Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Davčni postopek/ …
UGOTAVLJANJE
DAVČNE OSNOVE OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH
ODHODKOV – Obstoječe opravljanje dejavnosti in prihodkovni limit za
normiranost
Številka:
02/PD/2026
Datum:
20.01.2026
Vprašanje – opis problema
Samostojna podjetnika posameznika A in B (v nadaljevanju: A s.p. in
B s.p.) sta zavarovana iz naslova opravljanja dejavnosti kot
samozaposleni osebi za polni zavarovalni čas neprekinjeno najmanj 9
mesecev v letu (oba sta t. i. redna s.p.-ja).
Prihodki po računovodskih predpisih so pri vsakem posameznem
znašali:
·
120.001,00 € v letu 2024 (dejanski podatki);
·
120.000,00 € v letu 2025 (dejanski podatki).
Samostojna podjetnika posameznika ugotavljata davčno osnovo od
dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem:
·
dejanskih odhodkov A s.p.;
·
normiranih odhodkov B s.p..
Ali bosta A s.p. in B s.p. pri ugotavljanju davčne osnove od
dohodka iz dejavnosti za leto 2026 lahko upoštevala normirane
odhodke?
Mnenje
Za A s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem
dejanskih odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne
osnove na temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. začetek
uporabe normiranih odhodkov) presoja na temelju tretjega odstavka
6. člena ZPZR. Ker je A s.p. iz naslova opravljanja dejavnosti
zavarovan kot samozaposlena oseba za polni zavarovalni čas 9
mesecev ali več, je limit 120.000,00 € prihodkov, ki pri A s.p. ob
realizaciji v letu 2025 v višini do (vključno) 120.000,00 € ni bil
presežen. Posledično A s.p. za leto 2026 lahko priglasiti
ugotavljanja davčne osnove dohodka iz dejavnosti na temelju
normiranih odhodkov.
Za B s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem
normiranih odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja
davčne osnove na temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj.
nadaljevanje oz. prenehanje uporabe normiranih odhodkov) presoja na
temelju 1. alineje trinajstega odstavka 6. člena ZPZR. Ker je B
s.p. v letih 2024 in 2025 dosegel povprečno realizacijo
120.000,50 €, je presegel limit, ki je pri 120.000 € prihodkov.
Posledično mora B s.p. z letom 2026 izstopiti iz ugotavljanja
davčne osnove dohodka iz dejavnosti na temelju normiranih odhodkov
– z letom 2026 ugotavlja davčno osnovo na temelju dejanskih
odhodkov.
Obrazložitev
Zakon o dohodnini (ZDoh-2) za
dohodek iz dejavnosti določa davčno osnovo kot dobiček, ki se
ugotovi kot razlika med prihodki in dejanskimi ali normiranimi
odhodki. Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega
leta upošteva normirane odhodke, če priglasi ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in za takšno priglasitev
izpolnjuje pogoje, ki/kot jih ZDoh-2 predpisuje v 48. členu oz.
določbah 6. člena ZPZR (odstop od določb ZDoh-2 glede ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov):
(spremembe iz ZPZR
so označene z rdečo barvo)
48. člen ZDoh-2
(davčna osnova)
(1) Davčna
osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot
razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za
ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o
obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem členom ali ZDoh-2 drugače
določeno.
(3) Zavezanec
lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva
normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu ZDoh-2, če
priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek, če je od izstopa iz
sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot
pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja
dejavnosti ne upošteva, in pod naslednjimi
pogoji:
− če v davčnem
letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 30.000
eurov50.000 eurov,
ali
− če v davčnem
letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 60.000
eurov120.000 eurov in je bil
zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni
delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
in ni z drugimi
določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.
(4) Ne glede
na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel
z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem
davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem
dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi
upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega
zakona.
(4) Pri
presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov iz prejšnjega odstavka se
za zavezanca, ki v davčnem letu pred tem davčnim letom ni opravljal
dejavnosti, šteje, da so v davčnem letu pred tem davčnim letom
prihodki iz dejavnosti enaki nič.
(5) Za
posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost se sme v okviru
kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec
dejavnosti.
(6) Ne glede na
tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega odstavka 47.
člena ZDoh-2 pri ugotavljanju
davčne osnove naslednjega davčnega leta upošteva normirane odhodke
v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
če je od izstopa iz sistema
ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali
od prenehanja ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47.
