno normo tretjega odstavka se šteje, da sta dve osebi (dva rezidenta)
povezani v kapitalu, upravljanju ali nadzoru če:
a) ima
ena oseba (rezident) neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali
kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic v drugi osebi (drugem rezidentu),
ali
b) sta
osebi (rezidenta) poslovno povezani, ali
c)
sodelujejo v nadzornih telesih ali pri upravljanju dveh rezidentov iste
osebe ali njihovi družinski člani;
Iz vašega vprašanja izhaja, da je
samostojni podjetnik solastnik (imetnik deležev v kapitalu) pravne osebe –
rezidenta. Iz tega izhaja, da bi bilo navedeni osebi – torej pravno osebo in
samostojnega podjetnika - možno opredeliti kot povezani osebi zgolj v primeru,
če bi samostojni podjetnik lahko imel status »rezidenta« po ZDDPO-1,
kar pa iz zakonskih določb ni možno razbrati.
ZDDPO-1 namreč ureja sistem in
obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb (1. člen). Zavezanec po
ZDDPO-1 je pravna oseba (3. člen), kdaj se zavezanec – torej pravna oseba šteje
za rezidenta pa določa 5. člen ZDDPO-1.
Tudi iz določb 12. in 13. člena je razbrati, da zakonodajalec izraz »rezident« uporablja za pravno osebo, kadar pa
vključuje kot povezane osebe tudi fizične osebe, pa je uporablja izraz »fizične
osebe ali njihovi družinski člani« (4. točka petega odstavka 12. člena) ali
izraz »oseba ali njihov družinski član« (tretji odstavek 13. člena). Prav tako
je iz sistematike 13. člena izrecno razvidno, da kot rezidenta ne moremo
opredeliti samostojnega podjetnika, saj prvi odstavek govori o »poslih med
zavezancema rezidentoma«, drugi odstavek o »osebah po prvem odstavku« (torej o
zavezancih rezidentih) in tretji odstavek o »povezanih osebah iz drugega
odstavka«, s čimer je zakonski tekst ves čas omejen na zavezance – rezidente,
ki pa po ZDDPO-1 niso samostojni podjetniki, temveč zgolj pravne osebe .
Kljub temu, da sta vsebinsko
samostojni podjetnik in pravna oseba povezani osebi, je na podlagi obrazloženih
dejstev, ki izhajajo iz zakonskega besedila, možno zaključiti, da ZDDPO-1 v 13.
členu formalno samostojnega podjetnika, ki ima delež v kapitalu pravne osebe-
rezidenta ne obravnava kot povezane osebe.
Kljub temu je potrebno opozoriti,
da ZDoh-1 v tretjem odstavku 16. člena samostojnega podjetnika in pravno osebo
opredeljuje kot povezani osebi, vendar je slednje davčno relevantno zgolj z
vidika obdavčitve samostojnega podjetnika (fizične osebe).
Posledično so z vidika ZDDPO-1
lahko davčno relevantna zgolj vprašanja davčnega priznavanja stroškov pravne
osebe, kadar posluje s samostojnim podjetnikom. Če torej določb 13. člena ni
možno uporabiti – ali je možno stroške iz medsebojnega poslovanja davčno
omejiti na drugi zakonski podlagi? V tej povezavi je potrebno opozoriti na
določbo 2. točke prvega odstavka 21. člena ZDDPO-1, ki opredeljuje davčno
nepriznane odhodke pravne osebe. Davčno nepriznani odhodki so tudi delitev
dobička,....in drugi dohodki, ki so po določbah ZDDPO-1 podobni dividendam,...
Kot dohodki, ki so podobni dividendam pa se po 72. členu ZDDPO-1 obravnava tudi
.. »druga razdelitev družbenikom ali članom izplačevalca, v zvezi z udeležbo
v izplačevalcu«. Takšna druga izplačila na podlagi udeležbe bi bila lahko
tudi prikrita izplačila dobička, torej izplačila na podlagi poslov med
samostojnim podjetnikom – imetnikom deležev v kapitalu pravne osebe, če bi se
posli sklepali po cenah, ki niso odraz prave cene (glejte tudi 225. člen ZGD).
2. Vprašanje:
Ali 13. člen ZDDPO-1 določa povezanost fizična oseba –
pravna oseba, kadar je ista fizična oseba hkrati tudi lastnik pravne osebe?
V tem primeru po ZDDPO-1 nista povezani fizična oseba in
pravna oseba, pač pa sta povezani osebi (dva rezidenta),
v čigar nadzornih telesih ali pri upravljanju sodelujejo iste osebe ali njihovi
družinski člani.
V zvezi z učinkovanjem določb ZDoh-1 in 2. točko prvega odstavka 21. člena (prikrita izplačila dobička), pa veljajo iste ugotovitve, kot
pri odgovoru na prvo vprašaje.
3. Vprašanje:
Ob opredelitvi povezanih oseb – rezidentov, kot to določa
13. člen se pojavlja tudi dilema ali 2. odst. tega člena določa, da so povezane
osebe le takrat, kadar obstajajo med njimi kapitalska ali upravljavska ali
nadzorna razmerja IN možnost vplivanja na odločitev. Ali enako velja tudi pri
opredelitvi povezanosti z drugo osebo, ki ima ugodnejši davčni položaj?
Kot je že navedeno v odgovoru na prvo zastavljeno vprašanje,
je potrebno:
1) povezavo
med dvema rezidentoma (pravnima osebama) v kapitalu, nadzoru in upravljanju
pogojevati s kumulativnim pogojem, da ena od oseb vpliva ali ima možnost
vplivati na sprejemanje odločitev druge osebe. Torej je dovolj, da ima ena
oseba možnost vplivati na sprejemanje odločitev druge in ni potrebno, da se je
dejanski vpliv tudi realiziral. Opredelitev povezanosti je torej, ob siceršnji
kapitalski, upravljavski in nadzorni povezavi, izpolnjena že s kumulativnim
obstojem možnega vplivanja na sprejemanje odločitev, kar je logično, saj se bo
dejanski vpliv presojal v postopku presoje samih transfernih cen.
2) povezavo
med rezidentom in drugo osebo (ki ima ugodnejši davčni položaj), pogojevati s
kumulativnim pogojem, da bi se posli opravili pod drugačnimi pogoji, če
ugodnejšega davčnega položaja ne bi bilo.