Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Dohodnina/ …
UGOTAVLJANJE
DAVČNE OSNOVE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH
ODHODKOV – Obstoječe opravljanje dejavnosti in prihodkovni limit za
normiranost
Številka:
14/PD/2026
Datum:
13.03.2026
Vprašanje – opis problema
Samostojna podjetnika posameznika C in D (v nadaljevanju: C s.p. in
D s.p.) sta zavarovana iz naslova opravljanja dejavnosti kot
samozaposleni osebi za polni zavarovalni čas neprekinjeno najmanj 9
mesecev v letu (oba sta t. i. redna s.p.-ja).
Prihodki po računovodskih predpisih so pri vsakem posameznem
znašali:
·
120.001,00 € v letu 2024 (dejanski podatki);
·
120.000,00 € v letu 2025 (dejanski podatki).
Samostojna podjetnika posameznika ugotavljata davčno osnovo od
dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem:
·
dejanskih odhodkov C s.p.;
·
normiranih odhodkov D s.p..
Ali bosta C s.p. in D s.p. pri ugotavljanju davčne osnove od
dohodka iz dejavnosti za leto 2026 lahko upoštevala normirane
odhodke?
Mnenje
Za C s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem
dejanskih odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne
osnove na temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. začetek
uporabe normiranih odhodkov) presoja na temelju dopolnjenega
tretjega odstavka 6. člena ZPZR. Ker je C s.p. v letih 2024 in
2025 dosegel povprečno realizacijo 120.000,50 €, je presegel
limit, ki je pri 120.000 € prihodkov. Posledično C s.p. z letom
2026 ne more začeti z ugotavljanjem davčne osnove dohodka iz
dejavnosti na temelju normiranih odhodkov – tudi v letu 2026
ugotavlja davčno osnovo na temelju dejanskih
odhodkov.
Za D s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem
normiranih odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja
davčne osnove na temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj.
nadaljevanje oz. prenehanje uporabe normiranih odhodkov) presoja na
temelju 1. alineje trinajstega odstavka 6. člena ZPZR. Ker je D
s.p. v letih 2024 in 2025 dosegel povprečno realizacijo
120.000,50 €, je presegel limit, ki je pri 120.000 € prihodkov.
Posledično mora D s.p. z letom 2026 izstopiti iz ugotavljanja
davčne osnove dohodka iz dejavnosti na temelju normiranih odhodkov
– z letom 2026 ugotavlja davčno osnovo na temelju dejanskih
odhodkov.
Obrazložitev
Zakon o dohodnini (ZDoh-2) za
dohodek iz dejavnosti določa davčno osnovo kot dobiček, ki se
ugotovi kot razlika med prihodki in dejanskimi ali normiranimi
odhodki. Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega
leta upošteva normirane odhodke, če priglasi ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za takšno priglasitev
izpolnjuje pogoje, ki/kot jih ZDoh-2 predpisuje v 48. členu oz.
določbah 6. člena ZPZR (odstop od določb ZDoh-2 glede ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov):
(spremembe iz ZPZR
so označene z rdečo barvo)
48. člen ZDoh-2
(davčna osnova)
(1) Davčna
osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot
razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za
ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o
obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem členom ali ZDoh-2 drugače
določeno.
(3)
Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta
upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu ZDoh-2,
če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih
po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let
pred tem davčnim letom ne presega:
−
120.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v
posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve
za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
−
50.000 eurov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem
davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za
polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
−
85.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega
odstavka, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače
določeno.
(4)
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov iz prejšnjega
odstavka se za zavezanca, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih
predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost
le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih
predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po
pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi
sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih
letih.
(5) Za
posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost se sme v okviru
kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec
dejavnosti.
(6) Ne glede na
tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega odstavka 47.
člena ZDoh-2 pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega
leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu
ZDoh-2, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek in povprečje
prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju,
dveh zaporednih predhodnih davčnih let ne presega 120.000
eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je
vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet
oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Ne glede
na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo
priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47. člena
tega zakona, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem
davčnem letu, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini,
določeni v 59. členu tega zakona.
(7) Pri
presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov iz prejšnjega odstavka se
za zavezanca, ki je na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po
drugem odstavku 47. člena ZDoh-2, šteje, da so v dveh zaporednih
davčnih letih pred tem davčnim letom prihodki nosilca in drugih
članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti enaki nič.