člena ZDoh-2 preteklo več kot pet davčnih let, in njegovi
prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v
davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 60.000
eurov 120.000 eurov na
nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen
v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma
član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Ne glede
na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo
priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47. člena
tega zakona, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem
davčnem letu, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini,
določeni v 59. členu tega zakona.
(7) Pri
presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov iz prejšnjega odstavka se
za zavezanca, ki je na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po
drugem odstavku 47. člena ZDoh-2, šteje, da so v davčnem letu pred
tem davčnim letom prihodki nosilca in drugih članov kmečkega
gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
enaki nič.
(8) Za potrebe
določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka tega
člena se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati
dejavnost uporabljata četrti in
sedmi odstavek tega člena, če je v 18. mesecih pred
priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov:
1. ponovno
začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v
šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja
dejavnosti;
– zavezanec ustanovil družbo, zavod ali
primerljivo osebo po tujem pravu;
– prišlo do
preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s
pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja
dejavnost, ali
– zavezanec začel opravljati dejavnost na
podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge
osebe.
(9) V prihodke
po tretjem in šestem odstavku tega člena se štejejo:
1. v primerih
iz osmega prejšnjega
odstavka tega člena tudi:
– prihodki
zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja
dejavnosti,
– prihodki
družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
– prihodki
osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
– prihodki
osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na
zavezanca,
doseženi v
obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena, pri čemer se
upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o
računovodenju, ter
2. prihodki iz
dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali
eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje
pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
(10) Za del
podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti, ki je
s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno
poslovati.
(11) Zavezanec
mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni
organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka
davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni
organ.
(12) Zavezanec,
ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega
prejšnjega odstavka tega člena,
mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence
in poslovno poročilo, ki jih je dolžan mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
(13)
Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega
odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero
želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov.
(14)(13)
Ne glede na
dvanajsti prejšnji
odstavek tega člena mora zavezanec za davčno leto
ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov in ter voditi
ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih
je dolžan mora voditi za
ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po
pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:
– 60.000
eurov 120.000 eurov in je
bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet
mesecev,
– 30.000
eurov 50.000 eurov in v teh
dveh predhodnih davčnih letih v
posameznem davčnem letu v
skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni
čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
– 45.000
eurov 85.000 eurov in ne
izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega
odstavka,
– 60.000
eurov 120.000 eurov na
nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen
v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma
član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka
tega člena.
(14) Pri
ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o
računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let iz prejšnjega
odstavka se upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem
zavezanec ni opravljal dejavnosti, pri čemer se šteje, da so
prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v
tem davčnem letu enaki nič. Pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz
dejavnosti, po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih
davčnih let iz prejšnjega odstavka se za zavezanca iz šestega
odstavka tega člena upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem
zavezanec ni imel priglašenega ugotavljanja davčne osnove po drugem
odstavku 47. člena ZDoh-2, pri čemer se šteje, da so prihodki
nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v tem davčnem letu enaki
nič.
(15) Zavezanec,
ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za
davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov,
ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s
posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v
delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Dohodek iz
dejavnosti – »Normiranci« (19. člen ZPZR)
(posebna
ureditev pogojev za izstop iz sistema normiranih odhodkov za leti
2025 in 2026)
Določba b)
točke 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 104/24) se ne uporablja za davčno
leto 2026.
Dohodek iz
dejavnosti – »Normiranci« (20. člen ZPZR)
(uporaba 6.
člena – DAVČNA OSNOVA)
(1) Za
izvajanje določb četrtega odstavka 58. člena, 59. člena, drugega in
šestega odstavka 60. člena, prvega odstavka 67. člena in drugega
odstavka 68. člena ZDoh-2 se namesto tretjega, četrtega, šestega in
sedmega odstavka 48. člena ZDoh-2 uporabljajo določbe tretjega,
četrtega, šestega in sedmega odstavka 6. člen tega
zakona.
(2) Ne glede
na tretji in šesti odstavek 6. člena tega zakona se pogoj, da
zavezanec lahko priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, od prenehanja
opravljanja dejavnosti ali od prenehanja ugotavljanja davčne osnove
po drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 preteklo več kot pet davčnih
let, uporablja za vse izstope iz sistema ugotavljanja davčne osnove
z upoštevanjem normiranih odhodkov, za vsa prenehanja opravljanja
dejavnosti oziroma za vsa prenehanja ugotavljanja davčne osnove po
drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 od 1. januarja 2026
dalje.