(8) Za potrebe
določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka tega
člena se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati
dejavnost uporabljata četrti in
sedmi odstavek tega člena, če je v 18. mesecih pred
priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov:
1. ponovno
začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v
šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja
dejavnosti;
– zavezanec ustanovil družbo, zavod ali
primerljivo osebo po tujem pravu;
– prišlo do
preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s
pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja
dejavnost, ali
– zavezanec začel opravljati dejavnost na
podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge
osebe.
(9) V prihodke
po tretjem in šestem odstavku tega člena se štejejo:
1. v primerih
iz osmega prejšnjega
odstavka tega člena tudi:
– prihodki
zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja
dejavnosti,
– prihodki
družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
– prihodki
osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
– prihodki
osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na
zavezanca,
doseženi v
obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena, pri čemer se
upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o
računovodenju, ter
2. prihodki iz
dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali
eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje
pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
(10) Za del
podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti, ki je
s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno
poslovati.
(11) Zavezanec
mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni
organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka
davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni
organ.
(12) Zavezanec,
ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega
prejšnjega odstavka tega člena,
mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence
in poslovno poročilo, ki jih je dolžan mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
(13)
Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega
odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero
želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov.
(14)(13)
Ne glede na
dvanajsti prejšnji
odstavek tega člena mora zavezanec za davčno leto
ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov in ter voditi
ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih
je dolžan mora voditi za
ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po
pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:
– 60.000
eurov 120.000 eurov in je
bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet
mesecev,
– 30.000
eurov 50.000 eurov in v teh
dveh predhodnih davčnih letih v
posameznem davčnem letu v
skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni
čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
– 45.000
eurov 85.000 eurov in ne
izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega
odstavka,
– 60.000
eurov 120.000 eurov na
nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen
v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma
član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka
tega člena.
V
prihodke po tem odstavku se štejejo tudi prihodki iz dejavnosti
povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od
glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
(14) Pri
ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o
računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let iz tretjega
in trinajstega odstavka tega člena se upošteva tudi predhodno
davčno leto, v katerem zavezanec ni opravljal dejavnosti, pri čemer
se šteje, da so prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o
računovodenju, v tem davčnem letu enaki nič. Pri ugotavljanju
povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o računovodenju,
dveh zaporednih predhodnih davčnih let iz šestega in trinajstega
odstavka tega člena se za zavezanca iz šestega odstavka tega člena
upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec ni imel
priglašenega ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47.
člena ZDoh-2, pri čemer se šteje, da so prihodki nosilca in drugih
članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti v tem davčnem letu enaki nič.
(15) Zavezanec,
ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za
davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov,
ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s
posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v
delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
(16)
Šteje se, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi
samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet
mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v
skupnem trajanju najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega
zavarovalnega časa samozaposlenega.
Dohodek iz
dejavnosti – »Normiranci« (19. člen ZPZR)
(posebna
ureditev pogojev za izstop iz sistema normiranih odhodkov za leti
2025 in 2026)
Določba b)
točke 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 104/24) se ne uporablja za davčno
leto 2026.
Dohodek iz
dejavnosti – »Normiranci« (20. člen ZPZR)
(uporaba 6.
člena – DAVČNA OSNOVA)
Za izvajanje
določb četrtega odstavka 58. člena, 59. člena, drugega in šestega
odstavka 60. člena, prvega odstavka 67. člena in drugega odstavka
68. člena ZDoh-2 se namesto tretjega, četrtega, šestega in sedmega
odstavka 48. člena ZDoh-2 uporabljajo določbe tretjega, četrtega,
šestega in sedmega odstavka 6. člen tega zakona.
Dohodek iz
dejavnosti – »Normiranci« (4. člen ZPZR-A)
(priglasitev
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov za leto 2026)
(1)
Zavezanec, ki je do uveljavitve tega zakona oddal obračun
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma obračun
dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov na podlagi spremenjenega 6. člena zakona, lahko
ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 –
ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H,
36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A,
52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23
– ZORZFS, 55/24 – odl. US, 100/24, 40/25 – ZINR in 100/25; v
nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) priglasi ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto
2026 s predložitvijo popravka davčnega obračuna po 53. členu
ZDavP-2 do 31. marca 2026.