Zavezanci za dohodek iz dejavnosti se iz vidika sistema obdavčitve
z upoštevanjem normiranih odhodkov delijo na dve skupini:
·
skupina 1: zavezanci, ki NISO zavarovani na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9
mesecev;
·
skupina 2: zavezanci, ki SO zavarovani na podlagi
samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 9
mesecev (v to skupino se uvrščata tudi A s.p. in B s.p.).
ZDoh-2 v 48. členu oz. ZPZR v 6.
členu ureja prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov za:
·
začetek uporabe normiranih
odhodkov v tretjem (3) in
četrtem (4) odstavku (vstop v sistem):
- za
zavezance iz skupine 1: po
pravilih o računovodenju ugotovljeni prihodki iz dejavnosti,ugotovljeni v davčnem letu pred letom
začetka uporabe normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 €,
- za
zavezance iz skupine 2: po
pravilih o računovodenju ugotovljeni prihodki iz dejavnosti,ugotovljeni v davčnem letu pred letom
začetka uporabe normiranih odhodkov, ne presegajo 120.000 €;
-
posebnost (iz (3) 6. čl.): dodatna zahteva, da je od izstopa iz
sistema NO preteklo več kot 5 davčnih let (tj. če bo zavezanec v
letu 2026 izstopil iz sistema NO, bo lahko ponovno vstopil šele
leta 2031);
-
posebnost (iz (3) 6. čl.): dodatna zahteva, da je od prenehanja
opravljanja dejavnosti preteklo več kot 5 davčnih let, pri čemer se
leto prenehanja ne upošteva (tj. če bo zavezanec v letu 2026
prenehal z opravljanjem dejavnosti, bo lahko ponovno vstopil v
sistem NO šele leta 2032);
-
posebnost (iz (4) 6. čl.) pri kateri prihodkovni limit ni
relevanten: pri zavezancu, ki je na novo začel z opravljanjem
dejavnosti, se šteje, da so v davčnem letu pred tem davčnim letom
prihodki iz dejavnosti enaki nič.
·
prenehanje uporabe normiranih
odhodkov v trinajstem
(13) odstavku (izstop iz sistema):
-
za zavezance iz skupine 1: povprečje
prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let presega
50.000 EUR;
-
za zavezance iz skupine 2: povprečje
prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let presega
120.000 EUR ;
-
zavezanci, ki v enem letu
izpolnjujemo pogoj 9 mesečne vključenosti v zavarovanje v drugem
letu pa ne (Da/Ne + Ne/Da): povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh
zaporednih predhodnih let presega 85.000 EUR.
Za A s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem dejanskih
odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. začetek uporabe
normiranih odhodkov) presoja na temelju tretjega odstavka 6. člena
ZPZR. Ker je A s.p. iz naslova opravljanja dejavnosti zavarovan kot
samozaposlena oseba za polni zavarovalni čas 9 mesecev ali več, je
limit 120.000,00 € prihodkov, ki pri A s.p. ob realizaciji v letu
2025 v višini do (vključno) 120.000,00 € ni bil presežen.
Posledično A s.p. za leto 2026 lahko priglasiti ugotavljanja davčne
osnove dohodka iz dejavnosti na temelju normiranih
odhodkov.
Za B s.p., ki ugotavlja davčno
osnovo dohodka iz dejavnosti za leto 2025 z upoštevanjem normiranih
odhodkov, se prihodkovni limit za ugotavljanja davčne osnove na
temelju normiranih odhodkov v letu 2026 (tj. nadaljevanje oz.
prenehanje uporabe normiranih odhodkov) presoja na temelju 1.
alineje trinajstega odstavka 6. člena ZPZR. Ker je B s.p. v letih
2024 in 2025 dosegel povprečno realizacijo 120.000,50 €, je
presegel limit, ki je pri 120.000 € prihodkov. Posledično mora B
s.p. z letom 2026 izstopiti iz ugotavljanja davčne osnove dohodka
iz dejavnosti na temelju normiranih odhodkov – z letom 2026
ugotavlja davčno osnovo na temelju dejanskih odhodkov.
Področje: ZDoh-2
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali
predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:
· Zakon o dohodnini -
ZDoh-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J,
75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl.
US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP, 39/22-ZDoh-2Z, 158/22-ZDoh-2AA,
131/23-ZORZFS, 104/24-ZDoh-2AB, 22/25-ZZZRO-1 in
92/25-ZPZR.