(2)
Zavezanec, ki je v letu 2026 do uveljavitve tega zakona na novo
začel opravljati dejavnost, ni pa priglasil ugotavljanja davčne
osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za
leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov iz
spremenjenega 6. člena zakona, lahko dopolni prijavo za vpis v
davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je
začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o
izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 6. člena zakona, vse
v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 31. marca
2026.
Dohodek iz
dejavnosti – »Normiranci« (5. člen ZPZR-A)
(uporaba 6.
člena ZPZR)
Za zavezance,
ki so v letu 2026 do uveljavitve tega zakona opravili priglasitev
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov na podlagi 6. člena Zakona o pravici do
zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25; v
nadaljnjem besedilu: ZPZR), se za izpolnjevanje pogojev za
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov uporablja 6. člen ZPZR.
Zavezanci za dohodek iz dejavnosti se iz vidika sistema obdavčitve
z upoštevanjem normiranih odhodkov delijo na dve skupini:
·
skupina 1: zavezanci, ki NISO zavarovani na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas vsaj 9 mesecev
(neprekinjeno ali najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur
polnega zavarovalnega časa);
·
skupina 2: zavezanci, ki SO zavarovani na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas vsaj 9 mesecev
(neprekinjeno ali najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur
polnega zavarovalnega časa; v to skupino se uvrščata tudi C s.p. in
D s.p.).
ZDoh-2 v 48. členu oz. ZPZR v 6.
členu ureja prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov za:
·
začetek uporabe normiranih
odhodkov v tretjem (3) in
četrtem (4) odstavku (vstop v sistem):
-
za zavezance iz skupine 1: povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh
zaporednih predhodnih let presega 50.000 EUR;
-
za zavezance iz skupine 2: povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh
zaporednih predhodnih let presega 120.000 EUR ;
-
zavezanci, ki v enem letu izpolnjujemo pogoj 9 mesečne vključenosti
v zavarovanje v drugem letu pa ne (Da/Ne + Ne/Da): povprečje
prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let presega
85.000 EUR;
-
posebnost (iz (4) 6. čl.) pri presoji izpolnjevanja pogojev za
vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov za zavezanca, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih
predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost
le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih
predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po
pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi
sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih
letih;
·
prenehanje uporabe normiranih
odhodkov v trinajstem
(13) odstavku (izstop iz sistema):
-
za zavezance iz skupine 1: povprečje
prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let presega
50.000 EUR;
-
za zavezance iz skupine 2: povprečje
prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let presega
120.000 EUR ;
-
zavezanci, ki v enem letu
izpolnjujemo pogoj 9 mesečne vključenosti v zavarovanje v drugem
letu pa ne (Da/Ne + Ne/Da): povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh
zaporednih predhodnih let presega 85.000 EUR.
Za C s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem dejanskih
odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. začetek uporabe
normiranih odhodkov) presoja na temelju dopolnjenega tretjega
odstavka 6. člena ZPZR. Ker je C s.p. v letih 2024 in 2025 dosegel
povprečno realizacijo 120.000,50 €, je presegel limit, ki je pri
120.000 € prihodkov. Posledično C s.p. z letom 2026 ne more začeti
z ugotavljanjem davčne osnove dohodka iz dejavnosti na temelju
normiranih odhodkov – tudi v letu 2026 ugotavlja davčno osnovo na
temelju dejanskih odhodkov.
Za D s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem normiranih
odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. nadaljevanje oz.
prenehanje uporabe normiranih odhodkov) presoja na temelju 1.
alineje trinajstega odstavka 6. člena ZPZR. Ker je D s.p. v letih
2024 in 2025 dosegel povprečno realizacijo 120.000,50 €, je
presegel limit, ki je pri 120.000 € prihodkov. Posledično mora D
s.p. z letom 2026 izstopiti iz ugotavljanja davčne osnove dohodka
iz dejavnosti na temelju normiranih odhodkov – z letom 2026
ugotavlja davčno osnovo na temelju dejanskih odhodkov.
Področje: ZDoh-2
Veljavna zakonodaja (ustrezni
zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje
strokovnega mnenja:
· Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št.
U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP, 39/22-ZDoh-2Z, 158/22-ZDoh-2AA,
131/23-ZORZFS, 104/24-ZDoh-2AB, 22/25-ZZZRO-1, 91/25-ZPZR,
40/25-ZINR in 36/26-ZPZR-A.
· Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov - ZPZR, Uradni
list RS, št. 91/25 in 32/26-ZPZR-A.